Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

26 MLADI Slovenska družina v Berlinu »Vedno imamo plan B!« janja lakner anžin v Berlinu med drugim pripravlja časopis za tamkajšnje slovenske otroke. novinarsko življenje v velemestu je, kot pravi, silno nepredvidljivo. Blanka markovič kocen družina Anžin, novinarja slovenske televizije Janja Lakner Anžin in Boštjan Anžin z otrokoma, sta v dobrih šestih letih življenja v Berlinu po nekoliko napornem prvem letu zbrala več dobrih kot slabih vtisov o Nemcih, predvsem Berlinčanih, in Nemčiji. Bliža pa se čas vrnitve v Slovenijo. Z Janjo sem poklepetala ob njenem kratkem obisku v Ljubljani, tik pred poletnimi počitnicami. Ali lahko primerjate življenje v Berlinu in Sloveniji? Po čem smo si z Nemci podobni (če sploh) in kje so temeljne razlike? Življenje v Berlinu je težko primerjati z življenjem v katerem koli nemškem mestu, kaj šele s Slovenijo. Za nekoga, ki prihaja iz države z dobrima dvema milijonoma prebivalcev, je Berlin ne samo nemška prestolnica in evropsko velemesto, temveč predvsem več kot tri in polmilijonski Babilon, kar se odraža predvsem v pestri ponudbi vsega in za vsakogar. Morda so Nemci/Berlinčani ravno zaradi tega multikulti sobivanja bolj strpni in dopuščajo več »odstopanj« kot Slovenci. Ne obregajo se v druge in načeloma ne sodijo na prvi pogled. Sicer pa so prijazni, imajo neverjeten smisel za humor in predvsem ne tarnajo in niso pesimisti. Kako vaša družina preživlja delovne dneve, glede na moževo televizijsko-dopisniško delo iz Berlina, pri katerem ga, kot smo opazili, pogosto spremljate kot snemalka, montažerka....? Ste pri vseh prispevkih zraven? Naše življenje je zelo pestro, že zato, ker je delovni dan novinarja redko kdaj znan vnaprej. Dogodki narekujejo naš dnevni ritem. Ni redkost, da se načrti v trenutku spremenijo, ko zazvoni telefon ali pa se zgodi kaj nepričakovanega. A tudi na to smo se navadili, vedno je plan B, tudi z varuškami ali babicami. Ker sva z možem iste obrti, je seveda lažje - pri delu, podpori in razumevanju. Ali veliko potujete, kje ste bili (službeno) najdlje? Službena potovanja so izziv zase. Velikokrat je stresno in naporno, nikoli ne veš, kako se bo na koncu obrnilo. Hkrati pa je vsakič priložnost, da vidiš in spoznaš nekaj novega. To pa je prednost tega poklica. Ena izmed daljših poti je bila vsekakor Islandija ob izbruhu ognjenika Eyjafjallajökull. Neverjetno in nepozabno doživetje! Kako sta se otroka privadila na nemško okolje, koliko sta stara? Ko smo prišli v Berlin, je bil Gašper star slabi dve leti. Zanj ni bilo enostavno: tuja mu je bila govorica, ljudje, okolje … Po letu dni pa je bilo veliko bolje. Zdaj je že v tretjem razredu. Zala pa je rojena v Berlinu, a ve, da je to le naš začasni dom. Kot vem, urejate otroški časopis za slovenske otroke v Nemčiji. Je zamisel vaša, kako ste prišli do nje? Slovenski otroci, pa ne samo v Berlinu, ampak povsod v tujini, imajo le redko možnost in priložnost, da pridejo v stik s slovenskim jezikom. Imajo babice, dedke, morda celo oba starša, ki še govorijo slovensko, nekateri obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika, sodelujejo pri gledaliških predstavah, hodijo na počitnice v Slovenijo, a žal je to premalo. Iz tega spoznanja in želje, da se otroci ne samo nekaj naučijo, temveč tudi pokažejo in utrdijo svoje znanje, se je porodila ideja o časopisu. »Sokrivec« je še učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu mag. Magdalena Novak, finančno pa je projekt podprl tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kdo vam pomaga, kakšne vsebine objavljate? Ali sodelujejo tudi otroci? Ob vsej tiskani ponudbi si vsekakor nisem želela še enega časopisa, ki bi ga otrok v nekaj minutah odložil in pozabil nanj. Zato je Potepin vsebinsko zelo raznolik: od predstavitve slovenskih krajev, spoznavanja ljudskega izročila preko zgodb, kulinarike, pa zabavnopoučni jezikovni kotiček, uganke, pisane strani … Skratka, za vsakogar nekaj. Imam čudovite sodelavce, ki ne poznajo stresa, so zelo motivirani in