Revija Lipov list, junij 2018

JUNIJ 2018 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Marjan Hribar

o turizmu v Novem mestu

Potepanja

Moja jezera – zgodba

o raziskovanju slovenskih voda

Trendi

»Brkato« doživetje Ljubljane

Inovativno

Kulinarično popotovanje

z muzejskim vlakom

Foto: Anže Čokl/www.slovenia.info

Tekmovanje za

2018

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

NAJ

Vabimo vse občine, da se prijavijo

za tekmovanje slovenskih krajev

v urejenosti in gostoljubnosti

v kategorijah:

• Srednja mesta

• Manjša mesta

• Izletniški kraji

• Jedra: mestna, vaška, trška

• Kampi

• Glampi

• Mladinska prenočišča

• Tematske poti

urejen in

gostoljuben

kraj

Predloge občin bo obravnavala posebna komisija

in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,

ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.

Glasovanje bo potekalo prek spletne strani

www.turisticna-zveza.si ter družabnih medijev Facebook.

Mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja bosta

merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.

Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih

in ocenjevanje zaključila v septembru.

Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo

8. oktobra 2018 v Portorožu na Dnevih slovenskega turizma.

Prijave občin zbiramo do

27. junija na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.

Spletno glasovanje bo potekalo od 28. junija

do 11. julija 2018.

KAZALO

NASLOVNICA

Jezero Jasna v Kranjski Gori

INTERVJU 04-05

Marjan Hribar, direktor Zavoda za šport,

kulturo, turizem in mladino Novo mesto:

Novo mesto v prihodnjih letih: sodobno

in kozmopolitsko mesto

FOKUS 12-15

Ustanovljena je bila

Turistična zveza Vipavska dolina

TD Šalek: skrb za Šaleški grad

in živahen trški utrip

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17

Uroš Kamenšek, novi predsednik

Pomurske turistične zveze:

PTZ naj postane tesna vez med

društvi in gospodarstvom

TZS 18-19

Končan je letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava

Podeljene regijske zlate kuhalnice

POTEPANJA 24-29

Moja jezera – spoznavanje očarljive Slovenije

Od Zagorja do Koroške:

turizem nad zemljo in pod njo

NA KOLESU 30-31

Rekreatur – doživetje za drugačne vrste zmag

ZGODBE V TURIZMU 32-33

Karnijske nosačice, prezrte junakinje

prve svetovne vojne

TRENDI 34-35

Spoznavanje Ljubljane v družbi vélikih brkačev

INOVATIVNO 36-37

Razvajanje brbončic na stari Bohinjski progi

POD DROBNOGLEDOM 38-40

RTD TZS v Rimskih termah in Radovljici

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici avgusta.

Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi

prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija 2018 na

elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

UVODNIK

Pred zaprašenim, počenim in edinim oknom za informacije o mednarodnem

potniškem prometu se je vila vrsta potrpežljivih potnikov. Zaslonov,

na katerih bi se osveževale informacije o prihodih in odhodih vlakov,

postaja pač ni premogla. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil to

glavni kolodvor sicer lepega, svetovljanskega in milijonskega Beograda ...

V redu, vendarle pravočasno izvem, da gre vlak ob predvideni uri, in številko

perona. Ampak potem izvem pred vlakom tudi, da nimam rezervacije

zanj. Kakšne rezervacije? Nihče je ni omenil ob nakupu povratnih

vozovnic v Ljubljani! »V Ljubljani je ne potrebujete, tukaj pač. Stane 110

dinarjev, uredite jo pri informacijskem okencu.« In spet nazaj do vegastega

okna, z mislijo, da je kozarec vsaj na pol poln, ker ti je po čisti sreči

ostalo še dovolj srbske valute za plačilo. Pa se potem spet izprazni: »Ne

morem vam urediti rezervacije, ker nam sistem ne dela. Pa saj smo povedali

šefu sprevodnikov!« In spet nazaj na peron, zdaj že tik pred predvidenim

odhodom. »No, dobro. Jo boste pa na vlaku,« se po krajšem omahovanju

omehča mrk sprevodnik.

»Vlak je vedno avantura,« malce pozneje, medtem ko vlak drdra proti slavonski

ravnici, smeje se skomigne znanec iz Slovenije, s katerim se po

naključju srečamo pred odhodom vlaka sredi zmede z rezervacijami.

Pa najbrž res! Z letali tako ali tako sledimo mantri »čim hitreje od točke A

do točke B!«, v avtomobilih pa smo zaprti v svoj mali svet, ne prihajamo

v stik s pisanico neznancev, s katerimi si delimo pot, in njihovimi življenji,

in ne tkemo bežnih znanstev s sopotniki od kdo ve kod; na vlaku lahko

brezskrbno vsrkavamo posnetke pokrajine, ki se nizajo izza oken, opazujemo

življenje za njimi, ko se približamo mestom in vasem ... Kadar koli

lahko vstanemo in se pretegnemo, sprehodimo, lahko beremo, klepetamo;

kakor koli obrnemo, je vlak gotovo super potovalna izbira.

Le malce počasna, kajne? Jasno, ne nujno; po svetu je čedalje več hitrostnih

različic vlakov (najhitrejši, kitajski letališki vlak Shanghai Maglev, doseže

do 430 kilometrov na uro!). Pa vendarle je vožnja z vlakom praviloma

še vedno dojemana kot počasnejša potovalna možnost, kar je v času,

ki slavi kult hitrosti, zanesljivo pomanjkljivost. Ali pač ne? Ali je prav zato

prej razkošje? In kdaj naj bi upočasnili tempo, če ne prav v prostem času,

še zlasti, ko kam odpotujemo, pa četudi le za krajši čas?

Zagovorniki počasnejšega tempa življenja na vseh ravneh radi citirajo

Carla Petrinija, začetnika gibanja Slow Food (ki se je med podobnimi gibanji

najbolj uveljavilo): »Verjamemo, da lahko oplemenitimo smisel življenja,

če počnemo stvari hitreje. Menimo, da je življenje kratko – in da

moramo vse početi hitro, da bi lahko stisnili vanj čim več. Toda življenje je

dolgo. Težava je v tem, da ne vemo, kako ga preživeti modro.«

Mateja Gruden, urednica

3

Kazalo / Uvodnik

4

Intervju

Foto: arhiv ZŠKTM Novo mesto

Marjan Hribar, direktor Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto

Novo mesto v prihodnjih

letih: sodobno in

kozmopolitsko mesto

Poslovni in športni turizem sta ključna turistična produkta Novega mesta in bosta to tudi v prihodnje – glede

na dosedanji (uspešni) razvoj in priložnosti, pravi Marjan Hribar, od letošnjega leta direktor Zavoda za šport,

kulturo, turizem in mladino Novo mesto. Si pa želi, da bi se Novo mesto kot središče »najuspešnejše gospodarske

občine v Sloveniji, na nek način slovenske Silicijeve doline, razvilo v sodobno, kozmopolitsko mesto, in da

ga bodo kot takšnega prepoznavali tako domačini kot obiskovalci.«

Zdi se, da sta Novo mesto in Dolenjska na turističnem zemljevidu

Slovenije, po katerem potujejo še zlasti tuji obiskovalci, razmeroma

spregledana. Kaj menite – zakaj?

Razloge za turistični zaostanek regije in mesta je treba začeti iskati v

preteklosti. Ko so bili nekateri kraji, kot so, na primer, Bled, Portorož in

Rogaška Slatina, že uveljavljene turistične destinacije, o turizmu na

Dolenjskem še ni bilo mogoče niti govoriti. Edini turistični produkt v

teh krajih je bilo dolga leta zdravilišče Dolenjske Toplice (tod so prve

bazene zgradili v 18. stoletju; v Šmarjeških Toplicah se je kopališče

začelo razvijati po prvi svetovni vojni, op. p.). Tako da Dolenjska nima

dolge turistične zgodovine. Lahko pa ta razvojni manko razumemo

tudi kot spodbudo, da čim prej ujamemo turistično bolj razvito Slovenijo.

Ob tem bi sicer poudaril še nekaj: Dolenjska je najmočnejša

gospodarska regija v državi, tako da je razvojno usmerjena v različne

panoge, ne samo ali predvsem v turizem. Kar zadeva Novo mesto, pa

to doslej še ni bilo »ovrednoteno« v turističnem pogledu – in prav to

je tudi največji izziv pri nadaljnjem razvoju turizma v njem.

Katere so v primerjavi s preostalimi slovenskimi destinacijami

ključne razlikovalne prednosti Novega mesta, ki mu (lahko) zagotavljajo

jasno in prepoznavno turistično identiteto?

Prva prednost Novega mesta so trdni temelji za uspešen poslovni

Lipov list - Junij 2018

5

Intervju

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Splavarjenje na Krki

turizem; ta je že zelo dobro razvit (zaradi močnih velikih podjetij, kot

so Krka, Revoz in Adria Mobil, in številnih manjših uspešnih podjetij)

in spodbuja nenehno izboljševanje standardov hotelskih in drugih

storitev v destinaciji, saj so gostje, ki jih nagovarja, zelo zahtevni. Na

drugem mestu so prav tako trdni temelji za uspešen športni turizem.

Tudi ta je tukaj že dobro razvit in ima dolgoletno tradicijo. V Novem

mestu je bilo, na primer, že leta 1994 evropsko prvenstvo v triatlonu,

ki ga je prenašal Eurosport. Tukaj je Namiznoteniški trening center

Slovenije. V Češči vasi bo edini velodrom v Sloveniji z olimpijskim

vadbenim centrom za kolesarstvo, atletiko in triatlon. Novo mesto je

navsezadnje zibelka kolesarstva – ima edino profesionalno kolesarsko

moštvo v Sloveniji, Adria Mobil, s štiridesetletno zgodovino. Regija

ima tako tudi nastanitveno infrastrukturo, ki je specializirana za

potrebe in želje poklicnih športnikov.

