gradivo_za_29_sejo_obcinskega_sveta_obcine_sevnica_11042018

(10) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske
ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje
habitatnih tipov ali vrst, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim
manjši. Na posebna varstvena območja (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje
tako, da se v čim večji možni meri:
- ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
- ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične
strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
- ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tiste, ki so bistvene
za najpomembnejše življenjske faze,
- ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in jo ponovno vzpostavlja,
če je le-ta prekinjena.
Upoštevanje omilitvenih ukrepov pri razvoju GJI
(11) Pri načrtovanju izgradnje in obnove omrežja javne razsvetljave naj se upoštevajo določila
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Zaradi preprečevanja trkov z
žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotavljajo za ptice varni vodi. Na
zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti se
umeščanje komunikacijskih in energetskih vodov in objektov načrtuje tako, da se ohranjajo
njihove lastnosti. Vodi naj se izvajajo praviloma podzemno, objekti in daljinski vodi naj se
izogibajo vidno izpostavljenim območjem (vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam).
Območja kmetijskih zemljišč
(12) Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (dolenjsko gričevje,
območje posavskih gub) pretežno ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Skladno z rodovitnostjo
zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru prepletajo območja pretežno travniške in
pašniške rabe ter manjša sklenjena območja njiv, sadovnjakov in vinogradov. Na večjih kmetijskih
površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki in vodna telesa.
(13) Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se načrtujejo območja melioracij ter pridobitev
novih površin najboljših kmetijskih zemljišč, vendar tako, da se zagotavlja ohranjanje lastnosti
naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. V primerih, kjer agrarne operacije lahko zmanjšajo
ali ogrozijo biotsko raznovrstnost, se načrtujejo omilitveni ali izravnalni ukrepi. Obstoječim
vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj prvenstveno znotraj obstoječih GE
in šele če ni drugih možnosti s preselitvijo na novo lokacijo, pri tem pa se ne sme poslabšati
identitete kulturne krajine in naselbinskega telesa. Pomembno je ohranjanje strnjenih
kompleksov kmetijskih zemljišč, kar je z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja
ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev bistveno. Na območju posegov na kmetijska
zemljišča za potrebe zelenih površin naj se v okviru predvidenih dejavnosti v čim večji meri
ohranja nezazidane površine in rodovitni potencial tal.
(14) V Občini Sevnica se spodbuja rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja
ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na
ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Spodbuja naj se naravi prijazne oblike
kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Z obdelovanjem in rabo kmetijskih
zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki
pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč. Izvajanje kmetijske dejavnosti bo
zagotavljalo varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
Območja gozdov
(15) Ohranjajo naj se sklenjena območja gozdov in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom
na ohranjanju habitatnih tipov na EPO in območjih Natura 2000. Ohranjajo naj se gozdne površine
na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerne za druge
rabe. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in
24