Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

Življenjska zgodba 12 kUltURA Ivan Grohar - biser slovenske umetnosti letos mineva sto let od smrti Znamenitega slovenskega slikarja ivana groharja. potem ko smo v prejšnji številki pisali o groharjevem letu, tokrat predstavljamo umetnikovo življenjsko zgodBo in njegov pomen Za slovenstvo. patricija virtič v delih Ivana Groharja, malarja Janeza, kot so ga imenovali domačini v njegovem času, smo začeli prepoznavati mit slovenstva, v njegovi krajinah pa podobo domovine. Kljub težkim življenjskih razmeram je sledil sanjam in namesto drvarja postal slikar. Dobre kritike in priznanja v tujini doma niso prinesla razumevanja umetnikovega ustvarjanja, niti kruha na mizo. Kot toliko drugih s socialnega dna ga je pri 44-ih pobrala jetika. Četverica slovenskih impresionistov 19. aprila je minilo sto let, odkar je umrl eden največjih slovenskih impresionistov Ivan Grohar, ki se je rodil 15. junija 1867 v Sorici. Njegov umetniški opus obsega več kot 260 del, med katerimi so najbolj znana Srce Jezusovo (1900), Pomlad (1903), Macesen (1904), Škofja Loka v snegu (1905), Sejalec (1907), Krompir (1909/1910), Mož z vozom (1910) in Črednik (1910), sliki sv. Antona Puščavnika in sv. Antona Padovanskega, ki ju je naslikal leta 1899, pa krasita stranska oltarja v cerkvi na Brezjah. Vse do letošnjega novembra se bodo v okviru Groharjevega leta zvrstili dogodki v čast slikarju, ki je močno vplival na razvoj slovenskega slikarstva, kot član četverice impresionistov pa je utrl pot slovenski moderni umetnosti v svet. Svojim sanjam sledil kljub revščini Že kot otrok je Grohar kazal zanimanje za slikanje, vendar se njegov talent ni mogel razvijati, saj je bil sirota in je živel v pomanjkanju. Njegovo nadarjenost je odkril župnik Anton Jamnik. Leta 1888 ga je peljal na ogled razstave v Škofjo Loko in mu omogočil, da je poleti delal pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v Kranju. Želja po temeljitejši izobrazbi ga je pripeljala v Zagreb, k slikarju Spiridonu Milannesiju. Zaradi vojaške službe se je moral vrniti v Ljubljano, a je kmalu dezertiral in pobegnil v Italijo, od koder se je vrnil kot vojaški begunec. Komaj mu je uspelo uiti smrtni kazni, posledice mladostne zaletavosti pa je občutil vse življenje. Med prestajanjem kazni in vojaščine je slikal visoke častnike in njihove žene. Grohar je dobival zlasti veliko cerkvenih naročil, uspelo pa se mu je prebiti tudi v družbeni sloj pomembnih ljubljanskih meščanov, ki so pri njem naročali potrete, s katerimi se je preživljal. Med drugimi je naslikal ženo Ivana Tavčarja Franjo in umetnostnega zgodovinarja Frana Levca ter predsednike ljubljanske hranilnice. Med šolanjem v Münchnu spoznal somišljenike Leta 1892 so mu pri kranjskem deželnem odboru v Ljubljani odobrili prošnjo za finančno podporo študija na Deželni risarski šoli v Gradcu, enako dve leti kasneje, ko je zaprosil za podporo pri študiju na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju. Ker do takrat še ni dokončal šole v Gradcu, ga kljub odlično opravljenim izpitom na akademijo niso sprejeli. Šolanje v Gradcu je zaključil 1894., dve leti kasneje pa odprl svoj atelje v Škofji Loki. Delal je tudi v Münchnu, kjer je obiskoval slikarsko šolo Antona Ažbeta, v katero ga je uvedel Rihard Jakopič. V Münchnu se je spoznal tudi z Matijo Jamo in Matejem Sternenom. Leta 1900 je bil izvoljen za blagajnika Slovenskega umetniškega društva, od katerega je ukradel denar. Obsojen je bil na tri mesece zapora. Po končani zaporni kazni je leta 1903 odpotoval na Dunaj. Lakota kljub uspehu v tujini Četverica velikih impresionistov se je združila v Umetniški klub Sava, ki je leta 1904 razstavljal v Mietkejevi galeriji na Dunaju. Razstavljavci so poželi velik uspeh, prodali so nekaj