Poleg tega je bil Novomeščan olimpijec, največji slovenski športnik

vseh časov – Leon Štukelj. Letos je 120. obletnica njegovega rojstva ...

Tako je. Letos bomo imeli v Novem mestu štirideset športnih prireditev

v čast Leonu Štuklju.

S kakšno ponudbo pa se lahko Novo mesto uveljavi na področju

izletniškega, počitniškega turizma?

S ponudbo kulturnega turizma. Prepričan sem, da bo po prenovi

starega jedra, ki zdaj poteka, to najlepše mestno središče v Sloveniji,

očarljivo, z odlično kulturno ponudbo. Tukaj je Dolenjski muzej z

Lani so v Novem mestu našteli okoli 38.000

obiskovalcev in 100.000 prenočitev (skoraj 90

odstotkov tujih gostov); letos se nadejajo vsaj

desetodstotne rasti, je povedal Marjan Hribar.

odličnim programom, tukaj sta zanimivi cerkvi (gotska cerkev svetega

Miklavža, ki je nepogrešljiv del novomeške vedute, in frančiškanska

cerkev, op. p.), na severu pa jedro zaokroža Kulturni center

Janeza Trdine, ki je po vsebini in kakovosti programa po mnenju

kulturnega ministrstva med najboljšimi kulturnimi središči v Sloveniji.

Tudi kulinarična ponudba v mestu je čedalje pestrejša in zanimivejša;

med drugim je znani slovenski chef Damjan Fink v njem

odprl Hišo kulinarike. Na ravni regije smo vključeni v projekt Dobrote

Dolenjske, z etnologom Janezom Bogatajem pa zdaj razvijamo

dolenjsko kulinarično piramido. Na področju izletniškega, počitniškega

turizma bi poudaril tudi že dobro razvit zidaniški turizem. In

aktivni turizem, še zlasti v povezavi z reko Krko, ki je že vključena v

različne turistične programe. Velik, a še neuresničen potencial za

razvoj aktivnega turizma so Gorjanci; to območje (ki ga je pisatelj

Janez Trdina s svojim znamenitim delom Bajke in povesti o Gorjancih

za vselej zapisal v slovensko zavest, op. p.) moramo turistično

razgibati. Toda: nismo in tudi nimamo ambicije biti klasična izletniška

in počitniška destinacija.

Dolenjski muzej


Slogan novomeškega turizma je: Dobrodošli v Novem mestu,

kjer imajo avanture tradicijo. Kaj slogan obljublja obiskovalcem?

Pripravljamo nov slogan, ki bo poudaril drugo sporočilo: da (nas)

Novo mesto bogati, na vseh ravneh. Ponavljam: Novo mesto je izjemno

uspešna gospodarska občina, v kateri skorajda ni brezposelnosti,

kjer je kakovost življenja zelo visoka. Želimo si doseči miselni preobrat

pri tukajšnjih prebivalcih, ki so preskromni v dojemanju okolja,

v katerem živijo. Želimo si, da bi Novo mesto postalo v percepciji

domačinov in obiskovalcev sodobno, propulzivno mesto, ki zaradi

odličnega gospodarstva privablja mlade iz vsega sveta in ki ima domačine,

ki so uspeli tudi v tujini. Želimo si, da bi mesto zaživelo v tem

kozmopolitskem duhu.

Mateja Gruden


6

Aktualno

Rekordno zanimanje za Slovensko turistično borzo

Letošnje, 21. Slovenske turistične borze, največjega poslovnega dogodka

v slovenskem turizmu, ki je bila od 7. do 9. junija v Kranjski

Gori, se je udeležilo največ (430) predstavnikov slovenskega turističnega

gospodarstva in tujih organizatorjev potovanj ter specializiranih

agentov doslej. Skoraj dve tretjini tujih podjetij je bilo na borzi

prvič.

Slovenska turistična borza, ki jo pripravlja Slovenska turistična organizacija

(STO), je namenjena spoznavanju in trženju turistične ponudbe

Slovenije, krepitvi partnerstev in spodbujanju novih povezav. Na njej

se srečujejo vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij in organizacij,

hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v

turizmu, kongresnih središč in preostalih ponudnikov v turizmu ter

predstavniki tujih organizatorjev potovanj, turističnih in specializiranih

agencij. STO z borzo omogoča, da slovenski turistični ponudniki

sklepajo konkretne posle s ključnimi kupci iz tujine, tuji udeleženci pa

spoznavajo destinacije – gostiteljice borze in drugih območij Slovenije

ter njihovo turistično ponudbo in proizvode.

Osrednji dogodek Slovenske turistične borze je sicer borzni dan z

vnaprej dogovorjenimi 20-minutnimi poslovnimi sestanki. Letos je

bil v znamenju rekordne udeležbe – tako predstavnikov slovenskega

turističnega gospodarstva kot tujih organizatorjev potovanj in specializiranih

agentov. Največ jih je bilo iz Nemčije (15), Rusije (12), Avstrije

(11), Francije (10) in ZDA (9). Iz čezmorskih držav oziroma oddaljenih

trgov je bilo trideset podjetij, prihajala so iz Južne Koreje, Kitajske,

Singapurja, Hongkonga, ZDA, Kuvajta, Kanade, Brazilije, ZAE in Savdske

Arabije. Na borznem dnevu se je sicer 230 predstavnikov slovenskih

podjetij srečalo z dvesto predstavniki tujih organizatorjev potovanj

na več kot 3500 sestankih.

»Slovenski turizem je v zadnjih letih dokazal, da se lahko postavi

ob bok svetovno znanim turističnim destinacijam. To dokazujejo

številne nagrade in priznanja, ki jih prejema Slovenska turistična

organizacija. Prepričan sem, da se bo to odrazilo tudi na letošnji

poslovni borzi in da bodo sklenjeni številni dogovori in vzpostavljene

dolgotrajne poslovne vezi. Tudi tokrat se bodo lahko partnerji

iz tujine prepričali, da smo prijetni gostitelji, da znamo organizirati

velike poslovne dogodke in da imamo raznoliko turistično

ponudbo za petzvezdična doživetja,« je ob odprtju borznega dne

izjavil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

TTA

Foto: STO

Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo

»Zakaj pa vi čutite Slovenijo?« je vprašanje, ki ga je Slovenska turistična

organizacija (STO) zastavila Sloveniji v novi kampanji Dva milijona

razlogov, zakaj čutimo Slovenijo. V njej poziva prebivalce naše dežele,

naj prek družbenih medijev delijo svoja občutenja, podkrepljena s

privlačnimi fotografijami in videoposnetki, ki jim jih zbujajo njihovi

najbolj priljubljeni deli Slovenije ter pri tem uporabijo ključno besedo

#ifeelsLOVEnia. Cilj je zbrati dva milijona priporočil za oglede in doživetja

še zlasti manj znanih destinacij in proizvodov, s čimer na STO

odgovarjajo na izzive preobremenjenosti nekaterih destinacij in geografske

razpršenosti turizma, hkrati pa navdušujejo domače turiste za

preživljanje prostega časa v domovini.

Najboljši ambasadorji svoje dežele smo njeni prebivalci, poudarjajo

na STO. To so pred več kot tridesetimi leti dokazali izjemni slogani

Slovenija, Moja dežela, Turizem smo ljudje in Slovenija. Na sončni

strani Alp, ki so sprožili poenoten, širši čustven odziv in ki še vedno

ostajajo v našem spominu. Načini promocije so se odtlej spremenili,

vendar so poleg ciljnih trženjsko-promocijskih aktivnosti v digitalnem

okolju in drugih aktivnosti pri izbiri destinacije za oddih še vedno

pomembna priporočila prijateljev in znancev.

Nacionalna promocijska kampanja Dva milijona razlogov, zakaj čutimo

Slovenijo poteka na za zdajšnji čas ključnih komunikacijskih kanalih: na

družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter in YouTube ter na

osrednji slovenski turistični strani www.slovenia.info. Njena pomembnost

pa je tudi v tem, da so vanjo vključeni tudi turistično-informacijski

centri in hoteli, ki jim je STO posredovala nalepke v obliki značilnih zelenih

srčkov s pozivom k delitvi ključne besede #ifeelsLOVEnia. Srčki so

namenjeni gostom za spodbudo k sodelovanju pri kampanji, h kateri

je STO povabila tudi slovensko turistično gospodarstvo, saj ima skupaj

z destinacijami možnost, da svoje goste spodbuja tudi k delitvi zanje

pomembnih ključnih besed. Za sodelovanje pri kampanji bodo svoje

člane spodbudili tudi Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska

zbornica Slovenije in drugi partnerji STO.

TTA

Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info


7

Dogaja se


Slovenija praznovala

prvi svetovni dan čebel

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je lani decembra na

pobudo Slovenije v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je razglasila

20. maj za svetovni dan čebel. Osrednja prireditev ob prvem svetovnem

dnevu čebel v Sloveniji je bila na Breznici v žirovniški občini, kjer se je rodil prvi

slovenski čebelar Anton Janša.

Glavni namen svetovnega dne čebel je, da se vsaj ta dan posveti ozaveščanju

svetovne javnosti o pomenu čebel in preostalih opraševalcev

za človeštvo. Obenem pa je tudi priložnost za stroko, politiko,

gospodarstvo in širšo javnost za razpravo o izzivih ohranjanja čebel in

opredelitev aktivnosti, ki zagotavljajo njihovo preživetje.

