delu propagandni odsek. Izdelava ter dva enodnevna. Najbolj uspel zemlja (Španije, Portugalske, Balkanain Italije). S Sredozemljemplana izletov, organizacija in vodstvoizletov, snemanje diapoziti-13., 14. in 15. avgusta. Hkrati sta vred pa šteje Evropa kar 109 po-izlet je bil vzpon na Triglav dnevov, skrb za propagandne omarice bili dve mladinki na seminarju tresov, blizu toliko jih je zabeležilaAzija brez Japonske, kjerin še drugo razno drobno delo za mladinske vodnike in gorskeso zasluga in dokaz nesebičnega stražarje v Lepeni. Razen tega so je bilo 89 potresov, z onimi nadela. Drugo pomembno delo so dobroizvršili nekateri delavoljni člagatekmovanja na Tujzlovem vrhu, Polinezija jih je sama doživelase mladinci udeležili orientacijske-Formozi, Filipinih in Indoneziji.ni na iniciativo propagandista in kjer so dosegli 5. in 8. mesto, blizu 100, Alaska 54, Afrika 55,to prostovoljno udarniško delo pri orientacijskega tekmovanja na izletuželezničarjev na Trebeviču, Južna Amerika z otoki 70, Sred-Avstralija le 5, Kanada z ZDA 13,vzdrževalnih obrtniških delih nanekaterih planinskih postojankah, kjer je ena ekipa dosegla 1. mesto,tekmovanja za Milovanovičevnja Amerika 30.ki jih upravlja PD Maribor-matica.Dela so bila izvršena predvsemna Koči na Zavcarjevem akcij. Markacijski odsek je iz-memorial in še raznih drugihROMANCHE se imenuje grebenpod gladino Atlantika od Gronlandijedo Antartike. Greben po-vrhu in na Mariborski koči. Po delal v T2V preko 350 pločevinastihznakov za PD Maribor-ma-poti slovenske planinske transverzalehodi 78 članov tega društva. tico. Društvo je tudi v preteklemteka nekako tako kakor obale inse začenja na planoti pri Gronlandijiz višino — 3000 do — 4000.Delovanje mladinskega odseka letu nabavilo večje število planinskeliterature, po kateri jepod vodstvom agilnega načelnikaNekako v višini Liberije aliMarzidovška mlajšega je bilo po članstvo pridno segalo. Razen 10vzhodnega roba Brazilije je grebenpresekan z 2000 m globokimmnenju UO zadovoljivo. Odsek je izletov za mladince in pionirje jesamostojno organiziral sedem skupinskihizletov. Najbolj uspel povprečno udeležbo 18 udeležencevorganiziralo 17 izletov za člane sudorom, kjer je morje globoko7370 m. Ime so temu brezdnu dalidnevnega, štiri enoinpoldnevnega na enem izletu. M. G.francoski geografi in oceanologipo dolini in reki Romanche vfrancoskem departemantu Išere vDauphine. Romanche priteka izmasiva Pelvoux, iz bokov Lesčasa najbolj zaželena himalajskaEcrins in La Meije in veželavorika. Za 1. 1967 se nanj pripravljajoJaponci oziroma njihovChaine de Belledonne z gigantskosotesko med Sechilliene in Vizille.V atlantski Romanchi je letaAB Japan Himalayan MountaineeringClub.1965 raziskovala nemška atlantskaRAZGLEDekspedicija z ladjo »Meteor«. Izmeriliso zunaj kotla RomancheNEHRU, tvorec neodvisne Indije,PO SVETUeden največjih državnikov 20.globino 7028 m in zbrali podatkestoletja, je jeseni 1965 dobil svojevrstenspomenik. V Utarkašiju vo ekvatorialnem spodnjem toku,ki teče proti zgornjemu »gvinejskemu«toku. Dno Atlantika jeGarhval-Himalaji so 14. novembra,na dan smrti Javaharlala Nehrujaodprli Nehru Institute oftorej polno visokih gora, ki so vzvezi z vidnimi gorami na kontinentih.Mountaineering, Nehrujev planinskiinštitut.RASCO