predvsem zelo mladi! Posebna zahvala za vse spise o razmišljanjih, doživetjih in za vse risbice gre za to tudi učencem slovenskega jezika in učiteljici Magdaleni Novak. In seveda mojemu možu. Kdo so njegovi bralci in kakšnih odzivov ste deležni? Čeprav je Potepin namenjen otrokom, pa nekako »nagovarja« tudi starše. Oni so namreč druga generacija, tista, ki deželo svojih prednikov pozna predvsem po pripovedovanju in počitnicah. V Sloveniji je samoumevno, da poznaš na primer Prešerna, njegovo življenje in delo, tu pa se zahvalijo, da so se nekaj novega naučili in to znanje prenesejo, posredujejo otrokom. Mlajši se tako zabavajo ob različnih zgodbicah, zanimivostih, razgibavajo svoje sive celice in skupaj s starši spoznavajo Slovenijo. Vaši otroci so vključeni v številne slovenske dejavnosti. Katere imajo najraje, ali obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika? Gašper obiskuje dopolnilni pouk slovenskega jezika, letos se mu bo pridružila še sestrica Zala. Oba pa tudi zelo rada sodelujeta v gledališki skupini. Je bila za vas ločitev od slovenskega okolja težavna, kako ste se počutili prve mesece? Prvi meseci niso bili enostavni: kar naenkrat ne hodiš več v službo, nikogar ne poznaš, komunikacija je bila omejena na (moje) skromno znanje nemščine … A je kar nekako šlo, sprva težko in počasi, sedaj, po šestih letih in pol, pa smo v Berlinu že vsi »udomačeni«. Koliko časa bo še trajal Boštjanov dopisniški mandat? Kako se boste pripravili na vrnitev v Slovenijo? Čez dve leti se konča možev drugi mandat. Težko odgovorim na to vprašanje, ker še ne razmišljam o tem. Najbrž bo veliko birokracije: razni uradi, odjave, predaje, vpisi otrok v šolo v domačem kraju, izpis iz Nemčije … Vaju služba na TV Slovenija čaka? Od 1. septembra 2013 bom ponovno novinarka informativnega programa notranje-politične redakcije, zagotovo pa tudi možu dela na televiziji ne bo (z)manjkalo. Kaj boste pogrešali v Sloveniji? Veliko.
Svetovni slovenski kongres MED NAMI O manjšinski politiki na Madžarskem izvleček izjave ssk o manjšinski politiki na madžarskem, ki je nastala po majski razpravi na večeru izza kongresa z naslovom »poraBski slovenci danes in nikoli več«, katerega gost je Bil predsednik zveze slovencev na madžarskem, jože hirnök. Svetovni slovenski kongres (SSK) od vsega začetka pozorno spremlja in podpira uresničevanje pravic slovenskih manjšin v sosednjih državah pa tudi pravic avtohtonih manjšin drugih narodov v Republiki Sloveniji ter želi, da živijo in se razvijajo v sožitju s svojimi sosedi. Ugotavljamo, da so se s širitvijo Evropske zveze in v tem okviru z vsto- pom Slovenije in Madžarske na tem področju načelno odprle nove, ugodnejše možnosti, vprašanje pa je, kako se te možnosti uresničujejo. Posebej smo osupnili ob spremembi madžarske ustave v začetku leta 2011, saj je bil iz njene preambule izbrisan obstoj narodnih manjšin, med njimi tudi slovenske. Čeprav je madžarski parlament potem pod pritiskom Evropske zveze to napako v ustavi odpravil, nas mora skrbeti, kaj se dogaja v ozadju. Za osvežitev in dopolnitev vednosti o položaju porabske slovenske manjšine je Svetovni slovenski kongres 26. maja 2011 na podlagi skrb zbujajočih obvestil v Pomurskem vestniku v okviru svojih prireditev „Večeri izza kongresa“ izpeljal okroglo mizo na temo »Porabski Slovenci danes in nikoli več«. Gost večera je bil Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Na sliki desno gost večera, Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Zamejski Slovenci prvi občutijo pritiske in viharne spremembe v državah, kjer živijo. Položaj porabskih Slovencev je toliko bolj zastrašujoč, ker so brez omembe vredne gospodarske infrastrukture in ker se v prizadevanju za manjšinske pravice ne morejo opirati na neodvisne institucije demokratične države, npr. na ustavno sodišče (kot koroški Slovenci), da bi zavarovali svoje interese in s tem svojo narodno identiteto. Zanje je zato toliko pomembnejša podpora, ki jo pričakujejo od matične Slovenije. Ta podpora sicer obstaja in menimo, da bi izčrpano