Čebelarski turizem

Slovenska turistična organizacija (STO) čebele in čebelarski turizem

že vrsto let vključuje v svoje tržno-komunikacijske aktivnosti, saj

predstavljajo Slovenijo kot deželo izjemnih naravnih danosti. S sloganom

»Be(e) responsible« (posrečena igra besed: bee je po angleško

čebela, sicer bi stavek pomenil – Bodite odgovorni) se je predstavila

na lanski turistični borzi WTM London, izdala je več publikacij na

temo čebelarskega turizma, posebno pozornost Sloveniji kot deželi

čebel in čebelarskega turizma pa je namenila pri komunikaciji na

spletnih straneh, družbenih omrežjih ter predstavitvah Slovenije

doma, še zlasti pa v tujini. Pred kratkim so se v Sloveniji na študijski

turi na temo čebelarskega turizma mudili novinarji tujih medijev.

Direktorica STO Maja Pak je ob svetovnem dnevu čebel med drugim

dejala: »Na STO zgodbo o čebelah in z njimi povezana doživetja intenzivno

vključujemo v promocijske aktivnosti doma in v tujini. Ob

tej priložnosti smo pritegnili tudi pozornost pomembnih medijev, ki

jih gostimo v Sloveniji, med njimi sta BBC Wildlife in National Geographic

Russia, o tematiki pa so se že razpisali tudi pri The Guardian in

The Telegraph. Z izjemno skrbjo za čebele utrjujemo prepoznavnost

Slovenije kot trajnosti zavezane države, na načelih trajnostnega razvoja

pa temelji tudi naš turizem.«

V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije je STO pripravila posebno

publikacijo o čebelarskem turizmu Sledite čebelam v angleškem

in nemškem jeziku, sodelovala pa je tudi pri pripravi kataloga ponudnikov

čebelarskega turizma. Posebno pozornost je čebelam in čebelarskemu

turizmu namenila v okviru uradnega turistično-informacijskega

portala slovenia.info na podstrani Praznujte z nami svetovni

dan čebel.

TTA


8

Dogaja se

Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info

Jurjevanje v Beli krajini: letos od 20. do 24. junija

Najstarejši folklorni

festival v Sloveniji

Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v Sloveniji, prepoznaven tudi na mednarodni ravni, je

svojstvena prireditev, ki je dobila ime po starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je ostala zvesta

svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve.

Jurjevanje nekoč

Poseben odbor, ki mu je predsednikoval Janez Žunič, je v sodelovanju

z Zvezo kulturno-posvetnih organizacij, Turističnim društvom in z

Dolenjsko turistično zvezo 6. in 7. junija leta 1964 pripravil prvo Jurjevanje

kot spomin na šego, ki je živela po belokranjskih vaseh, in s ciljem

privabiti v Belo krajino čim več turistov. Za to priložnost so celo

popravili cesto, ki vodi v Črnomelj čez Jugorje! Prvi festival je obiskalo

okoli tri tisoč gostov, ki so se na njem naužili kulture, pa tudi belokranjske

hrane in domačih vin.

Prvi dan prireditve so kresnice po črnomaljskih ulicah vabile na večerni

kres. Na njem so nastopili kulturne skupine, tamburaški zbor iz

Metlike in godec Jazo, ki je igral na gudalo. Nastopajoči so se predstavili

z ljudskimi pesmimi, vižami in kresnim kolom.

Drugi dan je šel dopoldne skozi mesto sprevod Zelenega Jurija. Spremljali

so ga piskači in trobentači – do zelenice pri železniški postaji.

Tam so zaplesali Metličani, ki so s turnom prikorakali na prostor, gledalce

pa je najbolj navdušil petelinji boj. Nastopile so tudi folklorne

skupine iz Vinice, Preloke, Adlešičev, Tribuč, Bojancev, Predgrada, Starega

trga ob Kolpi, Poljanske doline in Semiča.

Spomine na prvo Jurjevanje je Janez Kramarič, eden glavnih prirediteljev

festivala, opisal takole: »Okrepljeni z zavestjo o vrednotah in pomenu

dediščine smo v letih od 1959 do 1964 nekajkrat poskusili prodreti

z idejo o osrednji belokranjski folklorni prireditvi v Črnomlju. Pomenila

bi oživitev folklore v krajih, kjer so že imeli folklorne skupine, ki so ohranjale

in prikazovale predvsem obredja njihovega kraja in okoliša, moti-



9

Dogaja se

virala bi skupine h kakovostnejšemu izvajanju plesov in obredij, znatno

pa bi doprinesla k turističnemu razvoju naše dežele. Pa, žal, nismo

uspeli. Takratni občinski družbenopolitični funkcionarji niso bili dovzetni

za to idejo. Odklanjali so jo z nesprejemljivim argumentom, ki se je

glasil nekako tako: ’Kaj naj sedaj, ko dvigamo Belo krajino iz zaostalosti,

naši ljudje plešejo v gatah!’ Naša vztrajnost je bila neuspešna, dokler ni

zasedel županskega mesta ing. Rado Dvoršak, ki je v letu 1964 takoj

podprl našo idejo in uspel prepričati tudi druge funkcionarje o vrednotah

in pomenu te naše dediščine. In smo začeli ...«

Jurjevanje zdaj

Zdaj, več kot petdeset let pozneje, je Jurjevanje v Beli krajini največja

prireditev v regiji in hkrati najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Ta bo

letos od 20. do 24. junija, že 55. leto zapored. Prireditev vabi v objem

belih brez in lepotice reke Kolpe pod okriljem priljubljene šege pomladanskega

prebujanja narave: jurjevega, po katerem je festival tudi

dobil ime.

V petih festivalskih dneh se bodo na več lokacijah v Črnomlju prepletali

kulturno-zabavni dogodki, ki postajajo gibalo oživljanja starega

črnomaljskega jedra. Prireditev živi s sloganom Vrnimo mesto ljudem,

obiskovalce vključuje v program, omogoča sodelovanje med

ustvarjalci in je prostor za aktivno in izobraževalno preživljanje prostega

časa. Temelji na trajnostnem razvoju – poleg skrbi za lokalno

prebivalstvo si prizadeva tudi za čim manjši vpliv na naravno okolje:

je prva slovenska prireditev z manj odpadki po smernicah Zero Waste

Slovenije.

Poleg osrednjega folklornega dela prireditve se bodo na njej zvrstili

še naslednji dogodki: Pastirče mlado, srečanje otroških folklornih skupin;

VirejFest, ki ga pripravljajo Klub belokranjskih študentov, Mladinski

kulturni klub in Mladinski center BIT, ki je sodoben odraz glasbene

dediščine; Goni kolo v organizaciji ŠRD Črnomelj, ki poskrbi za prijeten

družinski kolesarski izlet po Beli krajini; sejem, na katerem predstavljajo

svoje izdelke mojstri domače in umetnostne obrti; Kreativa K

23 – EtnoModerno, ki je sodoben odraz tradicionalnih obrti, vendar z

dizajnerskim pridihom; umetniške razstave, izobraževanja, predstavitve,

koncerti in ustvarjalne delavnice.

Jurjevanje je več kot folklorna prireditev, je preplet tradicionalnega in

modernega, lokalnega in globalnega, vse v načrtovanem trajnostno

naravnanem in celostnem razvoju Črnomlja, njegovih prebivalcev in

obiskovalcev.

Tatjana Zupančič

Foto: www.jurjevanje.si



10

Dogaja se

V Deželi kozolcev v Šentrupertu, ki je prvi muzej

kozolcev na prostem na svetu, stoji devetnajst različnih

sušilnih naprav – kozolcev.

V Deželi kozolcev in Novem mestu

Kjer znajo

razvajati z

znamenitostmi

in kulinariko

Letos v Novem mestu praznujejo 120. obletnico rojstva

največjega slovenskega olimpijca, Novomeščana Leona

Štuklja, na kar spomni njegov kip v središču mesta. Zato v

občini poudarjajo pomen zdravega športnega duha z bogatim

naborom aktivnosti pod naslovom Zdrav duh v Novem mestu.

V Dolenjskem muzeju pa pripravljajo razstavo o Leonu Štuklju,

na kateri bo mogoče videti tudi njegove predmete, ki jih je

dobil v dar od svetovno znanih osebnosti.

Novo mesto oziroma tamkajšnji Turistično informacijski center (TIC) v sodelovanju s turistično agencijo

Kompas Novo mesto pogosto preseneti z novimi doživetji v mestu in njegovi slikoviti okolici. Zato ni presenetljivo,

da ima dobrih 650 let staro mesto čedalje več turistov od blizu in daleč (celo iz Avstralije) in čedalje

več turističnih prenočitev.

Številni so že uživali v vožnji na znamenitem Rudolfovem splavu, na

pohodu po Slakovi poti in doživetju dolenjskih gričev, na Matjaževi domačiji

na Pahi pod Otočcem s 150 let staro hišo s tradicijo, kjer prisluhnejo

zgodbi o cvičku, v pristnih, a sodobno opremljenih zidanicah ...

Tokrat pa TIC dolenjske prestolnice in novomeški Kompas presenečata

in razvajata z novim programom: Zdrav duh v Novem mestu. Doživetje

se začne v Mirnski dolini, »kjer je nekoč stalo kar 613 kozolcev«, kot

pove Branka Brcar, direktorica muzeja Dežela kozolcev v Šentrupertu,

in se nadaljuje v Novem mestu v tamkajšnjem muzeju, pa na kulinaričnem

razvajanju na Rudolfovem splavu – s posebnostmi, kot so dimljena

krška postrv, pečena raca, sočni štruklji ... in vrhunska vina.

