LASTNEGA VODNIKA sem hotela imeti,zato sem poročila Vauchera, je odkritosrčnozapisala Yvetta v opisu svojegavzpona v severni steni Matterhorna. SKronigom je nista rada vzela s seboj, paje preprosila. Ker sta oba moža plezala zaEvrovizijo, je bila ženska v navezi celodobrodošla. Daisy Voog, prva ženska vEigerju, je bila tudi v bližini, a tu se jiželja ne bo izpolnila: Yvette je že nastartu, takorekoč v uradni jubilejni navezi.Končno — tudi Yvette ima ime: Zaseboj ima 106 skokov, najvišjega iz višine3000 m. Leta 1963 je morala obrniti vEigerju zaradi vremena, zato pa je v dvehletih požela druge najslavnejše smeri, kijih naši najboljši še nimajo za seboj (francoskosmer v Zapadni Cini, Maestrijevo vjugozapadni steni Rotivanda, severno stenoArgentiere in tretjo žensko ponovitev vPointe Walkerju).Pravi, da je ni bilo strah Matterhorna,čutila je le neskončno napetost, še večjokot pri padalskem športu; brez nje bi plezanjene bilo prav nič imenitno. .. Tuditovarištvo v navezi je lepo, rada ima to.Prijateljstvo v gorah je nekaj sijajnega.Po tveganem prečnem ozebniku sta se zMichelom objela. Brez njega bi bila stenazanjo premrzla, sovražna. Tako pa je bilovse divje in lepo, razburljivo, avantura ...Seveda je prišlo do krize, ker stene ni bilokonec: Imela je dovolj garanja, nevarnosti,višine in neznanske globine, rada bi spetstopila v pravo življenje. Bivak, ki ga nisoimeli v načrtu, jih je zadel na neugodnemmestu, v globino je odšumela dvojna vrečaza bivak, v nahrbtniku je bilo le nekajčokolade in čaj. Ponoči je mislila na Tonijain Franza Schmidta, na življenje, kibo po tej turi še lepše. Na vrhu se je zjokala,kakor majhna, »srečna deklica, ki soji vrgli k nogam vse lepote sveta«, jokalaje in bila srečna, neskončno srečna. Nivedela, da je življenje lahko tako lepo ...PETIT DRU je stopil v ospredje svetovnegaalpinizma leta 1952, ko je GuidoMagnone s tovariši preplezal tisto slovitosmer, ki smo jo tedaj pred 13 leti, imenovali»preobrat v alpinizmu«. Minula sotri leta in že je v isti steni Bonatti v šestihdneh preplezal jugozapadni steberPetit Druja, drzno direktno smer, ves časv silnem razu stebra. Med Magnonovo inBonattijevo smerjo pa je tisti del Druja,ki je najbolj strm, prevesen, poln streh,»narobe obrnjene stopnice«. Tu vmes staAmerikanca John Harlin in R. Robbins od17. do 22. avgusta 1965 potegnila smer, kiji je težko najti enako. Robbins je že leta1962 s Hemmingom splezal direktno variantona Magnonovo smer, tako da imaPetit Dru pet smeri, ki so v spodnjem deluzelo vsaksebi, vse pa se razidejo na vršnemšpiku, le Magnonova se že prejezdruži s smerjo Allain-Leininger iz leta1935 v severni steni. Od leve proti desniso torej naslednje smeri: Allainova, Robbinsovadirektna varianta na Magnonovo,Magnonova, amerikanska direttissima innazadnje Bonattijev steber. Direttissimoso skušali narediti med drugim Rene Desmaison,Pierre Mazeaud, Sorgato in šenekateri tem enaki. Pripadla pa je Amerikancem,ki so iz El Capitana vajeni šehujših stvari.John Harlin poroča o treningu, ki je trajalmesece, o skrbnih pripravah. Vsega soimeli dovolj, od krom-molibdenskih specialčkovdo oddajnika, pri katerem je vMontenversu bdela Robbinsova žena. Največjestrehe so razmeroma lahko premagaliz izvrstnim materialom, ves čas vzankah, stremenih, stoječ in viseč onstranvertikale. Za prvi bivak so našli tolikoprostora, da so lahko vsaj stali na trdnem.Naslednji dan se je vrstila streha za streho,blok za blokom.To ni bilo več plezanje, en sam maneverz majhnimi specialnimi klini, tako majhnimi,da bi si nanje komaj upali obesitizimski plašč, ves čas v strahu, da streha— blok zgrmi v prepad. To se sicer nizgodilo, pač pa je za ped debel kamen prisikalz višine in usekal Harlina v golen.Udarec je bil hud, šok še hujši, vendar seje sešlo brez alarma. Pred