Talenti 2013/14

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana

1
3
4
6
8
9
14
16
18
19
22
23
24
26
28
30
32
35
Uvodna misel ravnateljice
Uvodnik glavnega urednika
Športni talenti
Floorball, šport 21. stoletja
Naši rokometaši so se dobro odrezali
Športni talenti
Obiskal nas je minister
Drugačnost nas bogati
Glasbeni talenti
Nagrajeni haikuji
Poetični talenti
Prozni talenti
Glasbeni talenti
Projekt Leonardo da Vinci
Drugačni talenti
Preden se poslovimo
Potovali smo
Misli v angleščini

Uvodnik
Fani Al-Mansour
Spoštovane dijakinje,
spoštovani dijaki, dragi bralci
Talentov!
Mladost je čas, ko si vsak
mlad človek gradi gradove v
oblakih, sanja o sreči, o nečem,
kar mu je težko dosegljivo ...
Ob vseh teh sanjah pa rad
pozablja na sedanjost, na
težave in probleme, s katerimi
se srečuje. Sanje, ki so splet
želja in domišljije, se le redko
uresničijo. Načrti padejo v
vodo in mladost ostane grenka,
žalostna, boleča ...
Zato sem kot ravnateljica
zelo ponosna na vse vas, ki
uresničujete svoje sanje ter se
trudite in pridobivate znanje
in spretnosti, ki jih boste
lahko koristno uporabili za
delo v poklicu ali za nadaljnje
izobraževanje, poleg učenja pa ste pripravljeni
sodelovati tudi v raznih projektih ali drugih
aktivnostih, ki so jih za vas pripravili naši
učitelji. In v prostem času počnete še nešteto
drugih zanimivih stvari, v katerih se odražajo
vaši talenti in ki dajejo vašemu življenju
poseben čar.
Ponosna sem na vse vaše uspehe, predvsem
zato, ker ste jih dosegli kot »naši dijaki«, na
»naši šoli« (in morda ob podpori in sodelovanju
»naših učiteljev«).
Želim vam, da hrabro korakate v prihodnost,
po poti, ki se odpira pred vami. In vedite, da ...
... če si nečesa močno želiš,
lahko to dosežeš.
Nemara bo zahtevalo
potrpežljivost,
težko delo,
pravo borbo in veliko časa;
toda uresničljivo je!
(Margo Jones)

Beseda urednika
Dobrodošli, bralci Talentov!
Ameriški pisatelj, esejist, filozof in politični aktivist Henry David Thoreau
(1814─1862) je zapisal: »Če človek z zaupanjem sledi svojim sanjam in se
trudi živeti tako, kot si je zamislil, bo doživel uspeh, ki si ga ni mogel prej niti
predstavljati.«
Thoreaujeva misel je bila vodilo letošnjih Talentov. V glasilu smo predstavili
dijake, ki so sledili svojim sanjam in željam ter postali uspešni v športu, glasbi,
modelarstvu, gasilskem društvu itd. Bili smo prijetno presenečeni, ko smo videli,
kakšna mavrica različnih talentov obiskuje našo šolo. Kot boste lahko prebrali,
imamo državnega prvaka v motokrosu,
nadarjenega plesalca, rokometaše, nogometaše
in veslača, ki so dosegli mednarodne uspehe, pa
zborista, množico harmonikarjev ter dijaka, ki
imata že svoj narodnozabavni ansambel. Našteti
so le nekateri, v Talentih jih predstavljamo
še veliko več. Ob tej priložnosti se še enkrat
zahvaljujem vsem dijakom, ki so želeli
sodelovati pri predstavitvi. Brez vas ne bi bilo
glasila.
Upam, da boste po prebranih Talentih tudi
ostali segli po zvezdah in poskušali uresničiti
svoje sanje. Naj bo to potovanje polno spoznanj,
novih izkušenj, modrosti pa seveda polno
zabave, radosti in uspehov. Ko boste dosegli
začrtane cilje, nam pridite to povedat. Z
veseljem vas bomo predstavili v naslednjih Talentih.
To velja tudi za vse tiste, ki to že počnete, pa vas nismo predstavili v tej številki.
Lahko smo vas pozabili vprašati, lahko pa smo vas tudi iskali, a vas nismo našli.
No, saj ni pomembno. Pomembno je le, da smo vas z velikim veseljem pripravljeni
predstaviti v naslednji številki glasila. Najbolje je, da se oglasite v šolski knjižnici
in knjižničarjema sporočite svoje želje.
In zapomnite si, zmore samo tisti, ki to tudi verjame. Urednik in novinarji
Talentov vam želimo uresničitev čim več želja!
Andrej Golinar, urednik Talentov
3

Sportni ˇ talenti
Grega Godec
Rok Erceg
´
Adi Preradovic
Sem nogometaš ljubljanskega
Slovana. Treniram poldrugo
leto. Kot svoj največji uspeh
štejem uvrstitev kluba v drugo
slovensko ligo. Nogomet bom
še treniral, saj me to veseli.
Pet let treniram mešane borilne veščine. Mogoče je bolj znano
angleško ime športa mixed martial arts. Trenirati sem začel, ker
je ta šport zelo raznolik in ne tako znan v Sloveniji. V MMA ne
pridobivaš pasov kot pri karateju, zato tudi ni nobenih izpitov. V
čast si štejem, da že dve leti pomagam trenirati osnovnošolce. Še
bom treniral, saj se tega športa nikoli ne moreš do konca naučiti
in naveličati, ker se vedno naučiš kaj novega, predvsem nove
prijeme in udarce.
Nogomet treniram že 10
let. Najbolj sem bil vesel,
ko smo z ekipo osvojili prvo
mesto na mednarodnem
nogometnem turnirju v
Sarajevu. S treniranjem mislim
nadaljevati, saj mi je cilj postati
profesionalni nogometaš.
4

Neva Taskar
ˇ
Kegljam že 2 leti. Zelo velik uspeh je, da
kegljam v drugi državni ligi. Zelo rada imam ta
šport in bom z njim nadaljevala.
Nik Pajnicˇ
Približno tri leta treniram hokej in
nogomet. Sem član kočevskega hokejskega in
nogometnega kluba. Oba športa se mi zdita zelo
zanimiva, zato ju bom še naprej treniral.
Domen Podrzaj
ˇ
Rokomet sem začel trenirati pri 8 letih. Leta
2013 smo z reprezentanco kadetov Slovenije
dosegli 4. mesto na svetovnem prvenstvu v
Bratislavi. To štejem za svoj največji osebni
športni dosežek. Zelo rad imam rokomet, zato ga
bom še naprej igral.
David Biber
Rokomet igram že 9 let. Moj največji uspeh
je osvojitev turnirja v Zenici. Še bom treniral
rokomet, saj mi je ta šport zelo pri srcu oz. ga
obožujem.
5