del, doma pa so dela Ivana Groharja in drugih impresionistov uradni slovenski kritiki in stroka omalovaževali. Kljub razstavam v dunajski Secesiji, Beogradu, Londonu, Krakovu, Varšavi, Trstu, Devinu in Berlinu je bil Grohar še vedno finančno nepreskrbljen. Deželni odbor mu je po posredovanju Janeza Evangelista Kreka in Riharda Jakopiča leta 1911 odobril 2000 kron podpore za umetniško potovanje v Italijo. Iz Sorice je prišel v Ljubljano, da bi si nakupil vse potrebno za pot, a so ga oslabljenega zaradi bolezni, ki jo je skrival, odpeljali v Deželno bolnišnico v Ljubljano, kjer je 19. 4. 1911 umrl zaradi jetike. Pogreba se je udeležila le peščica prijateljev slikarjev in Znameniti Groharjev Sejalec vizionarjev, ki so spoznali, od koga se poslavljajo. Za sabo je pustil neprecenljive umetnine in nekaj dolgov, ki jih je poravnal Rihard Jakopič. Ta je kasneje v njegov spomin v svojem umetniškem paviljonu pripravil VI. umetniško razstavo. Biseri impresionizma Miro Kačar, idejni vodja Groharjevega leta, sicer nekdanji dolgoletni vodja Groharjeve hiše v Sorici, opozarja, da Slovenija ne sme zavreči bisera, ki ga ima v svojih impresionistih, zaradi njih je slovenska umetnost prepoznana tudi v tujini. Spomnil je na blišč in bedo umetnosti v Sloveniji in izpostavil, da je Grohar znal preseči lakoto, mraz, pomanjkanje denarja in zaničevanje ter ustvarjati umetnost. »Nazadnje je 19. aprila 1911 umrl zapuščen od vseh, le Rihard Jakopič mu je stal ob strani in le peščica, nekaj njegovih loških prijateljev, se je udeležila pogreba,« je spomnil.
Sestre Budja kUltURA Graditeljice glasbenih mostov sestre budja s svojimi ubranimi glasovi in tematsko skrbno pripravljeno glasbo bogatijo Zbirke ljubiteljev njihove glasbe na švedskem in v sloveniji. jože galič clevelandu pogosto pravimo tudi ameriška Ljubljana, predvsem zaradi velikega števila naših rojakov, ki so si tam v različnih obdobjih našli svoj novi dom. Bi lahko Landskroni rekli švedska Ribnica? Če bi razmišljali tako smelo kot Avguština Budja, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka, avtorica več knjig o Slovencih na Švedskem ter urednica edinega slovenskega časopisa v tej skandinavski državi, bi bilo mogoče tudi to! A pot Sester Budja do izgradnje mostu med Landskrono in Ribnico je bila dolga in vijugasta. Živeti na Švedskem Gabrijela Karlin, Avguština Budja in Olga Budja iz glasbene družine Avgusta in Angele Budja iz Male Nedelje v Prlekiji so se za odhod na začasno delo na Švedskem odločale sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. V Landskrono so se nato preselili tudi njuni oče, mati in brat Janez z družino. Že leta 1968 so v krogu družine ustanovili SKK Triglav, prvo slovensko društvo na Švedskem, ki se je leta 1977 preimenovalo v Društvo Lipa, 1999. pa v Družinsko pevsko društvo Orfeum. Ves čas obstoja društva je bilo rdeča nit njego- vega delovanja ohranjanje kulturne dediščine s pretežno glasbeno osnovo. Oče Avgust je bil organist in pevovodja, mati Angela pevka v pevskem zboru… Povsem naravno je torej bilo, da so v glasbi pristali tudi njuni otroci in vnuki, ki danes tvorijo »srce« Orfeuma! Starša in družina brata Janeza so se sicer konec sedemdesetih let vrnili v Slovenijo, Gabrijela, Avguština in Olga pa so pognale korenine na Švedskem. Med drugim so bile pevke narodnozabavnega ansambla Lastovke, same pa so se posvetile pisanju in izvajanju švedskih in slovenskih pesmi, ki jih pogosto prirejajo v obeh jezikih. Slovenija jih je odkrila leta 1998 Janezovi ženi Štefki, ki je dobro poznala kakovost sester Budja, je z leti šlo že pošteno na živce, da so dekleta – razen občasnih nastopov na izseljenskih piknikih in nekaterih televizijskih postajah – v Sloveniji skoraj nepoznana. Na Televizijo Slovenija, kjer je bila v tistem času zelo priljubljena