GRANDE (5260 m) se imenujenanovo odkrita gora 80 kmseverno od že dalj časa znaneCordillera Blanca. Je ena izmedpettisočakov v skupini CordilleraRasco, ki so jo lani pod vodstvomAtsumi Hosono odkrili Japonci.Ostali pettisočaki, na katere sose povzpeli Japonci v nanovo odkritiandski skupini, so še CuelloCondor (5240 m), Tanikava (5230 m)in Aquaraju (5130 m).5 PSOV-PADALCEV so izurili vAvstriji za reševanje v gorah, zaiskanje ponesrečencev in za reševanjev plazovih. Vsak pes ni zato, ne sme biti nervozen, zelotežko se navadi na grmenje motorja,za občutljivo pasje uho jetudi velika preizkušnja v spremembipritiska in tuje okolje, kopristane na zemlji. Da se pes privadinihanju v zraku, ga najprejdresirajo na nekakih vislicah, visokihkvečjemu 3 'h m.EVEREST bo najbrž kljub dosedanjimvzponom nanj še dolgoZASTARELE ŠTEVILKE, čepravdatirajo iz leta 1965, so podatkiIVA (Mednarodne prometne razstavev Miinchenu) o raznih večjihnapravah za vertikalni prometv Alpah po stanju iz leta1964: Nemčija 108, Francija 234,Italija 458, Avstrija 325, Švica 406,Španija 21. Te vzpenjače večjegaformata so prepeljale po istemredu po 16 milijonov potnikov vNemčiji in Franciji, v Italiji 35,v Avstriji 31, v Švici 39, v Španijipa 7 milijonov. V Evropi se jetorej samo s temi potegnilo v višave143 milijonov potnikov venem samem letu 1964. Vsako letopa odpirajo nove žičnice, vzpenjače,vlečnice, lifte itd.708 POTRESOV je doživela našazemlja v letih 1963 in 1964, kakorugotavlja J. P. Rothe, profesorna strassburski univerzi, v revijiza mednarodno pomoč. Samo vEvropi jih je bilo 39 brez Sredo-JUBILEJNO EKSPEDICIJO VANDE je priredilo dunajsko planinskodruštvo »Die Naturfreunde«za 70-letnico svojega obstoja. Ciljje bilo področje med Argentinoin Cilejem, gorovje Cordon deJaula in Tiger-Cordillera, polnapet in šesttisočakov, na katere šeni stopil človek, vsaj v modernemčasu ne. Posebno težki vzponiso v skupinah Ramada in Mercedario.»Prijatelji narave« bodoskušali najti tudi nov pristop nanajvišji vrh zapadne poloble, naAconocaguo. Ekspedicija je mednarodna,sodelujejo Avstrijci,Nemci in Švicarji. Potovali so zletalom, v enem dnevu so prišliv Buenos Aires, start v gore paje bilo slavno mesto Mendoza. VBuenos Airesu se je ekspedicijipridružil zdravnik iz ZDA, geologiz Čileja in en Argentinec.Pokroviteljstvo nad ekspedicijoje prevzel avstrijski zvezni pre-
zident Franz Jonas, sam znanalpinist. Vodja ekspedicije je biling. Fritz Moravec, eden od najboljizkušenih himalajcev. Avstrijski»Naturfreund« ima z njegovimiuspehi tudi v himalaizmusvetovno ime. Za svojo 60-letnico1. 1955 je organiziralo uspešno ekspedicijov Ruvenzori. O uspeliekspediciji v Ande bomo še poročali.127 ŠVICARSKIH ZIMSKIH TU-RISTIČNIH CENTROV je v svojiokolici markiralo na desetine kilometrovdolge sprehajalne in izletniškepoti za tiste turiste, kine znajo smučati. Poti popularizirajona razne načine, so pasredstvo, da dobi zimski dopustza nesmučarja aktiven značaj, daga spravi na noge, na pot. MestoArosa pa ima za spremembo »veveričinopot«. Poskrbljeno je zakrotke veverice, ki srečujejosprehajalce in izletnike. Pri gradnjivelike državne ceste v bližiniBasla pa so odkrili turistično privlačnostna področju antičnegamesta Augusta Raurica, ki gaarheologi imenujejo »mansio« torejgotovo