Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

Kraška ozemlja najdemo po celem
svetu, največ na Kitajskem in
v Avstraliji. Povsem brez njega
so v Evropi Finska, Nizozemska
in Danska. Evropski kras je zelo
raznolik, saj ne zajema samo
apnenčastih tvorb, kot jih poznamo
pri nas. Ukrajina je država z
največjimi jamami v Evropi, ki
pa niso dobro raziskane niti niso
zapisane turizmu: Optimističeska
jama 208 km, Ozerna jama 111 km,
Zoluška 90 km.
mar. Upam pa, da si bo radoveden
peregrinant ali popotnik, ki bo v prihodnje
prišel v deželo, utegnil ogledati
vse redkosti in znamenitosti,
kakor so mu jih kdaj pokazali ...
Vendar pa je narava sama iz
kapljajoče vode, ki se je spremenila
v kamen, izumetničila te podobe in
se pošalila, da bi kot mati umetnosti
ljudem namignila, naj se z resnobo
lotijo lepih umetnosti in dela prav
kakor ona, ki nikjer ne praznuje, ne
lenari, marveč se kaže marljivo celo
na takih krajih zemeljske notrine,
kjer je tiho in samotno …
Ima pa Notranjska izredno
čudovite in zares ogleda vredne,
prav redke jame, kakršnih težko
najdemo kje v kaki deželi, dasi ni
mogoče vseh prav opisati. Kdor se
na lastne oči ne prepriča, ne bo prav
verjel … Ponekod vidiš grozovite
višine, drugod vse v stebrih in tako
čudno oblikovano, kakor bi gledal
pred seboj vsakovrsten gomáz, kače
in druge živali, razne pošastne postave
in spačene obraze, prikazni in
podobno. Tegá so vogli, koti, tla in
stebri tako polni, da marsikoga groza
obhaja. Stud in strah sta še večja,
ker so povsod, na vseh straneh,
mnogi hodniki, votline, globoka
brezna; pa tudi v višino gredo razne
špilje in hodniki. Skratka: grozotno
mrakotna podoba in pogled se nikakor
ne dasta popisat s peresom.
In čim globlje greš, tem grozovitejši
je pogled.«
Postojnska jama
Valvazor našteva in opisuje celo
vrsto kraških pojavov, od majhnih
kraških izvirov (Lintvern nad
Vrhniko) in potočkov do velikih
morfoloških oblik, kot so kraška
polja in predvsem, kot je Cerkniško
jezero. V Slavi vojvodine Kranjske je
navedel več kot 60 jam in 40 kraških
pojavov in priznal: »Jaz sam sem v
različnih deželah in kraljestvih, ne
le po Evropi, ampak tudi po Afriki,
mnogo edinstveno čudovitih jam videl,
ampak najbrž nikjer tako posebno
občudovanja vrednih kot v moji
očetnjavi … «
Kras kot eldorado
turizma
Kras je svojevrstna gospodarska
priložnost ob načrtnem snovanju
ekološko usmerjenega turizma.
Območja Predjame, Postojnske in
Škocjanske jame ter Cerkniškega
jezera so svoj »kraški adut« uspešno
unovčili. Svetovni sloves, ugledno
mesto v Unescovem seznamu svetovne
naravne in kulturne dediščine
(Škocjanske jame) in turisti, ki prihajajo
v Slovenijo z vsega sveta, da si
ogledajo kras in njegove največje
dragulje, so ustrezno plačilo za Valvazorjev
napor ob promoviranju
kranjskih lepot ter velika spodbuda
slovenskemu turizmu, da okoli svojih
največjih turističnih posebnosti
naplete še boljše in v celovit doživljaj
spletene turistične produkte.
Danes lahko kras postavi na ogled
več kot 20 turističnih jam in jih
dopolni še z drugimi pojavi kot veliki
kraški izviri, ponikalnice, presihajoča
jezera, kanjonske doline, udornice,
uvale in polja ter vrsta drobnih oblik,
žlebičev, škrapelj ter škavnic, skalnih
samotarjev, kotličev in vrtač, ki dajejo
tej pokrajini svojstven, nezamenljiv
pečat.
