Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...
Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...
Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
V jubilejnem letu se posebno <strong>za</strong>vedamo, da<br />
moramo imeti jasne nazore in ostati trdni<br />
v vrednotah. S ponosom lahko izrazimo, da<br />
smo mi del svobodne <strong>Slovenije</strong>. Pred skoraj<br />
sedemdesetimi leti se je nad dvanajst tisoč življenj<br />
nepravično ugasnilo. Obrodila pa je samostojnost<br />
slovenskega človeka. (Lučka Bergant)<br />
Šolsko leto na Hrvaškem<br />
Udeleženci dopolnilnega pouka slovenščine v<br />
Čabru, Pulju in na Reki so <strong>za</strong>ključili šolsko leto<br />
2010/2011 s prireditvijo, ki so jo uprizorili v<br />
prostorih SKD Bazovica na Reki.<br />
Skupaj so nastopili odrasli, mladostniki in<br />
osnovnošolci ter predšolski otroci. Skozi scenarij<br />
so se prepletale govorne, recitatorske, dramske,<br />
pevske in glasbene točke. Vključene so bile<br />
pripovedi, legende in zgodbe o slovenskih krajih<br />
ter velikih možeh, znanih pesnikih, pisateljih,<br />
glasbenikih in tudi znanstvenikih. Udeleženci<br />
so na izviren in <strong>za</strong>nimiv način predstavili<br />
nekatere navade in običaje iz krajev svojih<br />
staršev in starih staršev. Vrednost prireditve<br />
je v skupinskem nastopu, v pove<strong>za</strong>nosti med<br />
učenci in odraslimi udeleženci dopolnilnega<br />
pouka iz različnih krajev na Hrvaškem, ki so se<br />
prvič srečali pri skupnih vajah pred <strong>za</strong>ključnim<br />
nastopom na odru. Izrazov navdušenja ni<br />
manjkalo… Vse, kar so posamezniki opazili, pa<br />
je bila potrditev, da gremo pri pouku v pravo<br />
smer. »Bili ste res dobri, kaj dobri, odlični ste<br />
bili. Poka<strong>za</strong>li ste, da znate veliko o Sloveniji in<br />
njeni zgodovini. Poznate veliko <strong>za</strong>nimivih zgodb<br />
o življenju v Sloveniji. Človek mora priti čez<br />
mejo, da se <strong>za</strong>ve vsega tega bogastva, ki ste ga<br />
vi poka<strong>za</strong>li. Čestitam vam in učiteljici …« je med<br />
drugim povedal mag. Gregor Mohorčič, direktor<br />
Zavoda RS <strong>za</strong> šolstvo, ki se je odzval povabilu<br />
na <strong>za</strong>ključno prireditev. Nekateri starejši člani<br />
slovenskega društva na Reki so v družabnem<br />
pogovoru povedali, da je bila ta prireditev <strong>za</strong><br />
njihovo okolje nekaj izjemnega, nastopajoči<br />
pa so izrekli željo, da bi v prihodnje nadaljevali<br />
s takšnimi nastopi oziroma prireditvami. To<br />
je <strong>za</strong>nje najboljša priložnost <strong>za</strong> jezikovne<br />
in govorne vaje v slovenščini, potrebujejo<br />
nastope in občinstvo. (Dragica Motik, učiteljica<br />
dopolnilnega pouka na Hrvaškem)<br />
Pred Slovenskim domom Bazovica<br />
Triglav na Triglavu<br />
Planinsko društvo Triglav iz Züricha s<br />
predsednikom Tomažem Tišlerjem je tudi letos<br />
organiziralo pohod na Triglav. Povedali so mi,<br />
da se na našega očaka povzpnejo vsakih pet<br />
let. Sama sicer nisem članica njihovega društva,<br />
sem se jim pa vseeno odločila pridružiti. Konec<br />
julija smo se torej kljub slabši vremenski<br />
napovedi odpravili z Rudnega polja, a je bilo<br />