najstarejši hotel našvicarskem ozemlju.WEISSHORN v Valiških Alpahstoji seveda v senci zermattskegaleva, vendar je sem in tja ševedno mikaven cilj. Avgusta 1965ga je Henri Clot prečil sam, gorpo severnem grebenu, dol povzhodnem, v dveh dneh. GrebenFurggen v Matterhornu pa ječeška plezalka Silva Kysilkova30. julija preplezala ves čas načelu naveze. Poljski plezalci J.Junger, T. Lankejtys, J. Nyka inJ. Poreba so v Schiari tri dniplezali 350 m visoko severozapadnopoč (20. do 23. avgusta 1965),Poljaka Z. Jurkovvski in A. Novackipa sta v skupini Schiarapreplezala jugozapadno stenoPelfa v dveh dneh. Stena je visoka800 m, VI. Ne mine zadnječase leto, da bi Poljaki ne posegaliza najlepšimi lavorikami vAlpah.DAV, del planinskega društva, kije nekoč puščal svoje pečate obstezah naših gora (Du OAV, Nemško-avstrijskoplaninsko društvo),je konec leta 1965 izdal pregledsvojih ekspedicij v 1. 1964. Čepravne spada med najambicioznejšadruštva v tem pogledu, ima lebogato bilanco. V nepalski Himalajista bili 1. 1964 dve ekspediciji:Talung — Peak (7349 m) podvodstvom dr. Hechtela in v družbiAvstrijcev in Amerikancev; Co Holung Dorje v prvem oktobr-Oju (8153 m) pod vodstvom R.Rotta. V Pakistanu so bile triekspedicije: Berlinska na Kis oz.K«, bavarska K« oz. Turpin Peakin dr. Herrligkofferja v Rupal. VHindukušu so bile kar štiri: enav Vakhanu, bremenska tudi vVakhanu, munchenska v Mumjanu(centralni Hindukuš) in šeena munchenska v severnem Hindukušu.V Ameriko pa so Nemciposlali dve ekspediciji: bavarskona Alasko (Mt. Mc Kinley 6193 m)in miinchensko spominsko ekspedicijov Ande. Skupaj torej venem letu 11 ekspedicij.Nič manj, če ne še bolj dejavniso v ekspedicionizmu Japonci.Kakor je bilo tu že večkrat zapisano,prirejajo ekspedicije univerzeoz. akademski planinskiklubi raznih japonskih mest.Tako so v letu 1965 bili Japonciv Karakorumu, v Hindukušu inv nepalski Himalaji. UniverzaVaseda si je izbrala Lhotse Šar(8383 m), univerza Meiji NgojumbaKang (7842 m) Aichi prefecturemountaineering league DhaulagiriII. (7751 m), univerza v Tokio ješla v Karakorum na KhiangyangKiš (7852 m), Kioto prefecturemountainerring league pa na DiranMinapin Peak (7273 m). Vafganskem Hindukušu sta se mudilidve japonski ekspediciji.skem tednu. Zaradi nesporazumaod tega poskusa ni bilo nobenekoristi in tako niso niti šotorskeopreme niti provianta za tabor V.deponirali nad tabor IV. Kljubtemu sta 7. oktobra prispela dokote 7532 m, na grebenski vrhmed ledenikom Ramtang in Jalung,kakih 2,5 km jugozapadnood vrha Kangbačen (7902 m). Toje bilo odločno predaleč od vrha.Obrnila sta in izjavila vodstvu,,da sta s tem storila svojo dolžnost'(!) in sestopila v Ghunso.Druga sta naskočila Tone Sazonovin Pavle Dimitrov. GirmiDorje je bil tudi zraven, to potz dvema mladima še neizkušenimašerpama Dakia in Karmo.Zdaj je bil postavljen tabor v.