Turistična vodnica Marjanca Trščinar Antič nato goste odpelje še na

ogled edinega velodroma v Sloveniji, kjer raste olimpijsko središče.

Za konec pa še na letališče Prečna, od koder gostje poletijo nad dolenjske

griče in vinograde, posejane s številnimi zidanicami.

Gorazd Bedrač

Foto: G. B., D. P. B.

Na Rudolfovem splavu med vožnjo po okljuku reke Krke pod

novomeškim Bregom turiste razvajajo z okusnimi lokalnimi

jedmi in pristnimi vini Dolenjske. »Gostje se lahko odločajo

med različnimi programi na splavu,« je povedal Matjaž Pavlin,

direktor Turistično informacijskega centra v Novem mestu.

Ob njem odlična turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić in

priznani vinogradnik in vinar Janez Colnar mlajši.

V novomeškem Rastočem parku mladosti, ljubezni in

umetnosti s številnimi skulpturami, ki ponazarjajo Novo

mesto, je tudi skulptura Primičeve Julije, prav tiste, v katero je

bil zaljubljen veliki poet France Prešeren. Julija se je namreč

poročila in nato do smrti živela v Novem mestu. Ob Juliji se

obiskovalci parka tudi najraje fotografirajo.


11

Dogaja se

Najboljši mojstri v finalu s pobudnikom festivala. Na fotografiji (od desne proti levi): Boštjan Kovačič, zmagovalec Jernej Rac

(Slovenija), drugouvrščeni Seyemur Javadov (Azerbajdžan) in tretje uvrščeni Luca Gioiello (Italija).

Tretji mednarodni kulinarični festival v Kranjski Gori

Najuspešnejši festival doslej

Na mednarodnem kulinaričnem festivalu v Kranjski Gori, ki je bil v začetku maja v hotelu Ramada Resort

pod okriljem družbe HIT Alpinea, tretje leto zapored, je sodelovalo največje število tekmovalcev doslej, 78,

in iz devetih držav: Azerbajdžana, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Makedonije, Slovaške, Srbije, Turčije

in Slovenije. Tekmovalci so prekrižali kuhalnice v različnih kategorijah in starostnih skupinah.

Prvi dan festivala (v sredo, 9. maja) so se tekmovalci pomerili v kategoriji

A1 (priprava nacionalne jedi iz države, ki so jo predstavljali, na

sodoben način) ter v kategorijah B1 (kulinarična artistika) in B2 (slaščičarstvo).

Naslednji dan je bila na vrsti še kategorija A2: priprava jedi

sodobne kuhinje.

Drugi dan je bil tudi dan finala, ko so pripravljali jedi najboljši v skupnem

seštevku iz kategorij A1 in A2. V finale, ki je potekal po sistemu

magic box (priprava tople predjedi in glavne jedi iz skritih sestavin v

uri in pol), so se uvrstili Seymur Javadov iz Azerbajdžana, Jernej Rac iz

Slovenije, Boris Bogorovski iz Srbije in Luca Gioiello iz Italije. Zmagal

je 32-letni Jernej Rac, doma iz Rateč, sicer zaposlen kot vodja kuhinje

v hotelu Špik v Gozd - Martuljku.

V kategorijah B1 in B2 je bilo mogoče prvi dan občudovati čudovite

stvaritve, ki so navdušile tako komisijo kot številne obiskovalce. Na

tekmovanju v artistiki se je pomerilo petnajst tekmovalcev z izdelki iz

čokolade, testa, sadja in zelenjave. Priznanje za najboljšo umetnijo je

šlo v roke Turkom; Ayssel Oktay iz Turčije je osvojila kar tri zlate medalje

in pokal. Zlate medalje v kategoriji slaščičarstvo pa so med drugim

podelili za Gorenjski toplar iz pastiljaža (Celjana Blaža Habjana) in za

Bled na torti Magdalene Mfkove iz Strumice v Makedoniji.

Tretja izvedba kulinaričnega festivala v Kranjski Gori je bila najuspešnejša

doslej, je dejal Fedja Pobegajlo, izvršni direktor družbe Hit Alpinea.

»Želimo si, da bi bil festival še zanimivejši, še zlasti s spremljajočimi

dogodki, kot je bilo letošnje Kulinarično doživetje pod Alpami, na

katerem so trije znani kuharji iz Slovenije, Srbije in Hrvaške pričarali

neverjetno kulinarično zgodbo.« Tako so se že lotili priprave takšnih

dogodkov za prihodnje leto, s partnerji pa nameravajo to poletje

znova pripraviti dogodka Kulinarična pot po Kranjski Gori in Večerja

treh dežel.

»Z mislimi smo že v letu 2019. Prizadevali si bomo za nadgradnjo festivala,

da bo ta še zanimivejši – tako za kuharske mojstre kot za gledalce,«

pa je dejal Boštjan Kovačič, pobudnik festivala.

Besedilo in foto: Janez Kuhar

Zlato medaljo za Bled na torti je prejela Magdalena Mfkova iz

Strumice v Makedoniji.

Turčija je (poleg Azerbajdžana) na kranjskogorskem festivalu

sodelovala prvič. Aysel Oktay je bila absolutna zmagovalka v

kategoriji artistika s tremi zlatimi medaljami in pokalom.


12

Fokus

Pohodi po dolini so vselej priljubljeni

Ustanovljena je bila Turistična zveza Vipavska dolina

Da bi bila društva aktivneje

vključena v razvoj

vipavskega turizma

Turistična zveza Vipavska dolina je bila ustanovljena v začetku maja v Ajdovščini, v Palah pod izvirom Hublja

– na območju, ki ga je Občina Ajdovščina že pred dvajsetimi leti opredelila za turistično-rekreativno območje.

Turistična društva, rekreativna društva, društva za ohranjanje izročila in podobne organizacije so že dalj časa

občutili potrebo po sodelovanju in združevanju v okviru večje organizacije, ki bi poskrbela za usklajevanje njihovih

programov in organiziranje večjih prireditev, še zlasti takšnih, ki presegajo občinske meje. Te so namreč

velika ovira, saj si vsaka lokalna skupnost prizadeva podpirati le tista društva, ki delujejo na njenem območju,

v zdajšnjih časih razdrobljenih občin pa to ovira načrtovanje in udejanjanje večjih, vsebinsko bogatejših in zato

za obiskovalce tudi zanimivejših prireditev.

Boris Blažko, pobudnik zamisli za ustanovitev nove zveze, se je v zadnjem

letu sestal z vsemi župani in predstavniki občin na Vipavskem.

Predstavil jim je pobudo in po tehtnem pogovoru od sogovornikov

dobil zagotovilo, da je takšna zveza dobrodošla tudi občinskim politikam,

ki si želijo hitrejšega turističnega razvoja. V njem namreč vidijo

priložnost za nova delovna mesta in razvoj trga z domačimi pridelki

in izdelki. Do ustanovitve je bilo zatem potrebnih še nekaj pripravljalnih

sestankov in pogovorov o tem, kako si deležniki predstavljajo

zvezo in kaj od nje pričakujejo.

Prvi koraki ob ustanovitvi

Turistična zveza Vipavska dolina (TZVD) je zveza društev. Za njeno

ustanovitev je bilo potrebnih šest društev oziroma njihovih predstavnikov,

čeprav se je sestanka v mladinskem hotelu v Palah na dan ustanovitve

udeležilo veliko več ljudi. Ustanovni člani Zveze so: DOLI -

Društvo za oživljanje Lokavškega izročila, Društvo ljubiteljev narave

Planota, Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina, Društvo za promocijo

Biljenski griči, Turistično društvo Solkan in Športno turistično kulturno

društvo Sinji Vrh.

Zdajšnji člani Zveze si bodo prizadevali, da bodo v njej sčasoma zastopana društva iz vse Vipavske doline.

Foto: Mateja Gruden Foto: Boris Blažko


13

Fokus

Zveza deluje v javnem interesu, registrirana je kot društvo in kot prostovoljna

organizacija. Vključuje se lahko v druge organizacije in zveze,

njen cilj pa sta sooblikovanje programov za razvoj turizma in njegova

promocija v Vipavski dolini. Glavne aktivnosti Zveze so

organizacija prireditev in drugih dogodkov. Organizira lahko tudi

pridobitno dejavnost.

Najvišji organ Zveze je skupščina, ki jo upravlja največ devetčlanski

upravni odbor. Ta je sestavljen iz predstavnikov društev na območju

Vipavske doline, od Lozic do Sovodenj v Italiji.

Na ustanovnem sestanku so predlagali in izvolili Borisa Blažka za

predsednika Zveze, Borut Koloini je postal njen podpredsednik. V

upravni odbor so bili izvoljeni še: Tanja Rijavec, Aleš Bajc, Branko Belingar,

Nenad Miletić, Izidor Peljhan in Viljem Žižmond. Druga mesta

so ostala na voljo društvom, ki se bodo Zvezi še pridružila. V nadzorni

odbor so bili izvoljeni trije člani: Matej Bratina, Žane Koradin in Kristina

Peljhan.

Zamisli in želja o programu in ciljih za letošnje leto je veliko. Nekateri

menijo, da bi se morala Zveza bolj posvetiti športnim prireditvam ter

da mora razvijati in ponujati celovite programe in turistične produkte,

a žal se večina takšnih zamisli konča pri denarju. Tako bosta glavni

cilj delovanja Turistične zveze Vipavska Dolina v letu 2018 promocija

in uveljavljanje Zveze.