Floorball
sport 21. stoletja
ˇ
Floorball je dokaj mlad šport,
ki ima zametke v zgodnjih
70. letih prejšnjega stoletja.
Floorball je zelo podoben
hokeju na ledu, veliko pravil
je enakih, le da je floorball
precej mirnejši šport, ker ni
kontakta. Glavna razlika je v
tem, da se ne drsa, ampak teče,
namesto igralnega ploščka pa se
uporablja igralna žogica.
Zgodovina te igre seže v pozna 50. leta prejšnjega stoletja, ko so v Združenih
državah Amerike igrali hokej v dvoranah, vendar pa so namesto žogic uporabljali
lahke ploščke. Tudi ime igre je bilo drugo, imenovali so jo floorhockey. S
prihodom igre v Evropo pa je plošček nadomestila žogica. Najprej se je šport
pojavil na Švedskem, v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja. Vrata so bila sprva
majhna, nato so jih zamenjala večja, med vratnice pa je stopil vratar. Šport se je
hitro razširil tudi v preostale skandinavske države, priljubljen pa je postal tudi na
Češkem, v Estoniji, Latviji in Švici, kasneje pa tudi v številnih drugih državah.
Leta 1986 je prišlo do ustanovitve Mednarodne floorball zveze (IFF), prvo
svetovno prvenstvo pa je bilo odigrano leta 1996 na Švedskem. Do leta 1990 je
v IFF vstopilo sedem držav, vse iz Evrope, prva neevropska država pa so bile
Združene države Amerike. Sedaj Mednarodno floorball zvezo tvori 54 članic z več
kot 4.200 klubi in več kot 280.000 registriranimi igralci.
Osnove floorballa
Floorball igrata dve ekipi, vsaka ima pet igralcev v polju, na obeh straneh sta še
vratarja, na vsaki strani pa so tudi igralci za menjave, saj ekipo navadno sestavlja
od 15 do 20 igralcev, ki se lahko menjajo ob t. i. letečih menjavah oziroma
prekinitvah. Standardne mere igrišča so 40 metrov krat 20 metrov, manjše igrišče,
28 metrov krat 16 metrov, je namenjeno predvsem manjšim ekipam in manjšim
telovadnim prostorom. Okrog igrišča je ograda v višini 50 centimetrov. Tekma traja
trikrat dvajset minut.
6

Igralci nimajo posebne zaščitne opreme, le vratar ima čelado, ščitnike za prsni koš
in kolena, nima pa palice.
Pri igralni palici je najpomembnejša dolžina, ta lahko znaša maksimalno 110
centimetrov. Žogica, s katero se igra, je lahko težka največ 23 gramov, njen premer
je 72 milimetrov in ima 26 lukenj. Znotraj je votla, njena hitrost pa lahko doseže
tudi do 180 kilometrov na uro.
Med igro so prepovedana vsa dejanja, katerih namen je nepravilno oviranje
nasprotnika (dvigovanje in držanje palice, odrivanje, izbijanje žogice med nogami,
spotikanje, prepovedano je igranje z glavo, roko in skakanje). Ob prekršku ali
kakšni drugi nepravilnosti ima prosti strel nasprotno moštvo, lahko pa pride tudi do
izključitve (dve, pet ali deset minut). Med najpogostejšimi kršitvami pravil igre so
udarec po palici, visoka palica in nepravilno oviranje.
V Sloveniji se floorball igra dobrih deset let
V Sloveniji je bil prvi klub ustanovljen leta 1999 (FBC InSport iz Žirov). Dobro
leto zatem je prvi slovenski klub s tremi novoustanovljenimi (Floorball Club
Loka Spiders, ŠD Zelenci in TVD Partizan Borovnica) ustanovil Floorball zvezo
Slovenije (FZS). Slednja je leta 2004 vstopila v družino Olimpijskega komiteja
Slovenije, slovenska izbrana vrsta pa je prvič sodelovala na svetovnem prvenstvu
leta 2002.
Iz leta v leto je ustanovljen kak nov klub, prav tako se v floorballu merijo
tudi predstavnice nežnejšega spola, razvija pa se tudi podmladek, kjer obstajajo
kategorije do 9, 11, 13, 15 in 19 let. V Sloveniji je zdaj že preko 400 registriranih
igralcev in igralk. In če v Sloveniji poteka zaenkrat še vse na amaterskem nivoju,
pa je v nekaterih državah floorball organiziran na visokem nivoju (Švica, Češka,
Finska, Švedska). Jani Bambič
7

Nasi ˇ rokometasi ˇ
so se dobro odrezali
Od 4. do 24. oktobra 2013 se je v Hali Tivoli odvijalo ljubljansko srednješolsko
prvenstvo v rokometu. Naši fantje so nas razveselili, pokazali so pravi odnos do
športa, prav zavidljivo športno kulturo, kakovostno in prizadevno igro in dosegli
zelo lep športni rezultat.
Premagali smo tekmece iz srednje ekonomske šole, srednje zdravstvene šole,
srednje šole za elektrotehniko in računalništvo, igrali smo neodločeno s srednjo
gradbeno in geodetsko šolo, enakovredno igrali in tesno izgubili proti favoritoma
prvenstva, športni gimnaziji iz Šiške in srednji šoli za pošto in telekomunikacije.
To sta šoli, ki imata športne razrede in selekcionirane rokometaše in ki sta na
koncu zasedli prvo in drugo mesto. Nam je pripadlo četrto mesto.
Vsi naši dijaki rokometaši so prihajali na tekme redno in pravočasno, vsi so se
pred tekmo organizirano in temeljito ogrevali brez žoge in z žogami (ne glede
koliko minut je kdo sodeloval v igri), skrbeli za šolsko in osebno opremo zaradi
kakovostnejše priprave na tekmo, prinašali so in uporabljali svoje lastne žoge (!),
pokazali kolektivni duh in fair play.
Po mojem mnenju, mnenju kolegov in tudi mnenju vseh nastopajočih je bil
najboljši igralec in strelec (40 golov!) kapetan Uroš Knavs.
Prav tako je treba pohvaliti dijaka Ivana Bagarića, ki sicer zaradi let ni smel
nastopati, je pa z veseljem pomagal pri vodenju ekipe. Bil je desna roka mentorjem
- na tekmah smo se kot vodje–mentorji izmenjali vsi profesorji športne vzgoje:
Jelena Popović Milikić, Vera Pajenk, Janko Čaleta, Robert Zickero in Ranko
Dorošev.
Vsi igralci, glede na letnico rojstva imajo pravico nastopa tudi v šolskem letu
2014/15, si želijo igrati tudi naslednje šolsko leto ter kujejo načrte, kako biti še
boljši, se še bolje spoznati in uigrati, premagati tudi kakšno favorizirano šolo ter
tako seči po še višji uvrstitvi. Pravijo oz. ciljajo na eno izmed prvih dveh mest!
Mentorji jim ob teh željah in prizadevanjih stojimo ob strani, še več, potrudili se
bomo in jim omogočili še boljše priprave na tekmovanja.
Za našo šolo so se družno trudili naslednji dijaki rokometaši: Danijelo Bajt, Uroš
Knavs, David Biber, Haris Maksimović, Klemen Mihelič, Andraž Pevec, Nejc
Horžen, Domen Podržaj, Aleš Jereb, Adis Bejtulai, Jan Belcl, Sašo Vidervol, Jure
Maček, Dalibor Drljača in omenjeni pomočnik mentorjem Ivan Bagarić.
Fantje, čestitamo! Ranko Dorošev
8