Foto: Petra Aničić<br />
VAŠA POŠtA<br />
vreme tokrat v gorah k sreči prijaznejše kot v<br />
dolini. Na Kredarici smo se udeležili svete maše,<br />
povečerjali in se še malo <strong>za</strong>vrteli ob zvokih<br />
harmonike. Naslednje jutro je bil vrh Triglava<br />
v megli, a želja povzpeti se nanj je bila močna,<br />
tako da smo si namestili čelade, varovalne<br />
pasove in se <strong>za</strong>podili v steno. Končno smo le<br />
<strong>za</strong>gledali Aljaževo ‘’piksno’’, kot smo se pošalili,<br />
krstili tiste, ki so bili na Triglavu prvič in seveda<br />
naredili nekaj fotografij. Spust je potekal brez<br />
posebnosti, celo vreme nam je bilo naklonjeno.<br />
Ustavili smo se na eni od planšarskih kmetij,<br />
društvo pa je v enem izmed pokljuških hotelov<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ključek organiziralo večerjo, tako <strong>za</strong> nas<br />
pohodnike kakor tudi <strong>za</strong> stare člane društva, ki<br />
so se večinoma že vrnili iz Švice v Slovenijo.<br />
Triglav je tudi tokrat kljub muhastemu vremenu<br />
osvojil Triglav in dogovorili smo se, da se vsaj čez<br />
pet let spet dobimo na isti poti.<br />
Za <strong>za</strong>ključek morda še to. Planinsko društvo<br />
Triglav letos praznuje že 40. obletnico delovanja<br />
in v ta namen bo 5. novembra 2011 v Zürichu<br />
prireditev, na katero ste vabljeni tudi bralci<br />
revije in ljubitelji gora. (Gabrijela Žagar)<br />
Praznovanje v Skopju<br />
Vsak jubilej, osebni, družinski, poslovni... je<br />
nekaj posebnega. 20 let samostojne <strong>Slovenije</strong><br />
pa je zgodovinski dogodek, stik med bližnjo<br />
zgodovino in sedanjostjo, predvsem <strong>za</strong> nas<br />
mlade. Vse pa nas navdaja z občutki ponosa in<br />
<strong>za</strong>dovoljstva. To je bilo videti tudi na obrazih<br />
številnih naših rojakov, zbranih v domu<br />
humanitarnih organi<strong>za</strong>cij Dare Džambaz v<br />
Skopju, na slovesnosti, ki jo je ob tej priložnosti<br />
skrbno pripravilo tamkajšnje Slovensko<br />
združenje France Prešeren. Predsednica<br />
Združenja ga. Anastazija Ribarski in nj. eksc.<br />
g. Alain Brian Bergant, veleposlanik <strong>Republike</strong><br />
<strong>Slovenije</strong> v Republiki Makedoniji, sta v<br />
pozdravnem nagovoru navzočim čestitala ob<br />
20. obletnici osamosvojitve <strong>Slovenije</strong>. Komorni<br />
pevski zbor France Prešeren s solisti je navdušil<br />
občinstvo, dolgega aplav<strong>za</strong> pa so bili deležni<br />
tudi člani otroškega pevskega zbora, ki so se<br />
pridružili pri izvedbi pesmi <strong>Slovenija</strong>, od kod<br />
lepote tvoje. Večer je bil <strong>za</strong>okrožen z razstavo<br />
<strong>Slovenija</strong> v razglednicah, ki sta jo pripravila<br />
prijatelja Kosta Bizjak in Dimitar Belčev. Zbrani<br />
prostovoljni prispevki so bili namenjeni otrokom<br />
brez staršev iz Doma 11. oktober v Skopju.<br />
Ob poslušanju nagovora veleposlanika g.<br />
Berganta, ki je poudaril dobre odnose med<br />
Slovenijo in Makedonijo, in predsednice<br />
Združenja ge. Ribarski, ki je spregovorila o<br />
poslanstvu našega Združenja - ohranjanju in<br />
širjenju slovenskega jezika in kulture v okolju,<br />
