Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

Aškerčeva rojstna hiša 18 kNJIŽNA POlICA Aškerčevi – z obeh bregov Savinje kot pesnik in kot duhovnik je bil aškerc nekaj Zelo posebnega, govorilo se je celo o noBelovi nagradi za književnost, ogled rojstne hiše nas popelje v drugo polovico 19. stoletja. tomaž štefe anton Aškerc je bil pravzaprav rojen na Globokem, na nasprotnem, to je levem bregu Savinje. Janko Orožen, ki je podrobno raziskal Aškerčev dom in rod, je v dilemah glede rojstnega kraja Antona Aškerca zapisal: „Upoštevajoč babico in rodbinsko izročilo sem mnenja, da moramo vendarle Globoko smatrati za pesnikov rojstni kraj.“ Po Orožnovem mnenju naj bi do zmede prišlo zato, ker je župnik pri Antonu Aškercu, ki je bil rojen 9. januarja 1856, najbrž po pomoti kot rojstni kraj zapisal Senožeti, pri leto dni starejšem bratu Janezu pa kot rojstni kraj navaja Globoko. Vsekakor drži, da sta se Antonova starša, Anton in Agata, po rojstvu drugega otroka preselila v Senožeti, to je na desni breg Savinje. Tam se jima je rodilo še pet otrok. Drži tudi, da se strma pot, ki danes vodi od glavne ceste Zidani most – Laško, mimo pred kratkim odprtih in lepo obnovljenih Rimskih term, do Senožeti in še naprej imenuje Aškerčeva pot. Tam je treba v sosednji hiši, nekdanji kašči, povprašati po pesnikovem pranečaku Matjažu Aškercu, ki sicer študira agronomijo, a o Antonu Aškercu ve skoraj vse. Z veseljem tudi odpre in razkaže lepo obnovljeno Aškerčevo hišo, v kateri je z družino živel vse do leta 1987. Šele potem ko so predelali in prenovili sosednji objekt, nekdanjo kaščo, so se lahko izselili iz Aškerčeve hiše, ki je od leta 1946 odprta za obiskovalce, ki jih ni malo. Aškerčeva hiša Na spominski plošči ob vhodnih vratih, odkriti že leta 1932, piše: »V tej hiši je preživel svojo mladost Anton Aškerc, pesnik balad in romanc, 1856 – 1912, Zgodovinsko društvo v Mariboru.« Aškerčeva hiša je pravzaprav zelo tipična slovenska, vendar manjša od hiš v alpskem ali primorskem Aškerčeva rojstna hiša stoji na skali, ki naj bi bila stara okoli 400 let. delu Slovenije. Hiša je kozjanskega tipa, čeprav je po svoji geografski legi že izven Kozjanskega. Stoji na skali in naj bi bila stara okoli 400 let. Kot gradbeni material so graditelji uporabili tisto, kar so imeli pri roki: kamenje, les in slamo. Tudi razporeditev prostorov v hiši je tipično slovenska, le da so ti prostori v povprečju nekoliko manjši; tu so se običajno stiskale zelo številne družine. Res je, da so mnogi umirali zelo mladi, še več pa jih je dočakalo visoko starost – Aškerčev oče Anton je dočakal 84 let. Po drugi svetovni vojni je bila hiša izropana, zato je večina predmetov, ki jih danes najdemo v hiši, prinešena od drugod. Le za mizo v največjem prostoru v hiši bi lahko rekli, da je originalna, saj jo je izdelal pesnikov oče, tesar po poklicu. Ohranila se je zato, ker je bila na varnem v sosednji stavbi. Poleg mize s klopmi je v hiši tudi peč, ki je ogrevala zgolj en prostor v hiši. Na peči je naprava za izdelavo trsk za razsvetljavo, ki so jih zatikali v čelešnik, poleg katerega stojijo kolovrat, z ličkanjem napolnjena postelja in omara. Nad mizo je bogkov kot, sredi stropa pa kovinska zanka, na katero so privezali vrv, s pomočjo katere so se otroci naučili varno in hitro hoditi v stajici. Nasproti vhodnih vrat je še vedno črna kuhinja z nekaj tipične