Nina Pintar
Tek na 60 metrov sem začela
trenirati pred devetimi leti.
Leta 2014 sem se uvrstila na
državno tekmovanje. Še bom
trenirala, saj mi ta šport zelo
ustreza.
Patrick Bukovnik
Sem plesalec. 2 leti sem bil amaterski plesalec,
zadnji dve leti pa plešem profesionalno. Že v
osnovni šoli sem imel svoj plesni klub. Zdaj
plešem v Plesni šoli Urška, prej pa sem bil član
Kazine, Maestra. Nedolgo nazaj sem sodeloval
s Klemnom Slakonjo. To si štejem kot velik
osebni uspeh. Bil sem zmagovalec na več
plesnih tekmovanjih. Rad plešem, ker me ples
pomirja, z njim lahko izrazim sebe, svoj talent.
Še bom plesal, saj mi ples veliko pomeni.
Benjamin Bibuljica
Z boksom sem se začel ukvarjati pri 13 letih.
Leta 2013 sem na sarajevskem turnirju osvojil
prvo mesto. Zdaj se pripravljam na tekmovanja
v Avstriji, Italiji in Franciji.
9

Enisa Porcic
ˇ ´
Tek je moj najljubši šport.
Rada sem tekla, tudi ko sem
trenirala odbojko in košarko.
Resneje sem začela trenirati
tek v 6. razredu osnovne
šole. Takrat sem trenirala
atletiko, košarko in odbojko,
a vztrajala sem pri teku. Če bi
imela možnost, bi bila aktivna
tekačica. Po duši sem športnica.
Zan Jekovec
Ameriški nogomet sem začel trenirati lansko leto. V tem
športu je veliko kontaktov, zato se mi zdi tako zanimiv. V
njem vidim svojo prihodnost, zato mislim z njim nadaljevati.
ˇ
Dino Korac
Sedem let igram nogomet v Nogometnem
klubu Šmartno. Sem napadalec. Ne bom
prenehal trenirati, saj mi je ta šport zelo všeč.
´
´
Rasim Kadic
Karate sem začel trenirati
pri 9 letih. Najbolj sem vesel
osvojenega drugega mesta na
državnem prvenstvu leta 2013.
Karate me veseli, zato bom še
naprej treniral.
10

Tine Jamnik
Miha Aljancic
ˇ ˇ
Z veslanjem se ukvarjam dve leti in pol.
Zelo sem ponosen na svoj lanskoletni rezultat
na mednarodnem tekmovanju za mladince na
Češkem, predvsem zato, ker sem bil od ostalih
tekmovalcev mlajši dve leti. Dosegel sem šesto
mesto. Zdaj treniram za mladinsko svetovno in
evropsko prvenstvo ter za mladinske olimpijske
igre. Moj cilj je tekmovati na olimpijskih igrah
za člane.
Treniram borilno veščino ju-jitsu, in to 7 let.
Moj največji uspeh je osvojitev 6. mesta na
svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Ne mislim
prenehati trenirati, saj je ju-jitsu super.
Adis Bejtulai
Rokomet igram že 6 let. Z ekipo smo osvojili turnir na Hrvaškem
in na to sem zelo ponosen. Trudil se bom, da bom postal še boljši
rokometaš.

Urban Miklavcic
ˇ ˇ
Sem hokejist. Igram že 11 let. Za
svoj največji uspeh štejem osvojitev
državnega pokala s hokejskim klubom
Slavija leta 2012. Hokej me sprošča.
Nejc Horzen
ˇ
Sem rokometaš kadetske ekipe Rokometnega
kluba Ribnica Riko hiše, pozicija levo krilo.
Igram že od 6. razreda osnovne šole. Največji
uspeh sem dosegel v osmem razredu, ko smo
bili z ekipo prvaki na šolskem dolenjskem
območju. Še se vidim v tem športu, saj sem
perspektiven igralec.
Albulena Delijaj
Trenirala sem rokomet, a
sem zaradi poškodbe na kolenu
morala prenehati. Športnica
sem bila 4 leta. Za svoj največji
uspeh štejem osnovnošolsko
zmago proti Krimu. Na koncu
smo na tekmovanju osnovnih
šol osvojili drugo mesto.
12

Anze Mlakar
ˇ
Sem lanskoletni državni prvak v športnem
motociklizmu. Vozil pa sem tudi na italijanskem
prvenstvu in dosegel peto mesto. V tem športu
sem od leta 2006. Že moj oče je bil velik
ljubitelj motorjev. Veliko lažje bi bilo trenirati in
tekmovati, če bi imel sponzorje; šport pa večjo
veljavo, če bi ga podpiral AMZS. Za zdaj še
mislim tekmovati. Udeležil sem bom letošnjega
državnega tekmovanja in Pokala Alpe Adria.
Andraz Pevec
ˇ
Že 11 let treniram rokomet.
Z ekipo smo leta 2012 osvojili
drugo mesto na mednarodnem
rokometnem tekmovanju
EuroFest. Letos sem prvič igral
v prvi slovenski rokometni ligi
za mlajše člane. Moj cilj je
igrati v slovenski članski ligi.
Cilj je dosegljiv.
ˇ
Miha Susa
Leto dni treniram boks.
V tem času sem zmagal na
mednarodnem tekmovanju v
Avstriji. Še bom boksal, ker se
rad tepem.
13

