Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

Razpis 24 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOSt Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu javni sklad republike slovenije Za raZvoj kadrov in štipendije je objavil javni raZpis Za dodelitev štipendij slovencem v Zamejstvu in po svetu Za dodiplomski študij v republiki sloveniji Za študijsko leto 2011/2012. Blanka markovič kocen rok za prijavo vseh, ki kandidirajo prvič, je 20. september, za vse tiste, ki bodo štipendijo le podaljšali, pa 30. september. Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij omenjenim študentom za dodiplomski študij na javno veljavni (akreditirani) izobraževalni ustanovi in javno veljavnem (akreditiranem) izobraževalnem programu v novem študijskem letu. Višina razpoložljivih sredstev za štipendije po tem javnem razpisu znaša 500.000 evrov, višina osnovne štipendije pa 150 evrov mesečno oziroma 1.800 evrov za celo študijsko leto. K štipendiji se dodeljujejo dodatki, denimo za bivanje izven dijaškega ali študentskega doma v zasebni nastanitvi, ki ni subvencionirana, za študente iz Porabja in študente po svetu ter dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje, razen za državljane članic EU. Višina dodatkov je od 50 do 122 evrov. Slovensko znanje v Italiji Na univerzi “L’Orientale”v Neaplju, kjer je od leta 1914 mogoč tudi študij slovenskega jezika in kulture, je 20. decembra 2010 v Kapelici Pappacoda zaključila svojo triletno študijsko pot pri prof. Fabiu Bettaninu na fakulteti za politične vede Alenka Scuteri z diplomsko nalogo Il dibattito sull’identità slovena. Inovativna naloga je požela veliko zanimanja tako med občinstvom kot med samo diplomsko komisijo, ki ji je predsedoval novi dekan fakultete. Z nalogo smo prebili led pri obravnavanju zanimivega vprašanja obstoja in razvoja majhnega slovanskega naroda v osrčju Evrope. 1. aprila 2011 je Lucia Gaja Scuteri na filozofski fakulteti zaključila magistrski študij slovenskega jezika in književnosti z diplomsko nalogo La lingua slovena: confronto diacronico del parlato televisivo. Odlična naloga, za katero je Pomemben pogoj za pridobitev štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu je stalno prebivališče v tujini, medtem ko slovensko državljanstvo ni pogoj. Kot nam je povedala Maja Deisinger z Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, bodo najprej odločali o dosedanjih štipendistih, vloge novih kandidatov pa bodo točkovali na podlagi dveh meril: povprečne ocene zadnjega letnika srednje šole in aktivnega sodelovanja v slovenskih društvih in organizacijah zunaj Slovenije. Poglavitni namen dodelitve štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč ni toliko kandidatka prejela najvišjo oceno, o njej je v skladu s svojim programom spregovorila tudi češko, je iz splošne lingvistike, narejena pod vodstvom prof. Antonelle Gianninijeve. Slavljenje 20-letnice slovenske osamosvojitve smo zaključili še z dvema nalogama, tokrat v Palači Sredozemlje. Prva je diplomirala Regina Fontanella z nalogo občutenega vprašanja manjšin La minoranza slovena in Italia. Il caso triestino. 14. julija pa je magistrski študij zaključila Raffaella Russo. Njena naloga La libertà libera: Veliki briljantni valček di Drago Jančar je postala kulturna analiza celotnega slovenskega prehodnega obdobja ob koncu XX. stoletja. Vse naloge so napisane v italijanskem jeziku, kar omogoča odprto razpravo o slovenskih problemih, slovenska beseda pa odmeva v univerzitetnih avlah na jugu Italije. Seveda je zadržati diplomante v Sloveniji kot pričakovanje, da bodo tudi v prihodnje v slovenskih društvih in organizacijah po svetu aktivno ohranjali slovenstvo. V preteklem študijskem letu je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Slovencem