drugim bivakomje plezal Robbins svoj najtežji raztežaj,same krušljive, sumljive strehe. Čimje zabil nov klin, je prejšnji sam izpadel.Tretji dan je ves požrla streha, ki jehorizontalno molela iz stene svojih 15 m.Harlin pravi, da še ni videl v stvarstvutake nesmiselnosti, kot je bil ta strop nadnjim. Imela pa je drobno razpoko in na tose je zanesel Robbins. V tretji noči sobolečine v Harlinovi nogi odjenjale. Četrtidan ni bil nič lažji. Zdaj sta že komajčakala, da stopita Druju na teme. Ob štirihpopoldne sta ga dosegla, pri sestopu pasta morala še enkrat bivakirati. Zbudilasta se zametena v novem poletnem snegu.John Harlin je bil star 30 let, doma iz Francisca,študent umetnostne zgodovine, nogometaš,modni risar pri Dioru, lovski pilotin lovec na veliko divjačino. Leta 1962 jev štirih dneh s Kirchom iz Miinchena preplezalEiger, leta 1963 levi steber Freney,ima prvenstveno v južni steni Aiguille duFou in zapadni steni Aiguille du Blaitiere.Od leta 1963 je bil športni učitelj v »AmericanSchool« v Leysinu v Švici, ustanovilpa je tudi lastno šolo »of modem Mountaineering«,da bi učil novo tehniko. Bil!Medtem ga je pokosila smrt v Eigerju, očemer bomo še poročali.135 PLAZOV je pozimi 1964/65 sestrelilavarnostna služba v območju Parsenna.Obstreljevanje plazov je bilo potrebno 433-krat, 298 projektilov je bilo brez uspeha.
Parsennska varnostna služba je od leta1935 na kanadskih saneh prepeljala vdolino preko 10 000 poškodovanih smučarjev.Danes jo postavljajo za zgled vsempodročjem, ki s svojim vertikalnim prometomvabijo množice smučarjev na svojesmuške proge. V Parsennu delajo pri tejslužbi poleg šefa Josta, njegovega pomočnikain tajnice še šef prog in 20 čuvajevprog, ki so obenem reševalci.IZSELJEVANJE HRIBOVSKEGA PREBI-VALSTVA v Švici je spravilo več občinv stisko. V kantonu Graubiinden je od 221občin v enem samem desetletju izgubiloznatno število prebivalcev 137 občin ali62 %>, pri 24 občinah je upadlo prebivalstvoza 20 % in več. Podobno je v drugih hribovskihobčinah. V Švici pravijo, da to niv korist državi. Država se mora zato stanovitnoukvarjati s tem vprašanjem. Koncentracijaprebivalstva v dolinah in mestihje že postal švicarski državni problem. Švicarskimesečnik za alpsko gospodarstvo papripominja, da to ni samo stvar »države«,temveč mora zanimati slehernega državljana.HRIBOVSKO PREBIVALSTVO v Franciji,posebej v Alpah, predstavlja aktualenpredmet za znanost in gospodarstvo. Jesenileta 1965 so v Savoji priredili tretje mednarodnozborovanje pod geslom »Alpskogospodarstvo in turizem«. Francozi nič neskrivajo problematike, ampak pravijo naravnostbobu bob, popu pop. Takole pišejo:»Mi urejamo gore in Alpe samo, če se tosplača. Hribovski kmetje za nas niso interesantni,naj bodo, kjer so pač. Država jimnič ne daje, pa tudi nič ne terja od njih.«(Švicarjem tako stališče ne gre v glavo.)V Franciji hribovski kmet ne dobi od državenobene podpore, pomoč pričakujekvečjemu lahko od občine, pa še od te letedaj, če ga občina rabi, to je, če so hribovskikmetje potrebni zaradi turizma. Pritem ne gre toliko za ohranitev kmeta kotza pospeševanje ali ohranitev turizma. VFranciji je tako stališče morda pravilno,saj ima le malo goratega sveta, ravnina paše ni izrabljena, kakor bi bila lahko. Francijani odvisna od hribovskega kmeta, zdolinskimi pa ima že tako dovolj težav.Seveda pa turizem prodira v gorati predel,s tem pa se poviša dohodek iz predelov,ki bi sicer zelo malo donašali. Zato je francoskikmet v drugačnem, boljšem položaju.Turizem ga išče skoraj povsod, kjer pa gane, mu kaže pot v dolino. V Švici pa jeravno narobe. Tam pravijo, da je hribovskogospodarstvo zanje življenjskega pomenain tudi vprašanje obrambe. General Guisanje ustvaril pojem »reduit«, vojaški reduitpa ne bi nič koristil, če ne bi bil istočasnotudi preskrbovalno področje za armado inljudstvo.