slovenstvo na Madžarskem brez nje najbrž hitro podleglo asimilaciji, menimo pa tudi, da za dolgoročno preživetje slovenske manjšine pomoč ni zadostna oziroma ni vedno vsebinsko najbolj smotrna. Tudi hvalevredna pomoč nekaterih duhovnikov murskosoboške škofije, ki hodijo po nekajkrat na mesec maševat za slovenske vernike na oni strani meje, ne bo mogla popraviti verske in narodnostne škode, nastajajoče po izsiljeni premestitvi domačega slovenskega župnika iz Porabja v notranjost Madžarske; ugasnitev slovenščine pri verouku pomeni pospešitev tihe asimilacije. Slovenija in Madžarska sta pred leti na pobudo in vztrajno predlaganje madžarske strani sklenili meddržavni sporazum o sodelovanju pri boljšem zagotavljanju pravic SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES VABI NA VII. KONFERENCO SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV IN GOSPODARSTVENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE 12. in 13. oktobra 2011 • prostori gospodarske zbornice slovenije (Dimičeva 13, Ljubljana) Osrednje prOgramske tOčke • Vloga in pomen znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja v gospodarstvu • Organizacija znanstvene sfere, pomen EU integracij in strategija RS za vključevanje 1991 - 2011 • Predstavitev raziskovalnih del slovenskih strokovnjakov, raziskovalcev in inovatorjev iz sveta • Predstavitve o kemiji in kemijski industriji ter Mednarodnem letu kemije • Kemijsko znanstvena kavarna z izbranim gostom • Okrogla miza o biorazgradnji odpadkov PRIJAVE IN INFORmACIJE: slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske manjšine v Sloveniji. Raven teh pravic in njihovega zagotavljanja v Sloveniji je bila že tedaj evropsko zgledna ter visoko nad to ravnjo na Madžarskem, razlika pa je ostala skoraj enako velika do danes. Udeleženci omenjenega Večera izza Kongresa ostro protestiramo proti primerom kršenja človekovih pravic in mirnega sožitja tako na ozemlju Slovenije kot zunaj njenih meja, Državni zbor in vlado Republike Slovenije pa pozivamo, da vsestransko podpreta slovensko manjšino na Madžarskem v njenem prizadevanju za ohranitev slovenske kulture in slovenskega jezika. Čas bi bil, da Slovenija Madžarsko odkrito vpraša, ali je s predlaganjem in podpisom omenjenega meddržavnega sporazuma mislila resno ali pa je bila to samo taktična poteza za ustvarjanje političnega vtisa o dobrih namenih pri urejanju manjšinske problematike in o spoštovanju človekovih pravic v pričakovanju predpristopnih pogajanj z Evropsko zvezo. dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovni slovenski kongres Celotno izjavo si lahko preberete na spletni strani SSK: www.slokongres.com svetovni slovenski kongres – Cankarjeva 1/IV – 1000 Ljubljana tel: +386 1 24 28 550 e-pošta: info@slokongres.com 27 www.slokongres.com
Page 1 and 2: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 3 and 4: VSEBINA Panorama 4 Slovenci iz Clev
Page 5 and 6: Skupina mladostnikov iz Libije v Sl
Page 7 and 8: garet Thatcher pustila podaljšati
Page 9 and 10: institucije, ki širi lepo slovenš
Page 11 and 12: tam že štiri leta. V podjetju, ki
Page 13 and 14: Sestre Budja kUltURA Graditeljice g
Page 15 and 16: slenih smo se lepo ujeli in mislim,
Page 17 and 18: kUltURA Kulturni kažipot (P. Festi
Page 19 and 20: ‘Naša’ senatorka se poslavlja
Page 21 and 22: Rodoslovje NE PREZRITE Iskanje rodo
Page 23 and 24: Mednarodne olimpijade znanja IZOBRA
Page 25: Ana Škulj med argentinskimi Sloven
Page 29 and 30: Rafaelova družba MED NAMI Višarsk
Page 31 and 32: Slovenci na Koroškem ZAMEJSKI DNEV
Page 33 and 34: Slovenci na Madžarskem ZAMEJSKI DN
Page 35 and 36: Hrvaška ZAMEJSKI DNEVNIK Hrvaški
Page 37 and 38: Kraška ozemlja najdemo po celem sv
Page 39 and 40: 4. svetovno nogometno prvenstvo Slo
Page 41 and 42: Portret Roberta Kristana ŠPORt Lix
Page 43 and 44: V jubilejnem letu se posebno zaveda
Page 45 and 46: Archivos La historia de un país no
Page 47 and 48: 400 km Radius More than 45 mio cons

Slovenija danes - september - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?