Obiskal nas je minister
za izobrazevanje, znanost
in sport
ˇ ˇ
3. september 2013 je bil
prav poseben dan. Bil je prvi
šolski dan, obiskal pa nas je
tudi minister za izobraževanje,
znanost in šport dr. Jernej
Pikalo.
Minister je prispel ob 8. uri.
Pred šolskimi delavnicami ga
je pričakala gospa ravnateljica
in ga pozdravila. Ministra je
spremljala tudi ekipa RTV
Slovenija, ki se je javljala v
živo v oddajo Dobro jutro
Slovenija. Novinarka mu je
14

zastavila nekaj vprašanj in
predvsem omogočila gledalcem
oddaje, da so tudi oni lahko
spraševali ministra.
Nato si je ogledal
avtomehanično, avtoličarsko
in novo orodjarsko delavnico.
Učitelji praktičnega pouka so
mu predstavili delo z dijaki,
dijaki pa prikazali različna
opravila, ki jih opravljajo pri praktičnem pouku.
Minister je bil nad videnim navdušen in tudi sam
se je preizkusil v praktičnem delu. Pomagal je
pri popravilu poškodovanega avtomobila zaradi
toče in kitanju.
Čakal ga je še pozdravni govor dijakom prvih
letnikov. Zaželel jim je veliko uspeha, sreče
in znanja v novem šolskem letu. S tem se je
ministrov obisk na naši šoli zaključil.
Dr. Pikalo je navdušil s svojo sproščenostjo,
komunikativnostjo in
zanimanjem za raznovrstne
šolske dejavnosti. V čast si
štejemo, da nas je obiskal,
kajti dosedanja praksa
šolskih ministrov je bila,
da so na prvi šolski dan
obiskali dijake osnovnih šol
in gimnazij. Škoda le, da
zaradi pomanjkanja časa ni
imel priložnosti za pogovor z
učitelji strokovnih in splošnih
predmetov.
Maja Juršić in Andrej Golinar
15

Drugacnost ˇ nas bogati
Pogovarjali smo se z Mykyto
Kurakinom, po rodu iz Rusije.
Katera je tvoja najljubša jed?
Najraje jem saljanko, rusko čorbo.
V njej je paradižnikova omaka,
meso, krompir in kumare.
Katera je tvoja najljubša pijača?
Pijem pepsi.
Kakšno glasbo poslušaš?
Poslušam rock, najraje AC/DC,
Rammstein, Nirvano in Europe.
Tvoj najljubši film je …
Taras Bulba.
Katero tipično nacionalno hrano in
pijačo bi pripravil Slovencem?
Postregel bi jim z borščem, juho z zeljem,
krompirjem in rdečo peso.
Kako bi opisal Slovence?
So domoljubni, celo patriotski, in delovni.
Katera slovenska znamenitost ti je najbolj všeč?
Zakaj?
Triglav. Všeč mi je, ker ima ime po
slovanskem triglavem bogu vojne in
oblastniku med zemljo, nebom in podzemljem.
Ali se je bilo težko naučiti slovenski jezik? Kaj
je bilo najtežje?
Razen dvojine se slovenščine ni bilo težko
naučiti.
Zakaj si se odločil obiskovati našo šolo?
Ker so tudi moji starši logisti.
Kakšni so tvoji načrti za bližnjo prihodnost?
Predvsem učiti se.
16

Pogovarjali smo se z Bashirjem
Mohammadom Rezaijem, po rodu iz
Afganistana.
Katera je tvoja najljubša jed?
To sta riž s piščancem in špageti s
paradižnikovo omako.
Katera je tvoja najljubša pijača?
Najraje pijem sadne sokove in vodo.
Kakšno glasbo poslušaš?
Poslušam hip hop in afganistansko
narodno glasbo.
Tvoj najljubši film je …
Nimam najljubšega filma, si pa rad ogledam
romantične filme in komedije.
Katero tipično nacionalno hrano in pijačo bi
pripravil Slovencem?
To bi bil riž z govedino, krompirjem in
zelenjavo.
Kako bi opisal Slovence?
Slovenci so prijazni in gostoljubni.
Katera slovenska znamenitost ti je najbolj všeč?
Zakaj?
Všeč mi je Ljubljanski grad. Z njega je
najlepši razgled na Ljubljano.
Ali se je bilo težko naučiti slovenski jezik? Kaj
je bilo najtežje?
Slovenščina je težka, vendar se jo da naučiti.
Najtežja je dvojina.
Zakaj si se odločil obiskovati našo šolo?
Rad bi postal mehatronik operater.
Kakšni so tvoji načrti za bližnjo prihodnost?
Še naprej se bom ukvarjal s športom. Po
končanem šolanju se hočem čim prej zaposliti.
17

ˇ
Anze Kozlevcar
Harmoniko igram pet let. Učil me
je Andrej Svetlin. Največkrat me
je videti s harmoniko v rokah na
rojstnodnevnih zabavah.
Matjaz Kralj
ˇ
Harmonika je z mano že pet let.
Moj učitelj je bil Jure Pečjak, ki
igra v narodnozabavnem ansamblu
Krjavelj. Igram na veselicah,
novoletnih in rojstnodnevnih
zabavah.
Tadej Dremelj
Tudi jaz sem harmonikar že pet
let. Moj mentor je bil Simon Bučar,
zdaj pa se učim sam. Največkrat zaigram na kakšnih zabavah.
Matjaz Zalaznik
ˇ
ˇ
Harmoniko igram že pet let. Nekaj časa sem se jo učil igrati pri zasebnem
učitelju, zdaj se jo učim po posluhu. Igram na prireditvah, porokah ali s prijatelji v
gostilni.
Miha Cencelj
Glasbeni talenti
Harmonikar sem osem let. Učil sem se jo igrati v Glasbeni šoli Stopar. Na
harmoniko zaigram na porokah, manjših zabavah, v gostilni. Igral jo bom, dokler
jo bom lahko.
18

