Julij - Planinski Vestnik

Parsennska varnostna služba je od leta1935 na kanadskih saneh prepeljala vdolino preko 10 000 poškodovanih smučarjev.Danes jo postavljajo za zgled vsempodročjem, ki s svojim vertikalnim prometomvabijo množice smučarjev na svojesmuške proge. V Parsennu delajo pri tejslužbi poleg šefa Josta, njegovega pomočnikain tajnice še šef prog in 20 čuvajevprog, ki so obenem reševalci.IZSELJEVANJE HRIBOVSKEGA PREBI-VALSTVA v Švici je spravilo več občinv stisko. V kantonu Graubiinden je od 221občin v enem samem desetletju izgubiloznatno število prebivalcev 137 občin ali62 %>, pri 24 občinah je upadlo prebivalstvoza 20 % in več. Podobno je v drugih hribovskihobčinah. V Švici pravijo, da to niv korist državi. Država se mora zato stanovitnoukvarjati s tem vprašanjem. Koncentracijaprebivalstva v dolinah in mestihje že postal švicarski državni problem. Švicarskimesečnik za alpsko gospodarstvo papripominja, da to ni samo stvar »države«,temveč mora zanimati slehernega državljana.HRIBOVSKO PREBIVALSTVO v Franciji,posebej v Alpah, predstavlja aktualenpredmet za znanost in gospodarstvo. Jesenileta 1965 so v Savoji priredili tretje mednarodnozborovanje pod geslom »Alpskogospodarstvo in turizem«. Francozi nič neskrivajo problematike, ampak pravijo naravnostbobu bob, popu pop. Takole pišejo:»Mi urejamo gore in Alpe samo, če se tosplača. Hribovski kmetje za nas niso interesantni,naj bodo, kjer so pač. Država jimnič ne daje, pa tudi nič ne terja od njih.«(Švicarjem tako stališče ne gre v glavo.)V Franciji hribovski kmet ne dobi od državenobene podpore, pomoč pričakujekvečjemu lahko od občine, pa še od te letedaj, če ga občina rabi, to je, če so hribovskikmetje potrebni zaradi turizma. Pritem ne gre toliko za ohranitev kmeta kotza pospeševanje ali ohranitev turizma. VFranciji je tako stališče morda pravilno,saj ima le malo goratega sveta, ravnina paše ni izrabljena, kakor bi bila lahko. Francijani odvisna od hribovskega kmeta, zdolinskimi pa ima že tako dovolj težav.Seveda pa turizem prodira v gorati predel,s tem pa se poviša dohodek iz predelov,ki bi sicer zelo malo donašali. Zato je francoskikmet v drugačnem, boljšem položaju.Turizem ga išče skoraj povsod, kjer pa gane, mu kaže pot v dolino. V Švici pa jeravno narobe. Tam pravijo, da je hribovskogospodarstvo zanje življenjskega pomenain tudi vprašanje obrambe. General Guisanje ustvaril pojem »reduit«, vojaški reduitpa ne bi nič koristil, če ne bi bil istočasnotudi preskrbovalno področje za armado inljudstvo.Švicarji menijo, da je odseljevanje kmetovtreba zavreti, ker bi sicer gospodarstvocelih predelov prišlo v zagato. Tudi velikekmetije bodo morale propasti, če ne boljudi, ki bi hoteli delati na njih. Alpskogospodarstvo, ki nima kmetov, pa podležeturizmu, socialno kočljivemu pojavu v takihrazmerah. Seveda so tudi v Švici ljudje,ki vidijo sanacijo alpskega gospodarstvav pospeševanju turistične industrije in vgradnji počitniških domov in letovišč, vikendov,chaletov itd. Vendar prevladujejotisti, ki pravijo, da je turizem dvorezen nožin da je treba ohraniti hribovsko prebivalstvo,če hočemo ohraniti zdrave temeljealpskega gospodarstva. Težko je temu oporekati.AMERIKANSKI PLEZALSKI REKVIZITIbodo verjetno preplavili Evropo. Izdelujetajih firmi CMI in Denver v Coloradu. Odlikujejose po dovršenosti, po izvrstni izdelavi,po novih oblikah in dobro premišljenitehnični izdelavi. Npr. kladivo tehta 800 g— teža jim nič ne pomeni — ima ročajoblečen z gumijem, udelan po anatomijiroke, nasajen pod pritiskom 151 z brezšivnim,obdelanim ročnikom, s trdnostjo88 kg/mm 2 , glava kladiva ima uho. Stanepa kakih 12 000 din brez carine, ima kon~trolno številko in garancijo za eno leto.Specialni klini iz krom-molibdenskega jeklaso po kakih 2000 din. Amerikanci ločijovarovalni klin od plezalnega in jih delajov šestih različnih velikostih. Za las širokepokline v prakamenini so izdelali tkim.»crack tacks« kline, ki so bolj podobni zapognjenimklinam z ušesom. To so nekaki»minimalčki«, miniaturni klini, klinčki, kislužijo za plezanje, ne za varovanje. Uho jele tolikšno, da se vanj potegne vrv za500 kg obtežitev. Izdelava je taka, vse takolepo zglajeno, polirano in zaobljeno, da nisov nevarnosti nylonske zanke in aluminijastevponke. Ti klini se nič ne zakrive,zato so uporabni v glavnem le za ravnepokline. V Ameriki klinov ne puščajo vsteni. Ker je v prakamenini največ takihšpranj, razpok in polclin, je izbijanje enostavno,visoko legirano kladivo z ušesompa je primerno za »ruvanje« klinov. Čimkrajši je klin, tem trša je izdelava. Če se»klina« skrha, jo brusijo z navadno pilo.Evropski mehki klini take uporabe in obravnaveseveda ne prenesejo. Klini firmeCMI sploh nimajo ostrih robov in oglov,so temnomodre barve, motno brunirani invarni pred korozijo. Firma CMI med drugimponuja tudi Cassinov klin s pripombo,da ni varovalnega značaja. Ledno kladivo— cepin firme CMI tehta 700 g, je 49 cmdolgo, ima aluminijast ročnik, ki ima vglavi pri korenu uho, nekako tako kakorsovjetski cepini.