iz zamejstva in po svetu dodelil 144 štipendij, obseg sredstev pa je bil nekoliko nižji kot letos, in sicer 440 tisoč evrov. Po besedah Maje Deisinger se Slovenci iz zamejstva in sveta odločajo za različne smeri študija v Sloveniji, od medicine in veterine do družbenih ved in celo za igralsko in likovno akademijo. »Večina študentov uspešno zaključi študij v Sloveniji, nekaj več osipa oziroma ponavljanj je le na prehodu iz prvega v drugi letnik študija, kar pa ne preseneča,« še dodaja Deisingerjeva. več informacij o razpisu najdete na spletni strani www.slovenci.si. pisanje diplomske naloge v tujem jeziku še dodatna težava. Znanje študentom pomaga, da bolje razumejo tako sosede kot same sebe. (Aleksandra Žabjek) Neapelj Foto: Dreamstime
Ana Škulj med argentinskimi Slovenci MLADI Druženje – temelj preživetja ano škulj, mlado slovensko študentko teološke fakultete, je letošnji oBisk med slovenci v argentini navdušil. njihov način življenja, povezanost in začetke naseljevanja Bo opisala v diplomskem delu. Blanka markovič kocen ana, ki ji do strokovnega naziva manjka samo še diplomska naloga, je dva meseca preživela med argentinskimi Slovenci, ki se, kot ugotavlja, po načinu razmišljanja in življenja nekoliko razlikujejo od “pravih” Argentincev. »Pravih Argentincev mogoče sploh nisem spoznala, vendar mi ni žal za to, ker to niti ni bil moj namen,« je dodala. Že ob prvem obisku leta 2009 so jo navdušili in prevzeli Slovenci in pri tem je ostalo tudi tokrat. »Navdušuje me njihova želja po ohranjanju slovenstva - vere, kulture in jezika samega,« pravi sogovornica. Po njenem mnenju so argentinski Slovenci bolj družabni, sproščeni in odprti kot njihovi rojaki v domovini. V njih se združujejo slovenska pridnost, delavnost, skromnost in južnoameriški temperament ter odprtost. »Všeč mi je, da se znajo družiti med sabo, da si kljub pomanjkanju časa in naglici sodobnega sveta znajo vzeti čas za prijatelje in družino. Veliko se družijo ob večerjah, piknikih… Zame najboljša kombinacija, ki je Slovenci, žal, nimamo,« pravi Ana. Argentino je prvič obiskala leta 2009 kot del skupine ljudskih godcev Zarja. »Za Slovence v Argentini sem slišala že prej, vendar me ni preveč zanimalo, kako tam živijo, kdo sploh so,« pravi. »Ko pa smo kot skupina med njimi preživeli mesec dni, me je dobesedno prevzela njihova gostoljubnost, preprostost, predvsem pa način, kako ohranjajo slovenstvo skozi vsa ta leta.« Odločitev o tem, s katerega področja bo pisala diplomsko nalogo tako ni bila več težka. »Ker pa sem si že tako in tako želela še odpotovati v Argentino, sem vse to združila - prijetno s koristnim.« Slovenci so med seboj povezani prek Domov, ki jih je v Buenos Airesu šest. Po prihodu v Argentino so se oddaljili drug od drugega, pravi Ana, večinoma zaradi iskanja službe, ker pa so se še vedno želeli družiti med seboj in ohranjati slovenstvo, so zgradili domove, kjer so se redno srečevali. Začetek njihovih srečanj je bila potreba po sveti maši v slovenskem jeziku, kasneje je iz tega nastal še tečaj slovenskega jezika, ki še vedno poteka vsako soboto. »Ustanovili so tudi Slovensko hišo - edini Dom v Capital Federal, ki med seboj povezuje vse druge Domove. Tam poteka tudi srednješolski tečaj za vse Slo- venske srednješolce,« dodaja mlada sogovornica, ki se je podrobno lotila raziskovanja začetkov življenja Slovencev v Buenos Airesu. In kaj je ugotovila? »Iz arhivskih zapiskov kot tudi iz pogovora s tistimi, ki so med prvimi prišli v Buenos Aires, je razvidno, da je bila potreba in tudi želja po nadaljnjem druženju nujna za njihovo preživetje. Večina novih naseljencev se je naselila v Velikem Buenos Airesu, kjer so počasi začele nastajati skupne naselbine.