Srednjesolski ˇ natecaj ˇ
za najboljsi haiku
ˇ
V okviru Festivala
sodobnih umetnosti mladih
Transgeneracije je bila v
Cankarjevem domu 23. aprila
2014 že 14. podelitev nagrad za
najboljši srednješolski haiku.
Dijaki in dijakinje naše
šole že od samega začetka
uspešno sodelujejo na
natečaju, največkrat s haikuji
v slovenskem jeziku. Tako
je bilo tudi letos. Natečaja
v slovenskem jeziku se je
udeležilo okrog 400 dijakinj
in dijakov iz 35 srednjih
šol. Žirija je podelila 48
enakovrednih nagrad in kar 7 je
bilo »naših«.
Karmen Malavašič je bila
nagrajena za najboljši cikel
haikujev.
Nagrajeni cikel ima (le) štiri haikuje. A so
tako izraziti in prepričljivi, da odsotnosti pete
pesmi (skoraj) ne opazimo. Vse pesmi prežema
ljubezen, zaljubljenost. Pesnici že ena sama
črka ali (navadna) vrečka na cesti prebudi
čustva in misli na ljubljeno osebo.
Ob vsej strasti pa pesnica ohranja »distanco« in
na vse skupaj gleda z duhovitostjo, samoironijo.
Vzdušje igrivosti, neobremenjenosti, lahkotnosti
prevzame tudi bralca.
Karmen Malavasič ˇ
25 črk abecede.
Jaz pa vidim
le eno …
Jesensko deževje –
on pa sam
pod dežnikom.
Bela vrečka na
cesti –
čaka princa
na belem konju.
v topli kopeli
stisneva
»pause« ǁ
19

V absolutni kategoriji sta bila nagrajena kar dva, Jaka Simšič in Melisa Alibegić.
Jaka Simsicˇ ˇ
zagledam se
v dežne kaplje
na tvojem dekolteju
Melisa Alibegić
tipkovnica
je napisala
rada te imam
Ljudje smo hecna bitja. Pogosto smo razpeti
med svojimi nagoni in družbenimi vlogami, ki
jih igramo v stiku z drugimi. Pesnik se zaloti, da
mu je pogled obstal na dekolteju dekleta. A to
ne bi bilo nič nenavadnega, če na prsih ne bi
opazil dežnih kapelj. Kapljice dežja in dekolte
odpirajo prosto pot domišljiji in interpretaciji
pesmi.
Človekovo bivanje je (na prvi pogled)
protislovno. Po eni strani se človek doživlja
kot samostojno, neodvisno bitje, ki ima
svobodno voljo. Po drugi strani pa človek
lahko doživi Eno(st) s svetom in drugimi ljudmi.
Najbolj naravna izkušnja Enosti, povezanosti
je zaljubljenost. Ljubezen. Oseba, ki ljubi, je
zaljubljena, se (lahko) »stopi« z drugo osebo.
Haiku govori o Ljubezni, ki ni vezana (le)
na pesnico in njeno identiteto. »Zlitost« z drugo
osebo simbolizira tipkovnica, ki »sama napiše«
ljubezensko izpoved »rada te imam«. Seveda je
vse napisala pesnica, a je bila tako zatopljena
v svoja čustva, da se je za trenutek zlila s
Svetom, s tipkovnico …
V kategoriji ljubezenskih haikujev je bil nagrajen Žiga Modrijan.
Ziga ˇ Modrijan
Tvoj suhi kašelj.
Vse si mi povedala
z njim.
Pesniku je (očitno) bilo jasno, kaj je sporočilo
»suhega kašlja«.
Bralec lahko le ugiba. Interpretacija gre
lahko v smer, da je kašelj nekaj neprijetnega,
saj kašljamo, ko nas »nekaj draži«, ko nas »kaj
tišči«, se nam »kaj zatakne« …
Pesnik se je nedvomno dobro »izkašljal« v
haikuju …
20

V kategoriji haikujev s tematiko narave sta bili nagrajeni
Dijana Kmetič in Neva Taškar.
Konj simbolizira moč, ogenj, kultiviranost,
življenje in smrt …
Če se jezdec in konj uglasita, je to lahko
»zmagovalna kombinacija«. A pesnica govori
o neukročenem konju, o prvinski sili, ki je lahko
uničujoča …
Zaključimo lahko, da je pesnica preživela
divjo izkušnjo in o njej napisala odličen haiku.
Dijana Kmeticˇ
neukročen konj:
jaz na njegovem hrbtu
svet se podira
Haiku je preprosta pesem. Prav tako
»preprosto« kresnica sveti, čeprav je ujeta.
S svojo svetlobo odpira pesnici drugačne
dimenzije. Dimenzijo povezanosti vsega živega.
Pesnica se dotika kresnice, kresnica se dotakne
pesnice, napisana pesem se dotakne bralca …
Neva Taskar ˇ
Poletna noč.
Ujeta med prsti
sveti kresnica.
V kategoriji haikujev z urbano tematiko je bila nagrajena Martina Pajtler.
Haiku je skrivnosten. Ne vemo, za kakšno
»praznino« gre. Morda za izpraznjenost
odvečnih vtisov. Takšna praznina je polna
sámo-zavedanja. Sprehod po parku – po
oazi sredi betonske puščave – izbistri, zjasni
praznino.
Martina Pajtler
Sprehod po parku
mojo praznino
še poglobi.
Vsem nagrajenim iskreno čestitamo tudi mentorice Liljana Kranjc Tekavec, Jana
Planinc Pinterič in Mateja Piškur.
21

Ko sem te spoznal,
bila sva še dijaka mlada.
Povabil sem te v kino,
zdelo se ti je prav fino.
Prav lepo sva se menila,
ko rekel sem, če bi hodila.
Pa si sramežljivo odvrnila,
da nisva se še poljubila.
Na randi sem te povabil,
te na sladoled zvabil.
Potem sva na klopca šla sedet.
Ko sva drugič se zmenila,
sva se v Tivoliju dobila.
Odšla sva na sprehod,
pokazal sem ti svojo pot.
Zdaj sam po parku hodim tam,
v glavi pa le tebe imam.
Ne vem, s čim sem se ti zameril,
saj vso ljubezen le tebi sem namenil.
Kristjan Volcicˇ ˇ
22

Sanje je napisala. Upanje je sledilo. Bila je želja po nečem
nedosegljivem. Želja po njem. Globoko v njej je se je zažrlo
hrepenenje po njegovih čarobnih poljubih, magičnih dotikih.
On je mislil nanjo v vseh trenutkih njune ljubezni.
Ona je nosila v srcu željo po nečem nedosegljivem. Po njem.
Misli so ji bežale. Utopila bi se v iluzijah, če jo ne bi predramil
njegov glas. Ga res sliši? Da, tukaj je, nov, prerojen. Uspelo ji
je! Uspela je izgubljeno dobiti nazaj.
Ne, ni ji ga hotela vzeti druga ženska, ni ga hotelo večno
življenje. Hotela ji ga je vzeti kemija, droga, a uspelo ji je.
Dobila ga je nazaj.
Leyla
23