Švicarji menijo, da je odseljevanje kmetovtreba zavreti, ker bi sicer gospodarstvocelih predelov prišlo v zagato. Tudi velikekmetije bodo morale propasti, če ne boljudi, ki bi hoteli delati na njih. Alpskogospodarstvo, ki nima kmetov, pa podležeturizmu, socialno kočljivemu pojavu v takihrazmerah. Seveda so tudi v Švici ljudje,ki vidijo sanacijo alpskega gospodarstvav pospeševanju turistične industrije in vgradnji počitniških domov in letovišč, vikendov,chaletov itd. Vendar prevladujejotisti, ki pravijo, da je turizem dvorezen nožin da je treba ohraniti hribovsko prebivalstvo,če hočemo ohraniti zdrave temeljealpskega gospodarstva. Težko je temu oporekati.AMERIKANSKI PLEZALSKI REKVIZITIbodo verjetno preplavili Evropo. Izdelujetajih firmi CMI in Denver v Coloradu. Odlikujejose po dovršenosti, po izvrstni izdelavi,po novih oblikah in dobro premišljenitehnični izdelavi. Npr. kladivo tehta 800 g— teža jim nič ne pomeni — ima ročajoblečen z gumijem, udelan po anatomijiroke, nasajen pod pritiskom 151 z brezšivnim,obdelanim ročnikom, s trdnostjo88 kg/mm 2 , glava kladiva ima uho. Stanepa kakih 12 000 din brez carine, ima kon~trolno številko in garancijo za eno leto.Specialni klini iz krom-molibdenskega jeklaso po kakih 2000 din. Amerikanci ločijovarovalni klin od plezalnega in jih delajov šestih različnih velikostih. Za las širokepokline v prakamenini so izdelali tkim.»crack tacks« kline, ki so bolj podobni zapognjenimklinam z ušesom. To so nekaki»minimalčki«, miniaturni klini, klinčki, kislužijo za plezanje, ne za varovanje. Uho jele tolikšno, da se vanj potegne vrv za500 kg obtežitev. Izdelava je taka, vse takolepo zglajeno, polirano in zaobljeno, da nisov nevarnosti nylonske zanke in aluminijastevponke. Ti klini se nič ne zakrive,zato so uporabni v glavnem le za ravnepokline. V Ameriki klinov ne puščajo vsteni. Ker je v prakamenini največ takihšpranj, razpok in polclin, je izbijanje enostavno,visoko legirano kladivo z ušesompa je primerno za »ruvanje« klinov. Čimkrajši je klin, tem trša je izdelava. Če se»klina« skrha, jo brusijo z navadno pilo.Evropski mehki klini take uporabe in obravnaveseveda ne prenesejo. Klini firmeCMI sploh nimajo ostrih robov in oglov,so temnomodre barve, motno brunirani invarni pred korozijo. Firma CMI med drugimponuja tudi Cassinov klin s pripombo,da ni varovalnega značaja. Ledno kladivo— cepin firme CMI tehta 700 g, je 49 cmdolgo, ima aluminijast ročnik, ki ima vglavi pri korenu uho, nekako tako kakorsovjetski cepini.
- Page 2 and 3: VSEBINA:PO SLEDOVIH PRVIH FLORISTOV
- Page 4 and 5: 1. 167 pred n. e.), ki je rastlino
- Page 6 and 7: in nabiral širokolistno lobodiko (
- Page 9 and 10: (Daphne cneorum), več vrst preobje
- Page 11 and 12: Bistveno pa so se razmere spremenil
- Page 13 and 14: okoli naju in odnekod je prišel ce
- Page 15 and 16: Planinski dom Zorka Jelinčiča na
- Page 17 and 18: čemu koristi. To je pripadalo 1778
- Page 19 and 20: osimi nogami že okrog 1. 1910. Pon
- Page 21 and 22: »Ljuba Marija, ti meni pomagaj!«
- Page 23 and 24: sojencev le sedi prikovana na kamnu
- Page 25 and 26: seni 1793 noge že toliko oslabele,
- Page 27 and 28: Devet dni zatem, v torek, 15. septe
- Page 29 and 30: vidim samo snežni pramen, ki ga ve
- Page 31 and 32: je zavozlalo, da je treba splezati
- Page 33: Leto1952 1953 1954 1955 1956 1957 1
- Page 37 and 38: ločilno prispeval k vzgoji mladege
- Page 39 and 40: ODPRAVA AAOV PAKLENICOZe pred leti,
- Page 41 and 42: Prizor s Triglavskega smuka - pred
- Page 43 and 44: šice, od VršiCev do Dola — šir
- Page 45 and 46: seku transverzale Petrovo brdo—Po
- Page 47 and 48: zident Franz Jonas, sam znanalpinis
- Page 49 and 50: Smučanje na SlovenskemNadaljevanje
- Page 52 and 53: ča-TISKARNAizdelava vseh vrst tisk