opreme. Še najbolj netipična je posoda, ki so jo uporabljali za pripravo tako imenovane pregrete smetane, za tiste kraje zelo tipične in zelo hranljive jedi. Spominska soba Tako imenovana mala hiša, v kateri so se nekoč igrali otroci, je spremenjena v Aškerčevo spominsko sobo z vitrinami in nekaj kosi pohištva, ki jih je Aškerc uporabljal v svoji pisarni v Ljubljani. Po sili razmer je namreč postal zelo uspešen mestni arhivar pri ljubljanskem županu Ivanu Hribarju. V vitrinah so razstavljena Aškerčeva dela, nekaj rokopisov, slik in prevodov v tuje jezike. Kot pesnik in kot duhovnik je bil Aškerc nekaj zelo posebnega, govorilo se je celo o Nobelovi nagradi za književnost, je pa tudi edini slovenski pesnik, ki ima svoj kip na tujem, v Moskvi. Nasproti Aškerčeve hiše stoji druga kašča z že močno poškodovano streho in je zato potrebna temeljite obnove. Nedaleč je lepo obnovljen hlev, medtem ko nekaj bolj odmaknjena kozolec in ferjača – sušilnica za sadje še čakata na obnovo. Po drugi svetovni vojni je bila hiša izropana, zato je večina predmetov, ki jih danes najdemo v hiši, prinešena od drugod.
‘Naša’ senatorka se poslavlja NE PREZRITE Visoka odlikovanja rojakinji na Nizozemskem po očetu slovenka, po materi nemka, po rojstnem kraju niZoZemka – prof. dr. marie-louise bemelmans-videc po treh polnih mandatih zapušča nizozemski senat. metka dijkstra-murko, foto: keimpe dijkstra Za izredno uspešno delo je Bemelmansova prejela visoko državno odlikovanje: po kraljičinem odloku je postala vitez reda Oranje-Nassau. Ob slovesu iz Sveta Evrope je konec junija prejela medaljo Pro merito – za zasluge. Z nazivom ‘honorary member – častni član SE’ pa ima tudi poslej pravico v tem pomembnem forumu opozarjati na morebitne nepravilnosti oziroma predlagati izboljšave. »Pravico in dolžnost,« kot poudarja. Še v večje zadoščenje kot našteta priznanja ji je namreč dejstvo, da je parlamentarna skupščina SE zdaj soglasno sprejela ‘njeno’ Poročilo o temeljnih pravicah in temeljnih dolžnostih in o odgovornosti. Tudi v SE se namreč vsi v prvi vrsti sklicujejo na svoje pravice, pozabljajo pa na s tem povezane dolžnosti in odgovornost za izgradnjo pravične skupnosti evropskih narodov. Slovenske korenine Marie-Louise Bemelmans je hči Matthiasa Vidca, v nemškem Porurju rojenega sina slovenskih izseljencev iz Brez pri Laškem. Pomanjkanje je stare starše v začetku 20. stoletja pripeljalo v Nemčijo, kasneje pa gospodarska kriza še naprej v nizozemski Limburg. V tamkajšnjih rudnikih je delo našlo veliko Slovencev. Čeprav je bil njen oče odličen učenec, je moral takoj poprijeti za delo. Kot pleskarski mojster je postavil uspešno podjetje in je vsem svojim šestim otrokom omogočil šolanje. Štirje so doštudirali na univerzi, Marie-Louise zdaj zaključuje aktivno univerzitetno kariero kot profesorica in priznana strokovnjakinja za upravne vede in javno upravo. Poleg poučevanja in znanstvenega dela na univerzi Ramboud v Nijmegnu, še prej pa v Leidnu in Indiana University, ZDA, so jo leta 1999 kot strokovnjakinjo za javno upravo predlagali za članico senata. Za to poslanstvo je bila kasneje na listi krščansko-demokratske stranke CDA izvoljena še dvakrat. Poleg vsebinskega dela pri preučevanju nove zakonodaje in njenih učinkov je kmalu postala članica nizozemske delegacije v Svetu Evrope. Zanimanje za domovino prednikov Zadnja štiri leta je nizozemsko