Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

Slovenščina za tujce 22 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOSt Žepni tečaj slovenščine center za slovenščino kot drugi/tuji jezik v poletnih mesecih turistom v ljuBljani ponuja žepni tečaj slovenščine, na katerem se lahko Brezplačno naučijo osnov slovenskega jezika. tečaj se doBro vključuje v turistično ponudBo prestolnice, saj se ga je samo lani udeležilo več kot 130 turistov. patricija virtič tujcem namenjen tečaj slovenskega jezika ima šestletno tradicijo. Leta 2005 ga je ustanovila Mojca Stritar, takratna organizatorka tečajev slovenščine. »Verjetno je ‘zavohala’ priložnost, da v Ljubljano pride veliko turistov, ki bi radi vsaj malo okusili slovenski jezik, in se je odločila oblikovati tak tečaj,« je začetke tečaja pojasnila Branka Gradišar, zdajšnja vodja tečajev slovenščine pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Slovenskih besed se tečajniki lahko naučijo vsako sredo od junija do septembra. Tečaj poteka v prostorih Turistično-informacijskega centra na Krekovem trgu v Ljubljani. »Na tem žepnem tečaju gremo skozi osnove slovenščine. Pregledamo abecedo, številke, tečajniki znajo tvoriti stavek ali dva, naučijo se predstaviti, pozdravljanja na ulici, znajo reči ‘me veseli’ in tako naprej,« je vsebino tečaja pojasnila Barbara Vojsk, ena izmed učiteljic. 800 turistov se je učilo slovenskih besed Žepni tečaj slovenščine so tujci zelo dobro sprejeli. Priporočajo jim ga na turističnih centrih, kot izredno zanimivega in edinstvenega pa ga izpostavlja tudi svetovno znani turistični vodič Lonely Planet. Tečajniki so zelo različnih starosti, zelo veliko je mladih popotnikov, nam je pojasnila Branka Foto. D. Wedam Foto. Facebook (Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik) Gradišar iz Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki tečaj tudi organizira. »Veliko tečajnikov je iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Evrope. Vsak naključni obiskovalec Ljubljane se lahko tukaj ustavi in poskusi malo slovenščine,« nam je pojasnila Gradišarjeva. Samo lani je tečaj obiskalo več kot 130 ljudi, skupaj pa v teh letih okoli 800. Posameznega tečaja se udeleži v povprečju 10 turistov, »čeprav nikoli ne moremo vedeti - lahko prideta samo dva, lahko jih bo dvajset,« dodaja učiteljica Barbara Vojsk. Največ težav s šumniki Večina tečajnikov prihaja z drugih drugih jezikovnih območij, zato je zanje naš jezik prava posebnost. »Mogoče se jim na začetku zatakne pri izgovorjavi določenih črk, mogoče črka v povzroča težave,« pojasnjuje Vojskova, Gradišarjeva pa dodaja: »Udeleženci iz Anglije, Francije, Amerike imajo malo več težav z izgovorjavo. Velikokrat se zatakne pri besedah račun in poklic.« Na dan, ko smo obiskali tečaj, je bila predavalnica v prostorih TIC Ljubljana polna. Francosko govoreča družina iz Kanade je bila nad tečajem navdušena. »Mislim, da je zelo dobra in izvirna ideja imeti takšen tečaj. Nikjer nisem videla česa podobnega, pa sem v življenju veliko prepotovala. To je odličen način, da spoznaš in se povežeš s kulturo neke države,« navdušenja ni skrivala mama, ki je hčerko spodbujala, naj za učiteljico ponavlja slovenske besede. Podobnega mnenja je bila tudi Angležinja, ki je tečaj obiskala predvsem, da bi razveselila sina, ki je pridno prepisoval učiteljičine pripombe na posebne liste z izročki, s pomočjo katerih bodo udeleženci osvojeno znanje na tečaju obnavljali še dolgo po vrnitvi domov. »To je odlična ideja. V veliko pomoč je, če v vsaki državi poznaš nekaj osnovnih besed. Morda 50 besed, ki jih lahko uporabiš iz vljudnosti, četudi jih morda vseh ne razumeš. Slovenija je majhna dežela z jezikom, ki je večinoma neznan«, je dodala Angležinja. Njen sin je povedal, da se je večino besed naučil z jedilnih listov, slovenščina pa zanj ni težka: »Najtežje se je naučiti naglasov nad nekaterimi črkami, saj teh nimamo v angleščini.« Tudi večina drugih tečajnikov naše šumnike zamenjuje s črkami z naglasi in prav črke č, š, ž jim povzročajo največ težav. »Te je prav smešno izgovarjati,« se nasmeji Francoz, ki je ugotovil, da je nekaj slovenskih besed, kot so hotel, žirafa, galerija, zelo podobnih francoskim besedam. Starejši Nizozemec se z njim ni strinjal: »Veliko besed je čisto drugačnih! Govorim nemško, angleško, malo italijansko in špansko, ampak nekatere besede v slovenščini je nemogoče prepoznati. Še več: so besede za stvari, ki jih nisem še nikoli slišal.« Nad tečajem je navdušen, saj turistom omogoča, da okusijo del slovenskega jezika in jim tako pomagajo, da se bolje vključijo v dogajanje.