Glasbeni talenti
Tilen Bajt
in Miha Travnik
Grega Osredkar
Igrava v ansamblu Veseli morostarji. Zasedba
šteje 4 člane. Poleg naju sta v ansamblu še
Blaž Rus in Martin Grum. Ansambel je nastal
približno pred tremi leti. Najprej smo bili trio,
kasneje pa se nam je pridružil še pevec. Na
Rokovem sejmu v Dravljah smo igrali kot
predskupina Ansambla Toneta Rusa. Igrali
smo tudi na več dobrodelnih prireditvah. V
načrtu imamo ustvariti čim več novih skladb in
posneti videospot. Upamo, da bomo imeli še več
nastopov.
Igram diatonično harmoniko.
Največ me je slišati v
družinskem krogu. Že leto dni
sem navdušen harmonikar, saj
me igranje zabava in sprošča.
24

Jelka Vidrih
Anze Bizjak
ˇ
Sem zborovski pevec. Peti sem začel
v postojnskem pevskem zboru Lux,
nadaljeval v mešanem pevskem zboru,
zdaj pa pojem na konservatoriju za
glasbo in balet. Največji uspeh je bilo
doseženo drugo mesto na tekmovanju
v Srbiji in drugo ter tretje mesto z
mešanim pevskim zborom v Italiji.
Lansko leto sem se resneje začel
ukvarjati s solo petjem in s tem mislim
nadaljevati. Kam me bo to pripeljalo,
pa še ne vem.
Prvič se mi je pojavila želja
po igranju kitare pred tremi leti,
ko sem se vpisala k tabornikom.
Zelo so mi bili všeč taborniški
večeri ob ognju in kitari in to
me je spodbudilo, da sem sama
poskusila z igranjem. Pa še
zaljubila sem se v fanta, ki je
igral kitaro. Super je bilo, da sem
si upala igrati na taborjenju pred
180 gledalci. Bili so navdušeni.
Kje bom čez pet let? Ne vem.
Upam, da bom študirala, igrala
kitaro in bila tabornica.
25

Projekt Leonardo da Vinci
Mobilnost dijakov v Mikkeliju, Finska
V času od 10. 11. 2013 do 30. 11. 2013 so se tri tedne v Mikkeliju, na Finskem,
na srednji šoli Etelä-Savon Ammattiopisto (South Savo Vocational College), v
okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost, usposabljali štirje naši dijaki. V
Mikkeliju je njihovo strokovno usposabljanje vodila projektna koordinatorica ga.
Heidi Lesniken.
In kaj pravijo o usposabljanju na Finskem naši dijaki?
Pridobil sem veliko izkušenj, ki mi bodo koristile. Te mi bodo v pomoč pri
nadaljnjem učenju. Prav tako pri iskanju službe.
Matej Poličnik
Delal sem v podjetju Vauhti-Vaunu, kjer sem dnevno dobival naloge od mentorja,
ki so mi ga dodelili. Ta je tudi preverjal, kako sem opravil naloge. Opravljal
sem manjša kleparska dela, sestavljal avtomobile, ki so prišli z ličanja, menjal
poškodovane dele z novimi, varil plastične (polomljene) dele itd.
Tim Markovič
Mobilnost dijakov v Talinu, Estonija
V času od 10. do 30. novembra 2013 so se tri tedne v Talinu, v Estoniji, na
srednji šoli Tallinna Lasnamäe Mehaanikakool (Talinn Lasnamäe Mechanic
School), v okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost, usposabljali štirje naši
dijaki. V Talinu je njihovo strokovno usposabljanje vodila projektna koordinatorica
ga. Natalja Mahnova.
Naše dijake smo povprašali, kakšni so njihovi vtisi o usposabljanju v Estoniji.
Šola je bila velika in bolj urejena kot naša. Specializirana je za program
Avtoserviser. Na šoli je veliko možnosti za opravljanje praktičnega pouka.
Matic Ulčar
Uresničila se mi je velika življenjska želja. Zelo mi bo koristila predvsem pri
iskanju zaposlitve. Seveda pa sem tudi videl, kakšno strojno opremo imajo in
delovne pogoje.
Jakob Grom
26

Mobilnost dijakov v Tampere, Finska
V času od 10. do 30. novembra 2013 so se tri tedne v Tampere, na Finskem,
na srednji šoli Tampereen Ammattiopisto (Tampere Vocational College), v
okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost, usposabljali dve dijakinji in pet
dijakov naše šole. V Tampere je njihovo strokovno usposabljanje vodila projektna
koordinatorica ga. Anna-Maija Siirtonen.
In kaj pravijo o usposabljanju na Finskem naši dijaki?
V šoli smo se učili o nalogah na področju skladiščenja in pravilne vožnje
tovornjaka, avtobusa. Učili smo se voziti različne naprave, ki se uporabljajo v
skladiščih, kot so viličarji. Imeli smo priložnost voziti simulatorje (rally simulator
in tovornjak) ter podobno.
Jasmina Kurtić
To je nepozabna izkušnja, ki je ne smeš zamuditi.
Jan Urbanija
Mobilnost dijakov v Madridu, Spanija
V času od 10. 11. 2013 do 30. 11. 2013 se je tri tedne v Madridu, v Španiji, na
srednji šoli CIFP Profesor Raul Vazquez in v podjetjih v okolici Madrida, v okviru
programa Leonardo da Vinci – mobilnost, usposabljalo šest naših dijakov. V
Madridu je njihovo strokovno usposabljanje vodil projektni koordinator g. David
Gil Garrido.
In kaj menijo o usposabljanju v Španiji naši dijaki?
Delo poteka približno tako kot pri nas, le da imajo daljše odmore in izobraževanje
v takem programu traja manj časa kot pri nas.
Jakob Karo
Med tednom sem vstajal ob 5. uri, se pripravil za službo, odšel na zajtrk, ki me je
čakal na recepciji, in nato odšel na postajo, kjer me je pobral avtobus, s katerim
sem se pripeljal do službe. Delovnik je trajal od 7. do 15. ure, nato sem se z
avtobusom odpeljal domov. Popoldne sem raziskoval mesto in tako so minili dnevi.
Med vikendi pa smo si ogledali bolj oddaljene znamenitosti, za katere med tednom
ni bilo časa.
Tilen Goli
ˇ
27