Ta si bo prizadevala povečati število včlanjenih društev, tako da bodo v

Zvezi zastopana društva iz vse Vipavske doline. Skupaj z njimi bo laže

našla sogovornike in podpornike v vseh občinah na tem območju,

tako da bo lahko kratkoročno in tudi srednjeročno vplivala na politiko

razvoja tukajšnjega turizma. Med člani mora vzpostaviti učinkovit način

sporazumevanja in obveščanja o dogodkih in nalogah ter sprejeti

pravilnik o poslovanju. Še prej mora urediti svoje poslovne prostore,

dokončati formalnosti ob registraciji in pridobiti žig. Večina nalog bo

temeljila na prostovoljnem delu, saj denarja letos še ni veliko.

Poleti na izlet po Vipavski dolini tudi z zapravljivčkom

TZ Vipavska dolina

Društvo Doli pripravi vsako leto pohod po poti po zaselkih Lokavca

Foto: Mateja Gruden

Predlog načrta dela Turistične zveze

Vipavska dolina za leto 2018

Glavni cilj TZ Vipavska dolina je sooblikovanje razmer za razvoj turizma

in turistične politike na območju Vipavske doline ter sodelovanje

pri njihovem uresničevanju. K doseganju tega cilja bo Zveza

pristopila s štirih vidikov. S pravimi znanji, kompetencami in sistemi

(vidik učenja in rasti) bo lahko razvila potrebne strateške sposobnosti

in procese (vidik notranjih procesov), ki bodo turistom

zagotovili jasno definirano vrednost (vidik turistov), kar bo Zvezi

omogočilo doseganje želenih finančnih ciljev (finančni vidik), ki

bodo omogočali njeno uspešnost in dolgoročni razvoj.

V prvem letu delovanja bo še zlasti s prostovoljnim delom postavila

osnovo za svoje delovanje. Ker bo letos poslovala z minimalnimi

prihodki iz naslova članarine in sponzorstva, bo temu prilagodila

tudi stroške in odhodke.

Glavne naloge oziroma aktivnosti Turistične zveze Vipavska dolina

v prvem letu delovanja so: ureditev prostora TZVD (ponovna

raba); vzpostavitev internega komuniciranja; imenovanje komisij

in odborov (po potrebi); komuniciranje z javnostmi; evidentiranje

dogodkov, ki jih bo TZVD organizirala, soorganizirala ali na njih

nastopala; organizacija oziroma soorganizacija večjega dogodka

(npr. Festivala češenj v Lokavcu); priglasitev TZVD v vpisnik prostovoljskih

organizacij in organizacij s prostovoljskim programom;

proučitev možnosti pridobitve statusa v javnem interesu; sprejetje

Pravilnika o poslovanju; iskanje dodatnih virov financiranja

prek razpisov za nepovratna sredstva; priprava in sprejetje programa

dela in finančnega načrta za leto 2019.

Letos bo tako TZVD pripravila vse potrebno, da se pripravi na konkretnejše

izzive v prihodnjem letu.

Vinska klet v Šempasu

Foto: Boris Blažko Foto: Boris Blažko

Borut Koloini, podpredsednik TZVD


14

Fokus

Turistično društvo Šalek

Skrb za Šaleški grad

in živahen trški utrip

Turistično društvo Šalek je mlado društvo; prihodnje leto bo praznovalo 20-letnico. Domuje pod Šaleškim

gradom v Velenju. S svojimi dejavnostmi si prizadeva ohranjati tukajšnje trške znamenitosti, stare navade in

običaje, promovirati lokalno turistično ponudbo in skrbeti za lepo podobo naselja; nadaljuje tradicijo kulturnih

prireditev naselja, kot so: Starotrški dan, Pokop Pusta, Ob kresu se dan obesi, Ličkanje koruze, Pohod po mejah

krajevne skupnosti ...; skrbi za povezovanje krajanov. Aktivno se vključuje tudi v prireditve Mestne občine

Velenje, TIC Velenje, Turistične zveze Velenje in Turistične zveze Slovenije.

V društvu si prizadevamo za ureditev ruševin Šaleškega gradu, ki so

ena najbolj prepoznavnih vedut naše doline. S prostovoljnim delom,

udarniškimi akcijami, pobudami, čistilnimi akcijami in organizacijo

okroglih miz si prizadevamo za ureditev grajskih ostalin v varno in

privlačno turistično zanimivost in izletniško točko. In prizadevni člani

društva si želimo prebuditi tudi življenje na Šaleškem gradu. Kako

nam to uspeva? Oblikovali smo plesno skupino Gospoda s Šaleškega

gradu, se podali na odkrivanje plesnih korakov dvornega plesa in

tako si prizadevamo, da bi obiskovalcem naših prireditev pričarali

utrip grajskega življenja.

Letos je že bilo živahno

V letošnjem letu smo izvedli že nekaj prepoznavnih prireditev. Februarja

smo preganjali zimo in vabili pomad. Da bi bili pri tem čim uspešnejši,

smo pripravili pravcat pustni sprevod, se udeležili Pusta Šoštanjskega

in za konec še izvedli Pokop pusta Pepija v Šaleku. Na

svetovni dan lutk (21. marca) smo v sodelovanju s KUD Dudovo Drevo

pripravili in izvedli lutkovne delavnice za najmlajše – prijetno pravljično

popoldne smo pričarali v družbi vilenjaka Šalčka in izdelavi

lutk na palčki. Maja se pridružimo Krajevni skupnosti Šalek pri izvedbi

Pohoda po mejah KS Šalek. Naši člani prevzamejo vodenje, ki ga popestrijo

s predstavitvijo turističnih znamenitosti in lokalnimi zgodbami

našega kraja. Letos smo v duhu evropskega leta kulturne dediščine

odkrivali skrite zaklade našega kraja in si ogledali naravni skalnati

most Velunja peč.

Šaleški grad

Foto: arhiv TD Šalek

Kaj se bo še dogajalo?

V tem in prihodnjih mesecih pa bomo pripravili še druge prireditve.

Prva, O kresi se dan obesi, bo 21. junija (ob 18. uri), ko bomo v družbi

vilenjaka Šalčka pozdravili prihod poletja. Kaj nam bosta skok čez

ogenj in praprotno seme? Od kod imena mesecev in kaj se zgodi tik

pred prihodom poletja? Vilenjak Šalček razkrije marsikatero čarobno

skrivnost, z njim se boste povzpeli na Šaleški grad, nato pa ob pokušanju

pečenih jabolk zamigali ob ritmih folklorne skupine.

Starotrški dan v Šaleku bo 18. avgusta ob 17. uri; tedaj bo vaški trg

pod Šaleškim gradom oživel z različnimi mojstri in rokodelci, povzpeli

se boste lahko na Šaleški grad in morda prebudili kakšnega

graščaka.

Oktobra (27.) bo prireditev Na Šaleškem gradu strraššiii! Pred prihodom

zime in na začetku šolskih počitnic pripravimo pravo srhljivo

doživetje za najmlajše. Ob animacijah se sprehodijo po ruševinah

gradu, kjer jih pričakajo bolj in manj strašni gostje našega

gradu. Za ustvarjalne pripravimo tudi tematske delavnice, vsi pa

se lahko pogrejejo in posladkajo ob škrniclju pečenega kostanja

in toplega napitka.


15

Fokus

Foto: Jurij Vodušek/arhiv TD Šalek

O kresi se dan obesi – tudi letos 21. junija

Turistične zanimivosti

Na vzhodnem delu Šaleške doline vas pozdravi naselje Šalek. Tu je

najstarejši grad v dolini – Šaleški grad. Njegova značilnost je trikotna

oblika grajskega stolpa, ki je edinstvena v Sloveniji in tudi širše v Evropi.

Po gradu je dobila dolina tudi ime. Pod njim na trgu stoji cerkvica

Sv. Andreja, ki je s svojo slikovitostjo dragocen primer pozne gotike

pri nas. Primerno staremu trgu najdemo tu tudi odlično Gostilno Verdelj,

najstarejšo v dolini, ki z lokalno kulinariko ohranja tradicionalne

slovenske jedi. Obisk starega trga Šalek je še zlasti zanimiv ob prireditvah

Turističnega društva Šalek, ko kraj zaživi.

Marija Brložnik

TD Šalek si za podmladek prizadeva v sodelovanju z Osnovno šolo Šalek; v njej imajo turistični krožek in Klub mladih turističnih vodnikov

po Šaleku.

Foto: Franci Maršnjak/arhiv TD Šalek

Pustni sprevod na Pusta Šoštanjskega


16

Turizem smo ljudje

Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info

Pomurje se lahko razvije v destinacijo kakovostnih doživetij; za to ima trdne temelje, je prepričan Uroš Kamenšek. Na fotografiji: Jeruzalem.

Uroš Kamenšek, novi predsednik Pomurske turistične zveze

PTZ naj postane tesna

vez med društvi in

gospodarstvom

»Osrednja vloga Pomurske turistične zveze bi morala biti po mojem mnenju v prihodnje še zlasti v tem, da bi

zagotavljala vez med društvi in turističnim gospodarstvom v regiji,« pravi Uroš Kamenšek, novi predsednik

zveze; petletni mandat je prevzel konec marca, v njem pa si bo prizadeval za nadaljnjo krepitev vloge zveze v

razvoju pomurskega turizma – s poudarkom na povezovanju in prepletanju ponudbe gospodarstva, še zlasti

na področju nastanitev (terme, na primer), in društev ter njihovih turističnih produktov in dogodkov. Tako pridobijo

oboji, je prepričan: prvi lahko svojim gostom ponudijo zanimiva doživetja v regiji, drugi pa s tem dobijo

možnost za večje vključevanje na trg turističnega povpraševanja.