Mednarodne olimpijade znanja IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOSt Slovenski dijaki med najboljšimi dve bronasti medalji slovenskih tekmovalcev na mednarodni računalniški in mednarodni lingvistični olimpijadi patricija virtič dijaki, ki so v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije odpotovali na mednarodno računalniško in mednarodno lingvistično olimpijado, so osvojili dve bronasti medalji. To je bil še en odličen rezultat po skupno petih bronastih medaljah na mednarodni biološki in mednarodni kemijski olimpijadi ter medalji na Svetovnem srečanju mladih raziskovalcev 2011. Bronasti Matjaž Leonardis Letošnja mednarodna računalniška olimpijada, na kateri se zberejo najboljši mladi računalničarji sveta, je med 22. in 29. julijem 2011 potekala v Pattayi na Tajskem. V spremstvu dr. Romana Dorna in Jana Berčiča so Slovenijo v konkurenci 308 tekmovalcev zastopali Ernest Beličič (Elektrotehniškoračunalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana), Klemen Kloboves, Jure Slak in Matjaž Leonardis (vsi trije z Zavoda za računalniško izobraževanje Ljubljana). Najbolje med njimi se je odrezal slednji, ki je osvojil bronasto medaljo. “Bronasti” lingvisti Mednarodna računalniška olimpijada je eno od najbolj prepoznavnih računalniških tekmovanj, njeni zmagovalci pa spadajo med najboljše mlade računalničarje na svetu. Slovensko olimpijsko ekipo so sestavljali štirje predstavniki, ki so bili izbrani na izbirnem tekmovanju. Osnovni namen olimpijade je spodbujanje zanimanja za računalništvo in informacijsko tehnologijo, udeležencem pa omogoča pridobivanje ter izmenjavo strokovnih in kulturnih izkušenj. Leta 2012 bo mednarodna računalniška olimpijada potekala v italijanskem Milanu. Bron tudi na 9. mednarodni lingvistični olimpijadi Od 24. do 30. julija 2011 so se Žiga Gosar (Gimnazija Vič), Mateja Hrast (Gimnazija Bežigrad), Rok Kaufman (Gimnazija Vič) in Tadej Novak (Gimnazija Kranj) udeležili 9. mednarodne lingvistične olimpijade, ki je potekala na Univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu v ameriški zvezni državi Pennsylva- Zmagovalci mednarodne računalniške olimpijade spadajo med najboljše mlade računalničarje na svetu. Slovenec Matjaž Leonardis je letos osvojil bron. nia. Vodja slovenske ekipe je bila dr. Simona Klemenčič, spremljala pa sta jo še Mirko Vaupotič, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije in član mednarodnega odbora olimpijade, ter Gabrijela Hladnik, ki je bila članica mednarodne žirije. V konkurenci 27 ekip iz 19 držav (skupno 102 tekmovalca) je Rok Kaufman osvojil bronasto medaljo in prejel še posebno priznanje za najbolje rešeno drugo nalogo na posamičnem tekmovanju, Mateja Hrast pa si je prislužila častno omembo - priznanje dobijo tekmovalci, ki so dosegli nadpovprečni rezultat, vendar niso osvojili medalje. V ožji izbor za lingvistično olimpijsko ekipo se uvrsti po deset najboljših tekmovalcev in tekmovalk 3. in 4. letnikov iz zaključnega državnega tekmovanja iz znanja logike. To tekmovanje je v Sloveniji eno najbolj množičnih, posebno težo pa bo imelo predvsem prihodnje leto, ko bo Slovenija gostila jubilejno 10. mednarodno lingvistično olimpijado. Slovenija bo gostila jubilejno 10. mednarodno lingvistično olimpijado. 23
Page 1 and 2: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 3 and 4: VSEBINA Panorama 4 Slovenci iz Clev
Page 5 and 6: Skupina mladostnikov iz Libije v Sl
Page 7 and 8: garet Thatcher pustila podaljšati
Page 9 and 10: institucije, ki širi lepo slovenš
Page 11 and 12: tam že štiri leta. V podjetju, ki
Page 13 and 14: Sestre Budja kUltURA Graditeljice g
Page 15 and 16: slenih smo se lepo ujeli in mislim,
Page 17 and 18: kUltURA Kulturni kažipot (P. Festi
Page 19 and 20: ‘Naša’ senatorka se poslavlja
Page 21: Rodoslovje NE PREZRITE Iskanje rodo
Page 25 and 26: Ana Škulj med argentinskimi Sloven
Page 27 and 28: Svetovni slovenski kongres MED NAMI
Page 29 and 30: Rafaelova družba MED NAMI Višarsk
Page 31 and 32: Slovenci na Koroškem ZAMEJSKI DNEV
Page 33 and 34: Slovenci na Madžarskem ZAMEJSKI DN
Page 35 and 36: Hrvaška ZAMEJSKI DNEVNIK Hrvaški
Page 37 and 38: Kraška ozemlja najdemo po celem sv
Page 39 and 40: 4. svetovno nogometno prvenstvo Slo
Page 41 and 42: Portret Roberta Kristana ŠPORt Lix
Page 43 and 44: V jubilejnem letu se posebno zaveda
Page 45 and 46: Archivos La historia de un país no
Page 47 and 48: 400 km Radius More than 45 mio cons

Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?