Sploh pa je treba vedeti, da sodi
jamski turizem med najstarejše
turistične panoge v Sloveniji.
Že davno v preteklosti so bila
pomembna romanja v cerkve in
druge svete kraje v jamah. Na slovenskem
etničnem območju so bile
take posebnosti cerkev Sv. Ivana
Čele (Landarska jama), omenjena
že leta 888, in Sveta jama pri Socerbu,
iz okoli leta 1463. Vilenica je
bila prava turistična jama že pred
letom 1633, v Škocjanske jame pa
so prihajali ljudje v drugi polovici
18. stoletja. Začetek 19. stoletja je
prinesel prave turistične obiske in
razmah jamskega turizma Pečini
na Hudem letu (1808) ter Postojnski
in Škocjanski jami, ki sta postali
turistični motiv leta 1819.
Kraški pojavi
Kraška jama – izvotljen prostor
pod zemeljskim površjem
Kraški izvir – točka na kraškem
Škocjanske jame
ozemlju, kjer podzemna voda prihaja
na površino.
Obrh in zatrep – močan kraški
izvir, ki se navadno izlije izpod visoke
skalne stene, ustvari majhno,
a globoko jezero ter odteče naprej
po dolini.
Kropa – kjer kraški izvir nastaja
iz raznih vodnih virov, ki razpršeno
prihajajo iz številnih špranj med
skalami.
Bruhalnik (na krasu mu pravijo
tudi fontana) je vrsta kraškega izvira,
kjer iztok iz podzemlja ovirajo
sifoni, voda pa zato priteka na
površje le občasno, ko se notranji
rezervoarji toliko napolnijo, da voda
po načelu veznih posod prestopi sifonsko
zaporo.
Kraško polje je večja kotanja, ki
ima pretežno ravno dno, koder poteka
kraški vodni vir.
Uvala – podobna je kraškemu
polju, razlika je le v nastanku. Uvala
nastane z združitvijo dveh ali več
vrtač - od tod valovito dno.
Polje – kot kraški pojav nastane iz
udornice, na katero je zašel močan
podzemski tok, ki hitro odnaša
naravne odkruške apnenca in tako
oblikuje kotlino.
Ponor in požiralnik – mesto, kjer
voda izgine s površja.
Stalaktit – kapnik, ki v podzemni
jami raste iz stropa. Rastejo zelo
počasi; nekaj milimetrov na leto ozi-
roma nekaj centimetrov na tisoč let.
Pri tem podtalna voda, ki vsebuje
apnenec, kaplja s stropa in ko izhlapi,
se (na tleh ali na stropu) kopiči
apnenec in kapnik raste.
Stalagmit – kapnik, ki raste iz tal
proti vrhu.
Vokliški izvir – tip kraškega izvira,
poimenovanega po izviru Fontainede-Vaucluse
v pokrajini Vaucluse v
Provansi na jugu Francije, kjer voda
iz velikih globin pod pritiskom po
strmih kanalih priteka na površje.
Vrulja – vokliški izvir, ki ga je v
preteklosti zalilo morje.
Vrtača – kraška globel
Škraplja – podolgovat žleb na
golem površju trdega apnenca, ki
nastane zaradi tekoče vode.
Udornica – kraška dolina, ki nastane
po udoru jamskega stropa.
Koliševka – oblika udorne
kraške doline (udornice), porasle z
drevjem.
Brezno – navpična jama
Škocjanske jame so zaradi
edinstvene naravne in kulturne
dediščine vpisane v seznam
svetovne dediščine pri Unescu že
od leta 1986, od 1999. kot prvo
podzemno mokrišče na svetu v
Ramsarsko konvencijo, od 2004. pa
kot biosferno območje Kras tudi v
program MAB (človek in biosfera).
37