Uroš Kamenšek je v turizem v Pomurju vpet že dve desetletji in tako

odlično pozna razmere v njem. Delal je v hotelirstvu, gostinstvu, na

področju destinacijskega menedžmenta; pred prevzemom funkcije

predsednika Pomurske turistične zveze (PTZ), ki jo je dotlej vodila

Barbara Kolenc, je bil vršilec dolžnosti direktorja Turistično-informacijskega

centra v Moravskih Toplicah.

V predstavitvi in zagovoru svoje kandidature je med drugim poudaril

naslednje poglavitne cilje in naloge v svojem mandatu: povečanje

vloge PTZ kot krovne turistične organizacije v Pomurju in ustanovitev

odbora za mladino v okviru PTZ.

»Za kandidaturo sem se odločil, ker sem že dolgo vpet v pomurski

turizem, bil sem tudi podpredsednik upravnega odbora zveze, sem

predsednik Kulturno-turističnega društva Puconci; še zlasti pa zaradi

želje, da se Pomurje razvije v destinacijo kakovostnih doživetij,« je pojasnil

Uroš Kamenšek. In za to ima, kot pravi, trdne temelje.

Društva imajo produkte, gospodarstvo goste in aktivno

prisotnost na trgu

PTZ je krovna organizacija na področju turizma v regiji. »Tako tudi

iščemo možnosti, da bi lahko prevzela vlogo regionalne destinacijske

organizacije (RDO), ki je Pomurje nima. Že zdaj zveza formalno povezuje

vse tri sfere, ki soustvarjajo turizem: civilno, javno in zasebno,«

razlaga novi predsednik PTZ, ki si bo prizadeval, da bi zveza tesneje

povezala še zlasti društva in gospodarstvo.

»Če to ponazorim s primerom: Turistično narodopisno društvo Razkrižje

je pristojno za zanimiv turistični produkt – prazgodovinsko naselbino

(pripravljajo tudi prikaz življenja tedanjih prebivalcev, op. p.);

to je zagotovo doživetje, ki turista ’zaposli’ za več ur. In takšno ponudbo

mora PTZ predstaviti gospodarstvu, ki je aktivno na trgu in ki tudi

potrebuje takšne produkte za svoje goste, še zlasti za tiste, ki se vračajo.«

Društva svojo ponudbo le stežka predstavljajo na tujih trgih


potencialnim tujim turistom; za to potrebujejo večjega, močnejšega

partnerja, dodaja sogovornik. S tem pa pridobijo vsi.

Sicer so na PTZ pripravili tudi koledar dogodkov društev v regiji za

letošnje leto, ki bo gotovo zanimiv tudi za hotele in druge nastanitvene

zmogljivosti v Pomurju, je prepričan Kamenšek.

17

Pomurska turistična zveza je opredeljena kot »prostovoljna, nepolitična

in nepridobitna društvena organizacija, v katero se združujejo

turistična društva, občinske in območne turistične zveze, druge

zveze in društva in drugi deležniki, pomembni za razvoj turizma

(občine, ponudniki domače obrti, turistično gospodarstvo ...), z namenom

in ciljem pospeševati razvoj turizma v vseh njegovih oblikah

na območju UE Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in

Ljutomer. PTZ je regijska turistična organizacija za območje Pomurja.«

V zvezo je včlanjenih 26 občin, 52 turističnih društev in še druga

društva, ki so neposredno ali posredno povezana s turizmom, druge

institucije in gospodarstvo; skupaj ima 89 članov.

Uroš Kamenšek

Vključevanje mladih v razvoj turizma

Drugi poglavitni cilj, ki si ga je zadal v svojem mandatu predsednika

PTZ, pa je ustanovitev odbora za mladino. »Zdaj je nared idejna zasnova

zanj, dogovarjamo se z akterji, ki bodo predvidoma sodelovali

v njem, sicer pa bi bil odbor med drugim vezni člen med Turistično

zvezo Slovenije in Pomurjem na področju akcij zveze, ki nagovarjajo

mlade, prizadeval bi si za implementacijo projektov v okviru akcij, kot

je Turizmu pomaga lastna glava – prepogosto ti končajo v predalih,

neuresničeni, in to si želimo spremeniti, uvajal bi principe in aktivnosti,

zanimive za mlade (digitalizacijo, na primer). Želim si tudi, da bi

odbor oblikoval študijske izlete in kvize za mlade, ki bi jih seznanjali s

Pomurjem in jih navdali z navdušenjem nad domačo regijo. Zanimive

bi bile tudi delavnice, ki bi jih mladi pripravljali za starejše – o znanjih,

povezanih z digitalizacijo turizma, o družbenih omrežjih, recimo,«

Kamenšek našteva cilje in želje predvidenega odbora za mlade.

Razvoj na temelju produktov, ne meja

Kako pomembna panoga pa se mu zdi turizem za Pomurje? In kako

obetavna? »Turizem je za regijo zelo pomembna panoga. Po tem, ko

je veliko industrije propadlo, se je turizem ponudil kot priložnost –

priložnost za razvoj Pomurja z ’mehkimi’ vsebinami. Regija že premore

izjemno bogato in kakovostno turistično ponudbo, ki ustreza

vsem tipom gostov. Eden od temeljev tukajšnjega turizma je seveda

termalna voda, a čedalje bolj razvita je tudi ponudba aktivnega turizma,

pa kulinaričnega, na primer,« pripoveduje Kamenšek.

Ključna in najbolj pereča težava, ki ovira smelejši turistični razvoj, pa

je po njegovem mnenju razdrobljenost ponudbe. »V Pomurju obstajajo

namišljene meje, ki onemogočajo, da bi regijo in njeno ponudbo

povezali v celoto. Te meje bo treba izbrisati in začeti razvijati ponudbo

po produktnih sklopih in ne v okvirih teh navideznih meja,« je

kritičen. »Ponudniki se bodo morali začeli tesneje povezovati med

sabo, doumeti morajo, da si niso konkurenca, temveč se lahko med

seboj le dopolnjujejo.«

Dragoceno društveno delo

Društva, turistična in druga, so za pomurski turizem izjemno dragocena,

je prepričan sogovornik. Ona so tista, ki skrbijo za ohranjanje

tradicije in običajev, za to, da posebnosti Pomurja ne utonejo v pozabo,

pripravljajo številne prireditve ... »Pomurski turizem je zelo odvisen

od društev,« pravi Kamenšek. »Žal je tega zavedanja premalo, kar

je posledica preteklosti, ko so se veliki turistični sistemi zapirali vase in

zadrževali goste v svojem zavetju.« Zdaj se njihov odnos vendarle

spreminja in zavedanja, da je sodelovanje potrebno, je čedalje več.

Turizem smo ljudje

Top 10 v Pomurju po izboru Uroša Kamenška

• Lendava z razglednim stolpom Vinarium

• Območje Bukovniškega jezera

• Ljutomer z Jeruzalemom

• Termalna središča

• Radgonsko-Kapeljsko območje z vinorodno tradicijo

• Goričko z gradom Grad in Vulkanijo

• Murska Sobota, središče regije

• Čebelarski turizem

• Vinske zgodbe in kulinarika

• Mura in brod na Muri

+ Expano, slovenski paviljon, ki je na svetovni razstavi EXPO Milano

2015 predstavljal zgodbo Slovenije in ki ga bodo odprli v letošnjem

letu ob Soboškem jezeru.

Mateja Gruden

Razgledni stolp Vinarium, ki je hitro postal pomurska uspešnica

Foto: Miran Kambič/www.slovenia.info


18

TZS

Končan je 32. festival Turizmu pomaga lastna glava

Znova iskrivo in navdušujoče

Turistična zveza Slovenije (TZS) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo pripravila

že 32. festival Turizmu pomaga lastna glava. Konec aprila je bila v mariborskem

Mercator centru Tabor sklepna turistična tržnica, na kateri so se predstavili najboljši

udeleženci festivala. Osnovnošolci vsako leto pripravijo turistične naloge, v katerih

razvijajo turistične zamisli in proizvode; nemalo se jih potem tudi uresniči. Tema

letošnjega festivala je bila Kultura in turizem.

in nasmejani učenci, polni znanja, ki so si ga nabrali s skupinskim delom.

Obiskovalcem so predstavljali svoje delo na različnih stojnicah –

bodisi bolj tradicionalnih bodisi inovativnejših. Veliko otrok je pokazalo

izjemne animatorske veščine; včasih se je bilo treba opomniti, da govoriš

s sedmošolko, na primer, in ne s poklicnim vodnikom ali igralcem.

Uživali smo lahko tudi v plesnih in pevskih nastopih, pobegnili z gradu,

spoznavali slavne osebnosti naše zgodovine, se igrali družabne igre,

fotografirali in pokušali dobrote, ki so jih pripravili učenci.

Vseh devet tržnic je prineslo veliko zadovoljstva; upamo, da so se

učenci še zlasti – zabavali. Sicer pa čestitke tudi mentoricam in mentorjem

za opravljeno delo!

Jure Sodja

Foto: TZS

Festival je tudi letos navdušil: učence, ki so se učili, zabavali, potovali;

mentorje, ki so jih presenetili dosežki učencev; starše, ki mogoče niso

vedeli, da je njihov otrok sposoben nadebudnega dela v skupini; naključne

obiskovalce, ki so uživali v dobrotah, ki so jih pripravili učenci.

In ne nazadnje predstavnike TZS in strokovno komisijo, ki je imela

zahtevno vlogo: oceniti vse nastope.

Festivalska tema Kultura in turizem je učence spodbudila k raziskovanju

kulturne dediščine svojega kraja, kulture in turizma ter kulturnega

turizma. Veliko nalog, ki so jih pripravili učenci, je bilo odličnih,

nekatere njihove zamisli pa bi bilo mogoče takoj začeti tržiti.