Drugacni ˇ talenti
Kristjan Purkeljc
V 6. razredu osnovne šole sem se začel
ukvarjati z modelarstvom. Največ modeliram
plovila in letala. Zadal sem si cilj, da izdelam
plovilo, dolgo 1 meter.
Esmeralda Deronja
Manekenka in fotomodel sem dve leti. V
svet manekenstva me je pripeljala sestrična.
S tem bi se še več ukvarjala, ampak mi je
oče iz verskih razlogov prepovedal poziranje
v kopalkah. V prihodnosti se vidim kot
fotomodel, saj sem zelo fotogenična.
ˇ
ˇ
Erik Urbanc
Gasilec sem postal pri 7 letih. S tem bom
še nadaljeval, upam da v prihodnosti tudi
profesionalno.
Matija Sneberger
Gasilec sem že 6 let v PGD Stara Vrhnika.
Rad opravljam to dejavnost, saj je zelo
humana, pomaga ljudem v stiski.
28

Jure Artič

SPSSB, ˇ
zbogom!
Bilo je leto 2009, ko smo v
torek, 1. septembra, prvič stopili
v Srednjo poklicno in strokovno
šolo Bežigrad.
V razredu nas je bilo 30
bodočih avtoserviserjev,
razrednik pa učitelj prakse
France Nagode. Najljubša v teh
treh letih izobraževanja mi je
bila praksa, ki smo jo imeli tri
tedne v prvem in drugem letniku,
v tretjem letniku pa kar štiri
mesece. Prakso sem opravljal v
podjetju Avtocommerce. Sredi
tretjega letnika smo dobili novega
razrednika, učitelja slovenščine
Andreja Golinarja, ker je šel
France Nagode v pokoj.
V tretjem letniku smo imeli tudi
dvodnevno strokovno ekskurzijo
v Nemčijo. Obiskali smo tovarno
in muzej BMW. Zvečer smo bili
prosti, ogledali smo si München
in spili nekaj piva. Sledilo je
še nekaj mesecev pouka in že
so bili tu zaključni izpiti. Meni
zaključnega izpita iz slovenščine
ni bilo treba opravljati, saj sem
imel zaključeno odlično oceno.
Za zaključni izpit iz prakse sem
pripeljal svoj avto, na katerem
sem opravil glavni servis, in
dobil oceno odlično.
Vpisal sem se v program
strojni tehnik. Na začetku nas
je bilo v razredu 32 dijakov,
polovica Neslovencev, ki niso
naredili letnika. Nekateri so
prenehali obiskovati pouk
že sredi leta, nekateri so
vztrajali do konca, a vseeno
niso bili uspešni. V petem
letniku se nam je pridružil še
5. Z, oddelek mehatronikov. V
razredu se veliko šalimo, sicer
pa dobro sodelujemo, ker imam
zelo dobro razredničarko,
učiteljico slovenščine Lili
Kranjc Tekavec.
Šolo bom zapustil z lepimi
spomini na profesorje. Ko
zaključim s srednješolskim
izobraževanjem, se bom
zaposlil ali pa šolanje
nadaljeval na višji strokovni
šoli v Škofji Loki ali Postojni.
Robi Zajec
30

SPSSB, ˇ zbogom!
Bilo je že skoraj konec
osnovne šole, jaz pa še vedno
nisem vedel, kam bi se
vpisal, saj nisem vedel, kaj
hočem. Po premisleku sem
se vpisal na Srednjo poklicno
in strokovno šolo Bežigrad,
smer oblikovalec modnih
oblačil, čeprav nisem bil čisto
prepričan, da sem izbral pravo
smer. Poletja je bilo konec in
prišel je prvi september.
Ko sem prišel v razred, mi
je bilo malo nerodno, saj sem
zagledal polno deklet in le
enega sošolca. Bil sem šokiran,
saj tega nisem bil vajen. V
osnovni šoli sem imel v razredu
le nekaj sošolk. Iz dneva v
dan pa mi je postajalo lažje.
Privadil sem se na šolo, sošolke
in učitelje. Celo vzljubil sem
določene učitelje, predvsem
razredničarko, učiteljico
praktičnega pouka Martino
Keravico. Vedno sem ji lahko
zaupal vsako težavo in vedno je
bila pripravljena pomagati.
Sedaj sem že v četrtem
letniku in upam, da ga bom
uspešno opravil kot vse letnike
do sedaj. Letos me čaka matura
in z njo tudi slovo od SPSŠB.
Šolo bom pogrešal zaradi
določenih učiteljev in sošolk, pa tudi zaradi
vseh prijetnih stvari, ki so se zgodile v štirih
letih. Vedno se bom z veseljem spominjal svojih
srednješolskih dni.
Žiga Pugelj

Strokovna ekskurzija v Munchen ¨
Dijaki tretjih letnikov
poklicnega izobraževanja smo
11. decembra 2013 odpotovali
v Nemčijo. Pot je bila dolga,
saj smo se vozili kar šest ur. Na
pot smo se odpravili zgodaj,
ob četrti uri zjutraj, v München
pa smo prispeli približno ob
desetih dopoldne. Vodič nam je
že na poti predstavil značilnosti
Nemčije, po prihodu v mesto
pa je sledil ogled znamenitosti.
Prvi dan smo obiskali tudi
tovarno BMW. Naslednji dan
pa smo si ogledali Tehniški
muzej. V nadaljevanju bom na
kratko predstavil posamezne
znamenitosti in oglede, ki so
name naredili lep vtis.
Nemčija je zveza 16 dežel. Glavno mesto je
Berlin. Nemčija ima 83 milijonov prebivalcev
in meri 357.000 km2. To je za približno 18
Slovenij. Uradni jezik je nemščina. V Nemčiji
živijo tudi manjšine, in sicer Lužiški Srbi, Danci
in Čehi. Včasih je bila Nemčija precej večja, po
2. svetovni vojni pa je izgubila
precej ozemlja, ki zdaj pripada
Poljski. Država je ena izmed
gospodarsko najmočnejših na
svetu. Zvezni parlament izvoli
kanclerja in danes Nemčijo
vodi kanclerka Angela Merkel.
Predsednika volijo vsakih
pet let. Je uradni predstavnik
države. Njegova funkcija je
reprezentativne narave. Na
severozahodu je podnebje
oceansko. Proti jugu in zahodu
je celinsko, na jugu pa gorsko.
München je bil ustanovljen leta
1158. Mesto je zgodovinsko
32