oddaja Po domače, je poslala nekaj njihovih posnetkov – in čakala. Pa ne dolgo, kajti ravno v tistem času je uredništvo pripravljalo posebno oddajo z naslovom Dobrodošli v Sloveniji, v kateri so nastopali različni slovenski ansambli in solisti iz domovine in tujine. Sestre Budja je na tem prelomnem nastopu odkril slovenski glasbeni svet: zanje se je začela zanimati vodilna glasbena založba, Televizija Slovenija pa je z njimi v domači Mali Nedelji posnela prve tri videospote, ki jih je režiral Matjaž Koncilja, njihov kasneje pogost in dragocen sopotnik. Kar šest plošč – in velik glasbeni most! Z glasbenim producentom Igorjem Podpečanom ter številnimi slovenskimi soavtorji in studijskimi glasbeniki so sestre Budja v obdobju 1998 – 2003 posnele kar šest plošč z naslednjimi naslovi: Spoznanje, Tedeum (božične pesmi v slovenski in švedski različici), Otroci zemlje, Ave in Večernice. Sredi največjega snemalnega zagona so začele z režiserjem Konciljo načrtovati tudi zahtevno video produkcijo, ki bi obsegala snemanja na Švedskem in v Sloveniji. Toda kje dobiti denar za njeno uresničitev?! Dotlej so sestavu že pomagali na občini v Landskroni, pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu… »Domača« občina Ljutomer tega ni zmogla, zato se je Ribničan Marko Modrej, radijski urednik in voditelj ter občasni organizator nastopov Sestre Budja je šele po uspehih na Švedskem odkril slovenski glasbeni svet. Sester Budja (te so ga včasih ljubkovalno imenovale kar naš talisman sreče), povezal s takratnim ribniškim županom Jožetom Tankom. Občina Ribnica je junija 2000 prižgala »zeleno luč« za slovenski del sponzorstva tega glasbenega projekta, ki je za naslednjih šest let močno povezal Landskrono in Ribnico, Švedsko in Slovenijo. Pet spotov, posnetih v Landskroni in njeni okolici, ter pet spotov, posnetih v različnih krajih Slovenije, na vseh pa Sestre Budja s svojimi ubranimi glasovi in tematsko skrbno pripravljeno glasbo – vse to še danes bogati zbirke ljubiteljev njihove glasbe na Švedskem in v Sloveniji! Nenehna vračanja »k Mali Nedelji« Budjevega očeta Avgusta že dolgo ni več, pred leti je umrl tudi Janez…, mati Angela, čila 95-letnica, pa še vedno živi na rodni grudi. In vseskozi je katera od hčera pri njej. Ko je nastajal ta zapis, je bila to že v uvodu omenjena Avguština, ki je pripoved o življenju svoje z glasbo zaznamovane družine sklenila takole: »Je že res, da je vsak človek svoje sreče kovač, vendar je v življenju pomembno biti tudi ob pravem času na pravem mestu in se srečati s pravimi ljudmi. Nam je to uspelo.« 13
Page 1 and 2: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 3 and 4: VSEBINA Panorama 4 Slovenci iz Clev
Page 5 and 6: Skupina mladostnikov iz Libije v Sl
Page 7 and 8: garet Thatcher pustila podaljšati
Page 9 and 10: institucije, ki širi lepo slovenš
Page 11: tam že štiri leta. V podjetju, ki
Page 15 and 16: slenih smo se lepo ujeli in mislim,
Page 17 and 18: kUltURA Kulturni kažipot (P. Festi
Page 19 and 20: ‘Naša’ senatorka se poslavlja
Page 21 and 22: Rodoslovje NE PREZRITE Iskanje rodo
Page 23 and 24: Mednarodne olimpijade znanja IZOBRA
Page 25 and 26: Ana Škulj med argentinskimi Sloven
Page 27 and 28: Svetovni slovenski kongres MED NAMI
Page 29 and 30: Rafaelova družba MED NAMI Višarsk
Page 31 and 32: Slovenci na Koroškem ZAMEJSKI DNEV
Page 33 and 34: Slovenci na Madžarskem ZAMEJSKI DN
Page 35 and 36: Hrvaška ZAMEJSKI DNEVNIK Hrvaški
Page 37 and 38: Kraška ozemlja najdemo po celem sv
Page 39 and 40: 4. svetovno nogometno prvenstvo Slo
Page 41 and 42: Portret Roberta Kristana ŠPORt Lix
Page 43 and 44: V jubilejnem letu se posebno zaveda
Page 45 and 46: Archivos La historia de un país no
Page 47 and 48: 400 km Radius More than 45 mio cons

Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?