Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ZDRAVJE<br />
Predavanje o demenci<br />
Že pokojni, a za demenco<br />
oboleli Jaša L. Zlobec, sin<br />
priznanega slovenskega<br />
pesnika Cirila Zlobca in<br />
nekdanji uspešni poslanec, je<br />
o demenci zapisal: »Je tisto, ko<br />
ne veš: ne kdo si, ne kje si, ne<br />
kdo so ljudje okoli tebe.«<br />
Prav o demenci so predavanje 28.<br />
novembra lansko leto pripravili v DU<br />
Ledavski dol iz Serdice, ko sta njihovim<br />
članom in vsem, ki se s to boleznijo srečujejo<br />
ali pa jih tema samo zanima, pripravili<br />
predstavnici Slovenskega združenja za<br />
pomoč pri demenci Spominčica. Predavateljici<br />
sta predstavili glavne značilnosti<br />
poteka te težke in napredujoče<br />
bolezni, ki prizadene možganske celice,<br />
odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo,<br />
razumevanje, računske in učne<br />
sposobnosti, sposobnosti govornega<br />
izražanja ter presoje. Prav tako pa sta<br />
prisotnim razložili, kako ukrepati in kje<br />
poiskati pomoč, če zaznamo značilnosti<br />
bolezni pri katerem od svojcev.<br />
Po predavanju so prisotni lahko opravili<br />
tudi meritve krvnega tlaka in sladkorja v<br />
krvi, ki so ga izvedli člani Društva prve<br />
medicinske pomoči Rogašovci.<br />
Besedilo: Stanislava Benko<br />
Mladi in družbeni apel<br />
po telesni popolnosti<br />
O sodobni družbi in stremljenju<br />
po telesni popolnosti<br />
»Številne mladostnice in mladostniki se<br />
soočajo z negativno telesno samopodobo.<br />
V današnjem času je po besedah<br />
dr. Lucije Čevnik stremljenje po telesni<br />
popolnosti postalo vsesplošni družbeni<br />
apel. Medijsko vsiljeni lepotni<br />
ideali lahko zbujajo nemoč, frustracije<br />
in ustvarjajo notranje nezadovoljstvo z<br />
lastnim telesom in videzom. Odraščanje<br />
danes spremljajo številne stiske, ki včasih<br />
prerastejo tudi v duševne motnje. Prim.<br />
Alenka Hafner opozarja, da so med<br />
njimi tudi motnje hranjenja kot pogoste<br />
duševne motnje mladostniškega<br />
obdobja. V ozadju motenj hranjenja se<br />
običajno skrivajo težke duševne stiske,<br />
zavračanje samega sebe in slaba samopodoba.<br />
Motnje hranjenja so duševne<br />
motnje, ki se kažejo v spremenjenem<br />
odnosu do hrane.<br />
Mladostnice in mladostniki, ki zbolijo za<br />
motnjami hranjenja, potrebujejo strokovno<br />
pomoč in zdravljenje. Strokovno<br />
podporo potrebujejo tudi svojci. Na Nacionalnem<br />
inštitutu za javno zdravje (NIJZ)<br />
prepoznavajo otroke in mladostnike kot<br />
posebej ranljivo skupino z vidika varovanja<br />
in krepitve duševnega zdravja. Med<br />
varovalnimi dejavniki, ki lahko krepijo<br />
njihovo duševno zdravje, izpostavljajo<br />
podporno družinsko okolje in varno<br />
odraščanje ter pridobivanje socialnih in<br />
komunikacijskih veščin.«<br />
Osvetliti in bolje razumeti motnje<br />
hranjenja je le ena od mnogoterih aktualnih<br />
nalog na področju varovanja duševnega<br />
zdravja.<br />
O motnjah hranjenja<br />
»Motnje hranjenja so duševne motnje,<br />
ki se kažejo v spremenjenem odnosu do<br />
hrane. Čeprav se pri osebah z motnjami<br />
hranjenja na videz vse vrti okoli hrane<br />
in se zdi problem enostavno rešljiv že<br />
z vzpostavitvijo normalnega hranjenja,<br />
je v resnici kompleksnejši in težji. Hrana<br />
je pri teh osebah le sredstvo za lajšanje<br />
duševnih bolečin in stisk, hranjenje in<br />
odklanjanje hrane pa način osvoboditve<br />
notranjih, bolečih in neprepoznanih<br />
čustev. V ozadju se torej skrivajo<br />
težke duševne stiske, nesprejemanje<br />
samega sebe in slaba samopodoba.<br />
Anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje<br />
so najbolj poznane oblike motenj<br />
hranjenja, v zadnjem času pa se pojavljajo<br />
še nekatere novejše, kot sta bigoreksija<br />
in ortoreksija. Čeprav te motnje<br />
ne sodijo med bolezni odvisnosti, imajo<br />
številne takšne značilnosti. Misli oseb<br />
z motnjami hranjenja se skoraj ves čas<br />
vrtijo le okoli hrane, porabe kalorij in<br />
telesne teže. Prizadeti izgubijo občutek<br />
lakote in sitosti, ob uživanju hrane pa<br />
občutijo strah in krivdo. Strah jih je situacij,<br />
ko jih drugi vidijo jesti, zato se takim<br />
priložnostim izogibajo. Tudi telesna teža,<br />
ukvarjanje s kilogrami oziroma številke na<br />
tehtnici pomembno vplivajo na njihovo<br />
počutje in razpoloženje. Različne skupine<br />
motenj hranjenja pogosto prehajajo<br />
druga v drugo, zato se danes vse več<br />
govori o motnjah hranjenja kot kontinuumu,<br />
kjer pri eni osebi posamezne<br />
oblike prehajajo iz ene oblike v drugo.<br />
Motnje hranjenja, še posebno anoreksija<br />
in bulimija, so pogoste duševne motnje<br />
mladostniškega obdobja. Anoreksija se<br />
najpogosteje pojavlja med 14. in 18. letom,<br />
bulimija nekoliko kasneje, med 18. in 25.<br />
letom. Motnje hranjenja so v zadnjih letih<br />
v zahodnem svetu vse pogostejše. Med<br />
obolelimi prevladujejo ženske, od 10 do<br />
15 odstotkov je med obolelimi moških.«<br />
(Prim. Alenka Hafner, dr. med., specialistka<br />
javnega zdravja, Območna enota<br />
Kranj, Nacionalni inštitut za javno zdravje)<br />
O razvoju mladostnikovih<br />
možganov in duševnem zdravju<br />
»Za dobro duševno zdravje so poleg<br />
genetskega zapisa, ki ga podedujemo<br />
od staršev, pomembni tudi okolje in izkušnje.<br />
Za dobro duševno zdravje otrok in<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2016</strong> | 59
Change language