« V teh naselbinah so kasneje zgradili krajevne domove. Nekaj slovenskih skupnosti je tudi drugje po Argentini – Mendoza in Barilloche sta med večjimi. »Skupaj je Slovence obdržala tudi vera. Kmalu po prihodu so se začeli zbirati pri nedeljskih mašah in to je bil tudi povod za ustanovitev Slovenskih domov.« Ana Škulj je v Argentini živela pri prijateljih, ki jih je spoznala ob prvem obisku. To sta bili družini Aleksandra Kastelica in Mihe Podržaja. »Pri obeh sem se počutila zelo domače, prijetno,« ugotavlja in dodaja: »Ker je bil moj obisk Argentine namenjen predvsem temu, da še pobliže spoznam življenje tamkajšnjih Slovencev, se nisem ukvarjala z iskanjem službe. Želela sem čim več časa preživeti z njimi, seveda pa sem tudi malce raziskovala samo mesto.« Ana priznava, da Iz leve proti desni: Gabriela in Aleksander Kastelic, Miha in Luciana Podržaj, Ana Škulj so ji največ težav povzročale velike razdalje v Buenos Airesu. Živela je namreč v predelu Ramos Mejija in je za pot do centra potrebovala skoraj uro in pol. Zdravstvo in študentske ugodnosti - slabša plat življenja »Zdravstveni sistem v Argentini je slabši in tudi študentje nimajo toliko ugodnosti, kot jih imamo mi,« pove sogovornica, ko jo povprašam o slabših plateh življenja v Argentini. Veliko je korupcije in kriminala, Argentinci se soočajo s težavami prišlekov, predvsem Bolivijcev. »V predelih, kjer je predvsem bolivijsko prebivalstvo, se takoj opazi veliko več nesnage in smeti kot drugje.« Slovenci v Argentini dobro živijo »Slovenci so v Argentini dobro stoječ sloj,« ugotavlja mlada raziskovalka. »Znani so kot priden in delaven narod.« Kot begunci so na začetku morali opravljati vsa mogoča dela, čeprav je bilo med njimi veliko intelektualcev. Danes je veliko samostojnih obrtnikov in podjetnikov, podjetja Slovencev so zelo znana. »Med njimi sem velikokrat slišala ime podjetnika Hermana Zupana, pa o podjetju Podržaj in Oblak. Od drugih Argentincev se razlikujejo predvsem po delavnosti in vztrajnosti.« V Argentini je precej slovenskih strokovnjakov, ki so se uve- ljavili na različnih področjih. Ana je med njimi spoznala arhitekta Jureta Vomergerja, ki je poleg svojega poklica tudi avtor nekaj knjig o Slovencih v Argentini. Ljubiteljsko se ukvarja z zbiranjem raznih zgodovinskih podatkov. Kmalu nazaj…. »V Argentini mi ob odhodu niso zaželeli “nasvidenje”, ampak “se vidimo”, tako da na prihodnji obisk upam, takoj ko bo možno,« pravi Ana in dodaja: »Nimam posebnih ciljev, te si bom postavila, ko se bom odločila za naslednji obisk. Lahko pa z gotovostjo trdim, da bo to kmalu!« 25
Page 1 and 2: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 3 and 4: VSEBINA Panorama 4 Slovenci iz Clev
Page 5 and 6: Skupina mladostnikov iz Libije v Sl
Page 7 and 8: garet Thatcher pustila podaljšati
Page 9 and 10: institucije, ki širi lepo slovenš
Page 11 and 12: tam že štiri leta. V podjetju, ki
Page 13 and 14: Sestre Budja kUltURA Graditeljice g
Page 15 and 16: slenih smo se lepo ujeli in mislim,
Page 17 and 18: kUltURA Kulturni kažipot (P. Festi
Page 19 and 20: ‘Naša’ senatorka se poslavlja
Page 21 and 22: Rodoslovje NE PREZRITE Iskanje rodo
Page 23: Mednarodne olimpijade znanja IZOBRA
Page 27 and 28: Svetovni slovenski kongres MED NAMI
Page 29 and 30: Rafaelova družba MED NAMI Višarsk
Page 31 and 32: Slovenci na Koroškem ZAMEJSKI DNEV
Page 33 and 34: Slovenci na Madžarskem ZAMEJSKI DN
Page 35 and 36: Hrvaška ZAMEJSKI DNEVNIK Hrvaški
Page 37 and 38: Kraška ozemlja najdemo po celem sv
Page 39 and 40: 4. svetovno nogometno prvenstvo Slo
Page 41 and 42: Portret Roberta Kristana ŠPORt Lix
Page 43 and 44: V jubilejnem letu se posebno zaveda
Page 45 and 46: Archivos La historia de un país no
Page 47 and 48: 400 km Radius More than 45 mio cons

Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?