zelo pomembno. Je eno izmed najrazvitejših
mest v Nemčiji in ima 1,3 milijona prebivalcev.
V zgodovini so bile stavbe Münchna večkrat
poškodovane predvsem zaradi požarov. Veliko
težav je mestu povzročila tudi kuga. Ogledali
smo si pročelje opere, ki je zgrajeno v stilu
grškega templja. Stavba je posvečena Apolonu
in zato je osrednja figura Apolon s harfo.
Sledil je ogled rezidence, ki ima več kril.
Dograjevali so jo od 12. stoletja dalje. Stavba je
mešanica različnih umetniških slogov.
Ogledali smo si tudi münchensko tehniško
univerzo, Pinakoteko, kjer so razstavljena dela
gotskih slikarjev iz 13. stoletja. Sledil je ogled
Allianz arene. Ta stadion je bil zgrajen leta
2006, ko je Nemčija gostila svetovno prvenstvo
v nogometu. Stadion je najlepši ponoči, ko je
osvetljen.
Glavni del strokovne ekskurzije pa je
predstavljal ogled tovarne BMW ter Tehniškega
muzeja. Ogledali smo si postopek izdelave
avtomobila, in sicer spajanje in barvanje
karoserije ter montiranje posameznih delov
avtomobila. Že med triletnim izobraževanjem
smo se seznanili s posameznimi fazami izdelave
avtomobila, ogled tovarne pa nam je to znanje
še razširil, saj smo si ogledali, kako posamezne
faze potekajo v praksi. Posebno doživetje si je
bilo ogledati svetovno znano podjetje, ki slovi
po kakovosti, hkrati pa smo se lahko tudi usedli
v posamezne avtomobile.
V Tehniškem muzeju smo si ogledali različne
izume, ki so pomenili prelomnice v dobi
človeštva. Ogledali smo si tudi rudnik železove
rude in izvedeli, kako je potekalo izkopavanje te
rude.
Strokovna ekskurzija mi
je bila zelo všeč, saj je ogled
mesta München potekal
ob prijetnem druženju s
sošolci. Hkrati smo izvedeli
veliko novega tudi z našega
strokovnega področja, kar nam
bo pri našem nadaljnjem delu v
veliko pomoč.
Martin Zajec
33

Ekskurzija logistov v Italijo
Dijaki in učitelji oddelka za logistiko smo
se 22. septembra 2013 odpravili na strokovno
ekskurzijo v Italijo. Dobili smo se pred šolo ob
štirih in začeli z našim potovanjem. Pri Vrhniki
smo imeli prvi postanek, kjer so se nam pridružili
še ostali dijaki in učitelji, drugi postanek pa je
bil na počivališču Ravbarkomanda. Po nekajurni
vožnji smo prispeli v Padovo in si ogledali cerkev
svetega Antona in regijski park. Nato smo se
odpeljali mimo Bologne v Piso. Pisa velja za eno
najlepših toskanskih mest. Ogledali smo si Trg
čudes, poševni zvonik v Pisi in še nekaj ostalih
znamenitosti. Pozno popoldne smo prišli do našega
hotela na Ligurski obali, odšli v svoje sobe
in počivali do večerje.
Naslednje jutro smo se odpravili do mesteca
La Spezia, od koder smo se z ladjico odpeljali
na celodnevni izlet v Cinque Terre. Obiskali
smo čudovite ribiške vasice,
strnjene ob obalo. Družili
smo se z zelo prijaznimi
in prisrčnimi domačini in
poskusili njihovo tipično hrano
in pijačo. Pozno popoldne smo
se z vlakom vrnili v La Spezio,
kjer nas je čakal avtobus in
odpeljali smo se nazaj v hotel.
Zadnji dan našega potovanja
smo vstali že ob 7. uri in
se odpeljali v Genovo. Ob
prihodu v mesto nas je
pozdravil svetilnik Lanterna,
ki že od leta 1543 simbolizira
svobodno mesto. Ogledali smo
si stolnico svetega Lovrenca,
palačo Docale, trga Ferrari
in San Matteo z izjemnimi
gotskimi palačami, ki so jih
zgradili člani družine Doria.
Videli smo hišo Krištofa
Kolumba in pomorski muzej
Galata del Mare. Sprehod
smo nadaljevali do ulice
Via Garibaldi. Tu stojijo
ene izmed najlepših palač v
mestu. Najlepša med njimi je
Palazzo Rosso. Pred odhodom
v Ljubljano smo si ogledali
še genovsko pristanišče in
ladjedelnico. Po napornem in
zanimivem dnevu smo pozno
zvečer prispeli v Ljubljano.
J.B., M.M.
34

It’s ´ better to be poor
and to get used to it
than to be rich and always
worry about losing your
money
Most of us struggle daily to
get more bread on the table and
to secure ourselves financiallythinking
we will thus be safe
from external forces. We are
inclined to crave for a better
financial state - such is our
nature. Our mind is in a way
enfused with the illusion that
money will provide safety and
happiness.
We believe that having more
money will make us happier,
more carefree, more secure.
That is true to some extent, but
it's a short-term feeling, one
that fades with time. When
that feeling fades or when we
lose the money we grow bitter.
There is a saying that goes:
„Money isn't everything“. I
agree with it, because there are
many things money cannot buy,
for example health, happiness
and love (though it helps with
most of these things if you
have money). We must train
ourselves to grow above our cravings, anger
and ill feelings and try to better ourselves daily
without the use of money. After all, money's
just a piece of paper, a nugget of gold. It's true
that it's almost impossible to live without it, but
you can try and maintain such a mindset that
you won't spend it carelessly and on things of
momentary happiness.
In conclusion I'd like you to think about the
old proverb: „Pain is inevitable, suffering is
optional“, and to try to realize it's true meaning
within yourself. One can suffer even with the
possession of all worldly items and another
can be happy without any. We should all seek
something greater, a true freedom from external
forces. Just try and see.
David Petrović

Glavni in odgovorni urednik
Andrej Golinar
Ilustracije
Zala Tratnik, Blež Drobne, Urška Keber, Matevž Kuster,
Julijana Ovsenik, Klemen Keršmanc, Anja Turinek,
Jure Artič, Špela Koščak
Fotografije arhiv dijakov
Oblikovanje in prelom
Ana Škrlep
Jezikovni pregled
Andrej Golinar, Mateja Piškur
Naklada 100 izvodov
Za SPSŠB
Fani Al-Mansour

Srednja poklicna
in strokovna šola
Bežigrad Ljubljana

... če si nečesa močno želiš,
lahko to dosežeš.
Nemara bo zahtevalo
potrpežljivost,
težko delo,
pravo borbo in veliko časa;
toda uresničljivo je!
(Margo Jones)