(7050 m), na severni strani grebenavzhodno od tabora IV. 13. oktobrasta ob osmih zjutraj odšla odtabora V. in dosegla vrh grebenana pol pota med koto 7532 m inKangbačenom ob štirih popoldne.Tu sta se oba Jugoslovana odločilaprebiti noč brez prave opremeza bivak. Girmi Dorje je bilpametnejši: Z Dakio je sestopilv tabor v., kjer ju je čakal oboleliKarma. Naslednje jutro stašla spet proti grebenu in srečalaSazonova in Dimitrova, ki stasestopala. Ta dva sta težko ozeblain sta se morala vrhu odreči. Nagrebenu je bilo vreme zelo slabo.Jože Govekar je prepričan, da jenjegova smer prava, in da bodruga ekspedicija ob boljših razmerahin če bo vreme na roko,dosegla vrh Kangbačena. Girmiv glavnem s tem soglaša, vendarsvari, da utegne biti zadnji delJUGOSLOVANSKO EKSPEDICIJONA KANGBACEN (7902 m) je komentiralpo Jamesu o. M. Robertsuv munchenskem »Alpinizmu«pod naslovom »Kronikanepalske Himalaje« dy (= G. O.Dyhrenfurth). Med drugim pravi grebena pod vrhom zelo strm. Odznani angleški alpinist takole: tabora V. do raza jugozapadnega»Osem šerp je vodil Girmi Dorje, grebena je po njegovem pri normalnihokoliščinah manj težkoki ima za seboj že velike vzpone.Ostali šerpe niso bili prvorazredni.Ekspedicija je odšla iz nim sedlom. Čeprav imajo Jugo-kot v pobočju Lhotse pod Juž-Dharana v Vzhodnem Nepalu z slovani v Alpah in na Kavkazudvesto lokalnimi nosači v dveh za seboj upoštevanja vredneskupinah sredi avgusta, kar je vzpone, se zdi, da se v Himalajiodločno prezgodaj, v začetku septembraso bili v Ghunsi in po V. do jugozapadnega grebena soše ne znajdejo prav. Od taborarazgledovanju se je vodja odločil, morali šerpe gaziti naprej. Nalotiti se gore s severozapada, torejpreko ledenika Ramtang: baza da so Jugoslovani prišli bistvenodrugi strani pa moram priznati,4900 m, tabor I. 5400 m, II. 5800 m, više kot Angleži na Dhaula IV into ob slabši pomoči šerp in najbržpri slabšem vremenu.« G. O.III. 6300 m. Do te višine, torej dokrnice gornjega ledenika Ramtang,so težave tako majhne, da laizma zadnjih 35 let, pripominjaDyhrenfOrth, živa kronika hima-so šerpe hodili nenavezani. šele ob Govekarjevi skici in ob Robertsovempismu: »Ni me prese-tu se začne večja strmina. TaborIV. (6800 m) so postavili jugovzhodnood White Wa\ve (6960 m). tanga proti Kangbačenu. Letanetilo, če je ugodna pot z Ram-Prvi poskus vzpona proti vrhu in 1930 sem to stran često opazovalsta naredila Ljubo Juvan in MetodHumer z Girmi Dorje
- Page 2 and 3: VSEBINA:PO SLEDOVIH PRVIH FLORISTOV
- Page 4 and 5: 1. 167 pred n. e.), ki je rastlino
- Page 6 and 7: in nabiral širokolistno lobodiko (
- Page 9 and 10: (Daphne cneorum), več vrst preobje
- Page 11 and 12: Bistveno pa so se razmere spremenil
- Page 13 and 14: okoli naju in odnekod je prišel ce
- Page 15 and 16: Planinski dom Zorka Jelinčiča na
- Page 17 and 18: čemu koristi. To je pripadalo 1778
- Page 19 and 20: osimi nogami že okrog 1. 1910. Pon
- Page 21 and 22: »Ljuba Marija, ti meni pomagaj!«
- Page 23 and 24: sojencev le sedi prikovana na kamnu
- Page 25 and 26: seni 1793 noge že toliko oslabele,
- Page 27 and 28: Devet dni zatem, v torek, 15. septe
- Page 29 and 30: vidim samo snežni pramen, ki ga ve
- Page 31 and 32: je zavozlalo, da je treba splezati
- Page 33 and 34: Leto1952 1953 1954 1955 1956 1957 1
- Page 35 and 36: Parsennska varnostna služba je od
- Page 37 and 38: ločilno prispeval k vzgoji mladege
- Page 39 and 40: ODPRAVA AAOV PAKLENICOZe pred leti,
- Page 41 and 42: Prizor s Triglavskega smuka - pred
- Page 43 and 44: šice, od VršiCev do Dola — šir
- Page 45: seku transverzale Petrovo brdo—Po
- Page 49 and 50: Smučanje na SlovenskemNadaljevanje
- Page 52 and 53: ča-TISKARNAizdelava vseh vrst tisk