zastopstvo tudi vodila, v tej funkciji je bila med predsedovanjem Slovenije SE pred dvema letoma še enkrat ‘službeno’ v Ljubljani. Sestanek Stalnega parlamentarnega odbora Skupščine Sveta Evrope maja 2009 je bil po njenih besedah do potankosti odlično pripravljen. Pa tudi sicer z veliko naklonjenostjo spremlja napredek domovine svojih prednikov. Zasebno obiskuje številno sorodstvo in spoznava skrite kotičke Slovenije, ki jo je prvič z očetom obiskala kot 15-letnica. Od takrat se je dežela v njenih očeh prav v zadnjih letih izjemno razvila in jo upravičeno štejejo za polnopravno članico mednarodne skupnosti. Na to je izredno ponosna, hkrati pa dodaja, da je pripravljena po svojih močeh pomagati pri razvijanju primernih pobud in s tem prispevati svoj delež pri napredku Slovenije. Marie-Louise Bemelmans poudarja, da je za pravično prihodnost nujno razčistiti z nasilno preteklostjo v deželah z nekdanjimi totalitarnimi režimi. Nujnost soočanja s preteklostjo Varstvo in uveljavljanje človekovih pravic, demokracije in pravne države so poglavitni cilji SE, iskanje skupnih rešitev za probleme, s katerimi se soočajo države članice, ostaja njegova stalna naloga. Tako je treba vedno znova poudarjati, da je za pravično prihodnost nujno razčistiti z nasilno preteklostjo v deželah z nekdanjimi totalitarnimi režimi. Zato je po mnenju Marie-Luise Bemelmans-Videc nujno objektivno raziskati takratna dogajanja in je treba, kot zahteva že več poročil in resolucij SE, trpljenje teh žrtev priznati in jim omogočiti žalovanje za pobitimi svojci. Po dvanajstih letih gospa Bemelmans-Videc zapušča nizozemski senat, hkrati pa se po skoraj 40 letih dela z zaključevanjem univerzitetne kariere poslavlja od poklicnega življenja. Do pozne jeseni še sodeluje pri predstavitvi poročil v Strasbourgu. Posebno pozornost zdaj namenja dokumentu, s katerim Svet Evrope med drugim postavlja meje žaljivemu vedenju na zasedanjih parlamentarne skupščine. Skupaj s skupino istomislečih poslancev si prizadeva za postavitev visokih meril, po katerih bodo debate in pogajanja zgolj vsebinska in enakopravna tudi za manjše članice, kot je Slovenija! 19
Page 1 and 2: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 3 and 4: VSEBINA Panorama 4 Slovenci iz Clev
Page 5 and 6: Skupina mladostnikov iz Libije v Sl
Page 7 and 8: garet Thatcher pustila podaljšati
Page 9 and 10: institucije, ki širi lepo slovenš
Page 11 and 12: tam že štiri leta. V podjetju, ki
Page 13 and 14: Sestre Budja kUltURA Graditeljice g
Page 15 and 16: slenih smo se lepo ujeli in mislim,
Page 17: kUltURA Kulturni kažipot (P. Festi
Page 21 and 22: Rodoslovje NE PREZRITE Iskanje rodo
Page 23 and 24: Mednarodne olimpijade znanja IZOBRA
Page 25 and 26: Ana Škulj med argentinskimi Sloven
Page 27 and 28: Svetovni slovenski kongres MED NAMI
Page 29 and 30: Rafaelova družba MED NAMI Višarsk
Page 31 and 32: Slovenci na Koroškem ZAMEJSKI DNEV
Page 33 and 34: Slovenci na Madžarskem ZAMEJSKI DN
Page 35 and 36: Hrvaška ZAMEJSKI DNEVNIK Hrvaški
Page 37 and 38: Kraška ozemlja najdemo po celem sv
Page 39 and 40: 4. svetovno nogometno prvenstvo Slo
Page 41 and 42: Portret Roberta Kristana ŠPORt Lix
Page 43 and 44: V jubilejnem letu se posebno zaveda
Page 45 and 46: Archivos La historia de un país no
Page 47 and 48: 400 km Radius More than 45 mio cons

Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?