Obiskovalce mariborske tržnice so pričakali iskrivi, razigrani, nadebudni

Strokovna komisija je na sklepni tržnici izbrala sedemnajst najboljših

stojnic, ki so jih pripravili učenci OŠ Beltinci, OŠ Miška Kranjca

Velika Polana, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora,

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Fokovci, OŠ Radlje ob Dravi,

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Col, OŠ Lucija, OŠ Puconci,

OŠ Sv. Ana, OŠ Podbočje, OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Marjana Nemca

Radeče, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in OŠ Mirana

Jarca Črnomelj. Poleg tega so bili nagrajeni posamezniki za najboljšega

promotorja in promotorko na stojnici in šole za najvztrajnejšo

ekipo promotorjev, najboljši nastop, najizvirnejše povabilo, najboljšo

kostumografijo, najizvirnejšo postavitev stojnice, najboljšo animacijo

na stojnici, najizvirnejše promocijsko gradivo, najizvirnejše

kulturno doživetje, najboljši spominek, za prilagojen program ljudem

s posebnimi potrebami, najbolj zabavno dogajanje na poti in

najboljše ekipno delo. Vsi udeleženci sklepne prireditve festivala so

prejeli praktične nagrade, najboljše ekipe pa bodo sponzorji projekta

popeljali na turistične izlete po Sloveniji.


19

TZS

Zlata kuhalnica

Letos odlične rižote in

vaniljeve kreme s sadjem

Tekmovanje Turistične zveze Slovenije (TZS) za zlato kuhalnico, ki je namenjeno učencem

osnovnih šol od 6. do 8. razreda, je bilo letos že deveto leto zapored, mladi kuharji

pa so se na spomladanskih regijskih tekmovanjih preizkusili v pripravi rižote in vaniljeve

kreme s sadjem po receptu, ki so ga sestavili sami. Na regijskih tekmovanjih je sodelovalo

84 ekip, kot po navadi največ iz Štajerske, Prekmurja in Osrednjeslovenske regije.

Zlato kuhalnico smo – kot vsako leto – začeli s seminarjem Društva

kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Turistična gostinska zbornica Slovenije

je znova sodelovala pri pripravi pravilnika, pomagala pri izvedbi

seminarja in naboru članov strokovnih komisij. Tekmovanju se je z namenom

ozaveščanja osnovnošolcev o zdravem načinu prehranjevanja

pridružilo tudi ministrstvo za zdravje z akcijo Dober tek Slovenija.

Ekipa treh tekmovalcev je najprej strokovno komisijo, v kateri so bili

tudi uveljavljeni slovenski chefi, seznanila z načinom priprave jedi, ki

jih je nameravala predstaviti na tekmovanju. Predstavitve so bile prijetne,

zanimive in nekatere prav duhovite. Zatem so imele ekipe na

voljo eno uro za pripravo rižote (glavne jedi) in vaniljeve kreme s sadjem

(sladice). Tekmovalci so kombinirali različna živila in ustvarili zanimive

rižote in kreme (z izdelki sponzorjev Kotanyi Slovenija in Ljubljanske

mlekarne). Petčlanska komisija je spremljala njihovo delo v

kuhinji in ocenjevala pravilnost receptur in postopkov priprave, pozorna

pa je bila tudi na pripravo delovnega mesta, uporabo posode

in orodja, higieno, ločevanje odpadkov, čiščenje in mehansko obdelavo

ter ekonomično porabo živil, vključevanje sodobnih in zdravju

prijaznejših toplotnih postopkov, oblikovanje in serviranje jedi z upoštevanjem

normativov ter predstavitev jedi na razstavni mizi. Končni

jeziček na tehtnici pa sta seveda pomaknila videz in okus jedi.

Mladi tekmovalci so k tekmovanju pristopili z vso resnostjo in lahko si

želimo, da bi se jih čim več odločilo za šolanje na srednji šoli za gostinstvo

in turizem. Na razstavni mizi so prikazali prave kulinarične

umetnije in marsikatera rižota in vaniljeva krema bi se zlahka znašli na

jedilniku dobre restavracije.

Vsi tekmovalci so si »prikuhali« priznanje zlata kuhalnica, na katero so

lahko resnično ponosni!

Srečko Koklič, predsednik ocenjevalne komisije

Foto: TZS

Letošnja Zlata kuhalnica je bila že del novega projekta Natakar –

torej sem, ki bo potekal v okviru projekta Slovenija – Evropska gastronomska

regija 2021. V okviru projekta smo med mladimi tekmovalci

izvedli anketo o njihovem poznavanju poklica natakarja in

o tem, ali bi se za poklic odločili ali ne. Prejeli smo zanimive odgovore,

rezultate ankete pa bomo predstavili na okrogli mizi na 65. Gostinsko

turističnem zboru Slovenije v Portorožu, kjer se bo šestnajst

ekip pomerilo v finalnem tekmovanju Zlata kuhalnica 2018.


20

Foto: Iztok Pipan

TZS

Srečanje obvodnih turističnih društev

Dvajset TD iz vse Slovenije oziroma več kot štiristo prostovoljcev se je

v začetku junija zbralo ob Zbiljskem jezeru na 23. srečanju obvodnih

turističnih društev. Ta se zavedajo, da so lahko le povezana enakovreden

sogovornik zakonodajalcu, ki prevečkrat spreminja zakonodajo

ter ne upošteva turistične dejavnosti ob vodah in na njih.

Osrednja tema okrogle mize letošnjega srečanja je bil primer dobre

prakse upravljanja z Zbiljskim jezerom, pri čemer uspešno sodelujejo

lokalna skupnost (Občina Medvode), hidroenergetsko podjetje Savske

elektrarne in TD Zbilje.

Na srečanju so predstavili tudi projekt Moja reka.si, ki je na pobudo

podjetja Coca-Cola v Sloveniji in ob podpori ministrstva za okolje in

prostor, TZS in mednarodne komisije za Savski bazen letos spomladi

povezal prireditelje čistilnih akcij in jim pomagal razširiti glas o prizadevanjih

za čistejše reke in okolje. Med več kot štiridesetimi prijavitelji

čistilnih akcij je zmagala Občina Žalec, drugo mesto je osvojilo TD

Zalog, srednješolci iz Gimnazije Krško, tretji finalisti, pa so postali tudi

ambasadorji projekta v prihodnjem letu. Nagrade akcije Moja reka.si

je na srečanju podelila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Udeleženci srečanja so si poleg tega na različnih izletih ogledali turistične

znamenitosti medvoške občine in obiskali kmetije, ki se ukvarjajo

z dopolnilnimi dejavnostmi. To je bilo še zlasti zanimivo za predstavnike

podeželskih TD, saj je namen takšnih srečevanj tudi

spoznavanje dobrih praks in možnost prenosa idej v lokalno okolje.

Prihodnje srečanje obvodnih TD, leta 2019, bo na skrajnem vzhodu

Slovenije, ob Bukovniškem jezeru v občini Dobrovnik, jubilejno, 25.,

leta 2020, pa bo tam, kjer so se ta srečanja začela: na Mostu na Soči.

I. P.

Srečanje TD podeželja v Šmarju pri Jelšah

V Šmarju pri Jelšah je bilo 19. maja srečanje turističnih društev podeželja.

Udeležilo se ga je 39 društev iz vse Slovenije.

Društva so predstavila svojo ponudbo na stojnicah, ki so vabile k pokušnji

in nakupu dobrot, kulinarično ponudbo pa so obogatili še

šmarski ponudniki posebnosti območja, kjer je bilo letošnje srečanje.

Plenarni del srečanja je bil prav tako kulinarično obarvan: etnolog Janez

Bogataj je na njem predaval o kulinaričnih spominkih. Osrednja

točka plenarnega dela je bila predstavitev novega natečaja TZS za

kulinarične in gastronomske spominke, ki ga bo letos izvedla za prvo

od štirih slovenskih turističnih makroregij – Alpsko Slovenijo. Spominke

ali zamisli in prototipe zanje bo TZS zbirala do 6. oktobra, zatem

jih bo ocenila strokovna komisija in najboljšim podelila zlato,

srebrno in bronasto priznanje ter izbrala spominke, ki bodo uvrščeni

na mednarodno gastronomsko-spominkarsko spletno stran. Vsi poslani

spominki pa bodo razstavljeni na jesenskih Dnevih slovenskega

turizma v Portorožu.

Del plenarnega dela je bila tudi predstavitev delovanja mladih v društvih,

sicer pa smo želeli udeležencem srečanja pokazati čim več

šmarskih znamenitosti, zato smo jih popeljali na ogled muzeja baroka

in šmarske vinske kleti, ki sta novi turistični pridobitvi Šmarja. Popeljali

smo jih še na Tinsko, Lemberg in Sladko goro ter si ogledali

ponudbo vasi v zaledju Šmarja.

Melita Meh Mastnak, predsednica TD Šmarje pri Jelšah


V Sloveniji ni dolgčas

Prangerjada na Ptuju

Letos bo na Ptuju že 21. vseslovenska tradicionalna srednjeveška

prireditev Prangerjada, na katero so vabljeni vsi kraji, ki jih

povezujejo zgodovinski prangerji oziroma sramotilni stebri.