kjer živimo, sem bila ponosna, da tudi mladi<br />
člani prispevamo k ohranjanju slovenstva in<br />
h graditvi mostu med obema domovinama,<br />
k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in<br />
razumevanju. Hvala mojim rojakom <strong>za</strong> lepe<br />
trenutke, ki sem jih preživela na ta pomembni<br />
dan. Naj bodo te vrstice moj skromni prispevek k<br />
obeležitvi pomembne obletnice. (Fani Hadžieva)<br />
Pariško praznovanje<br />
20. obletnice <strong>Slovenije</strong><br />
Društvo Slovencev v Parizu s pomočjo<br />
slovenskega veleposlaništva in slovenske<br />
katoliške misije je sredi junija pripravilo<br />
praznovanje ob 20. obletnici slovenske<br />
osamosvojitve, ki so se ga udeležili številni<br />
člani pariškega društva ter Veronika Stabej,<br />
slovenska veleposlanica v Franciji, Andrej<br />
Rant, veleposlanik pri OECD, dr. Edvard Kovač,<br />
slovenski profesor in filozof iz Toulousa, Mateja<br />
Bizjak Petit, direktorica Hiše slovenske poezije v<br />
Franciji in dr. Branko Zorn, predsednik društva<br />
<strong>Slovenija</strong> v svetu. Praznovanje se je <strong>za</strong>čelo s<br />
sveto mašo, ki jo je daroval pater Edvard Kovač<br />
s pariškim diakonom g. Cirilom Valantom.<br />
Predsednica društva Ana Stegu Vičič se je med<br />
drugim spomnila vseh <strong>za</strong>služnih Slovencev v<br />
Parizu, ki so pomembno prispevali k priznanju<br />
samostojnosti <strong>Slovenije</strong> pred 20 leti, ko je bilo<br />
društvo edino shajališče tukajšnjih Slovencev in<br />
edini kraj ohranjanja slovenstva. Veleposlanica<br />
gospa Veronika Stabej je izpostavila temeljne<br />
vrednote, ki smo se jim <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>li z vzpostavitvijo<br />
samostojne države: svobodi, demokraciji<br />
in odprtosti do drugačnih. Ključni temelj<br />
osamosvajanja je bila enotnost med nami.<br />
Stabejeva nas je seznanila tudi z <strong>za</strong>dnjimi<br />
aktualnimi dogodki med Slovenijo in Francijo.<br />
V kulturnem programu so Zdravici in pesmi<br />
Slovenec sem sledile recitacije slovenske poezije<br />
in proze, večji del v slovenščini. S slovenskimi<br />
narodnimi pesmimi na klavirju nas je razveselil<br />
še Alexandre Radigue, devetletni predstavnik<br />
tretje slovenske generacije v Parizu. Posebej<br />
<strong>za</strong>nimiva je bila <strong>za</strong> to priložnost pripravljena<br />
spominska mi<strong>za</strong> s kopijami časopisnih člankov<br />
iz slovenskih in francoskih časopisov iz obdobja<br />
1990/91, ki so obudili spomine na pomembne<br />
ljudi, izjave in dogodke iz časa osamosvajanja.<br />
Kovali smo tudi načrte <strong>za</strong> prihodnje slovenske<br />
dogodke v Parizu; upajmo, da jih bo s pomočjo<br />
Društva in našega veleposlaništva vsako leto<br />
več. (Meta Klinar, Lektorica slovenskega jezika<br />
na institutu INALCO v Parizu)<br />
Vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu<br />
vasa.posta@sloveniatimes.net<br />
pričakujemo <strong>za</strong>nimive utrinke iz življenja<br />
Slovencev po svetu. Vašo pošto sprejemamo tudi<br />
na naslovu <strong>Slovenija</strong> <strong>danes</strong>, Trg MDB 12, 1000<br />
Ljubljana, <strong>Slovenija</strong>.<br />
43
Change language