Prireditev bo v soboto, 16. junija, na Slovenskem trgu v središču

starega mestnega jedra na Ptuju. Tam stoji rimski nagrobnik,

ki je bil v srednjem veku uporabljen kot sramotilni kamen

oziroma pranger. Na prangerje so od 13. do 17. stoletja, ponekod

celo do 19. stoletja, priklenili obsojence za manjša kazniva

dejanja, prestopnike in prešušnike ter jih tako kaznovali za nečedna

dejanja v svojem kraju. Turistično-zgodovinska prireditev

bo prikazala srednjeveško življenje na tržni in sodni dan s

prikazom obsodbe s kaznijo na prangerju. Sodelujoči kraji se

bodo predstavili s svojimi značilnostmi in zgodovinsko dediščino,

ki temelji na pisnih izročilih in zgodbah, povezanih z obsodbami

in sramotenji na prangerjih. Dogajanje bodo dodatno

popestrili srednjeveška tržnica, glasba, ples, igra, otroške

delavnice in razvajanje ob kulinariki in vinu.

Več: www.ptuj.info

Foto: www.ptuj.info

Škalska

pravljica

Zdaj pravljica, še do pred sedemdesetimi leti pa resničnost:

cerkev sv. Jurija, župnišče, šolski stavbi, občina in gostilna so

obkrožali prostor, imenovan »sejmišče«, sredi katerega je

stala mogočna lipa in ob njej vodnjak. Društvo REVIVAS Škale

bo od 6. do 8. julija pričaralo podobo nekdanjega središča

vasi ter poskrbelo, da bo sejmišče zaživelo. V petek, 6. julija,

bodo odprli razstavo Šole, učitelji, učenci in šolski zvezki ter

imeli okroglo mizo na temo šole nekoč in zdaj, osrednji dan

prireditve pa bo sobota, ko bo popoldne sprejem preseljenih

Škalčanov in učiteljev; do večera, ko bo druženje ob podobah

preteklosti, se bodo vrstile delavnice, animacije ... V

nedeljo se bo mogoče udeležiti vodenih ogledov razstave.

Več: http://revivas-skale.si

Flosarski bal

v Ljubnem

ob Savinji

Flosarski bal, ki ga pripravlja TD Naš kraj Ljubno,

spada med najstarejše prireditve v Sloveniji; letos

bo že 58. leto zapovrstjo, od 22. julija do 7.

avgusta. Tradicijo flosarstva obujajo s prikazom

spravila lesa po leseni drči in splavilom flosa v

reko Savinjo ter krstom mladega flosarja, sicer

pa se lahko obiskovalci vse dni prireditve udeležujejo

številnih športnih in kulturnih dogodkov

ter uživajo v koncertnih in plesnih večerih.

Foto: www.turisticna-zveza.si

Dan hmeljarjev

v Braslovčah

Dan hmeljarjev v Braslovčah je vsako drugo avgustovsko

nedeljo (letos bo 12. in že 56. leto zapored). V tednu

pred tem organizira tamkajšnje TD v sodelovanju

z drugimi društvi v kraju športna, šahovska, ribiška in

druga tekmovanja za hmeljsko kobulo. Osrednji dan

prireditve pa lahko obiskovalci spoznavajo življenje in

delo hmeljarjev nekoč in zdaj, tekmujejo v različnih

hmeljarskih igrah in pokušajo kulinarične dobrote. Na

prireditvi, ki jo TD Braslovče pripravlja v sodelovanju z

Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes

Slovenije, Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske

doline, Pivovarno Laško in njihovim Društvom

pivovarjev ter številnimi drugimi društvi širše regije,

postavijo tudi stojnice domače in umetnostne obrti.

Več: www.braslovce.si

Foto: www.braslovce.si

22

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Kolesarski vzpon Terme Snovik – GTC

Črnivec

16.06.2018 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina

Družinski vikend na Tuševem 16.06.2018 - 17.06.2018 Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora

Dan Lavrice 16.06.2018 - 17.06.2018 Škofljica 041 550 727 Interesno združenje naša Lavrica

8. Vidov kolesarski maraton 16.06.2018 Dobrovnik 02 579 90 70 Turistično društvo Dobrovnik

Goriška kolesari 16.06.2018 Nova Gorica 05 302 14 55 Turistično društvo Nova Gorica

Kresna noč 16.06.2018 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar

Kresni večer 16.06.2018 Mežica 040 507 291 Turistično društvo Mežica

Slovenski dan v Dragočajni 17.06.2018 Smlednik 041 271 427

Turistično društvo Dragočajna -

Moše

Lepa nedelja Dravograd 17.06.2018 Dravograd 051 430 165 Turistično društvo Dravograd

29. Kresna noč 21.06.2018 - 23.06.2018 Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog

27. festival narodno-zabavne glasbe

Slovenije Vurberk 2018

22.06.2018 Spodnji Duplek 031 258 727 Turistično društvo Vurberk

Festival sivke 22.06.2018 - 24.06.2018 Murska Sobota 041 835 320

Večetnično, kulturno,

izobraževalno, turistično in

športno društvo Bakovci

Pod lipo zeleno 23.06.2018 - 24.06.2018 Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač

Vaške igre Vuhred 23.06.2018 - 24.06.2018 Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred

Kresovanje 23.06.2018 - 24.06.2018 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus

Semanji dan na Bučki 23.06.2018 - 25.06.2018 Bučka 041 556 484 Turistično društvo Bučka

Žirovski kolesarski krog 23.06.2018 Žiri 031 532 798 Turistično društvo Žiri

Pod lipo zeleno 23.06.2018 - 24.06.2018 Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač

Dan državnosti 24.06.2018 - 25.06.2018 Šoštanj 031 836 317 Turistično društvo Skorno

Kmečke igre 24.06.2018 Škocjan 041 764 766

Turistično društvo Škocjan na

Dolenjskem

Vaške igre 24.06.2018 Zgornja Ložnica 031 292 711 Turistično društvo Cokla Tinje

24. Andrejčkov tek na Vitranc 25.06.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora

Dan državnosti 25.06.2018 Nova Gorica 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje

Pohod po obronkih Tinskega 2018 25.06.2018 Loka pri Žusmu 031 340 689 Turistično društvo Tinsko

56. Čipkarski dnevi v Železnikih 29.06.2018 - 01.07.2018 Železniki 04 514 73 56 Turistično društvo Železniki

XIX. mednarodni slikarski Ex-tempore

Sečovlje

30.06.2018 - 07.07.2018 Sečovlje 041 607 802 Turistično društvo Taperin Sečovlje

Krompirfest 30.06.2018 Dornava 031 755 253

Etnografsko društvo cigani

Dornava

10. Poletje na Grilovi domačiji 30.06.2018 - 01.07.2018 Velenje 03 586 80 11 Društvo zeliščarjev Velenje

Kovaški odmev 30.06.2018 - 01.07.2018 Čepovan 031 459 343

Kulturno turistično društvo

Lokovec

Studeniški poletni večer 30.06.2018 Studenice 040 432 810

Turistično društvo Samostan

Studenice


Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

23

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Žegnanje konj 01.07.2018 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus

17. Solinarska šagra 06.07.2018 - 08.07.2018 Sečovlje 041 607 802 Turistično društvo Taperin Sečovlje

9. Družinski kolesarski dan 07.07.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora

Praznik polente 07.07.2018 - 08.07.2018 Ozeljan 031 511 416 Turistično društvo Ozeljan - Šmihel

Žetev na star način 07.07.2018 Središče ob Dravi 02 713 40 70

Turistično društvo Središče ob

Dravi

Dobrinska noč 07.07.2018 Loka pri Žusmu 03 579 71 03 Društvo Izviri Dobrina

Poletje v Vinici 13.07.2018 - 15.07.2018 Vinica pri Črnomelju 041 292 140 Športno turistično društvo Vinica

Trški dnevi v Žužemberku 13.07.2018 - 15.07.2018 Žužemberk 07 308 76 36 Turistično društvo Suha Krajina

VII. tradicionalna košnja na Lisci 13.07.2018 - 14.07.2018 Sevnica 041 254 217

Kulturno, športno in turistično

društvo Blaž Jurko Razbor pod

Lisco

Praznik Kanomlje 13.07.2018 - 15.07.2018 Spodnja Idrija 031 341 409

Turistično kulturno društvo

Kanomlja

Praznik Šempasa Mohorjevo 14.07.2018 - 15.07.2018 Šempas 031 421 716 Turistično društvo Šempas

Žetev po indašnjo 15.07.2018 Puconci 031 871 355 Kulturno turistično društvo Puconci

23. Hotiški ribiški dnevi 19.07.2018 - 22.07.2018 Lendava 041 562 871 Turistično društvo Hotiza

22. Virštanjska noč 21.07.2018 - 22.07.2018 Podčetrtek 041 555 470 Turistično kulturno društvo Virštanj

Poletna nedelja v parku Dobrna 22.07.2018 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna

Praznik žetve na Žirovskem vrhu 27.07.2018 - 29.07.2018 Žiri 031 693 731 Turistično društvo Žirovski Vrh

Trentarski senjem 28.07.2018 - 29.08.2018 Soča 041 503 551 Turistično društvo Soča - Trenta

Pomurski poletni festival 28.07.2018 - 04.08.2018 Velika Polana 02 573 73 26

ŠTRK, društvo za šport, turizem,

razvoj in kulturo Slovenije

21. Anin sejem 28.07.2018 - 29.07.2018 Višnja Gora 041 344 215 Turistično društvo Višnja Gora

Sodobne rimske igre 29.07.2018 Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta

Lovrenčev sejem 05.08.2018 Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek

Dan oglarjev 05.08.2018 Poljane nad Škofjo Loko 031 554 898 Turistično društvo Stari vrh

Postavitev klopotca 10.08.2018 - 11.08.2018 Podlehnik 02 768 01 31 Turistično društvo Podlehnik

Začuti Knežak – shod v Knežaku 10.08.2018 - 13.08.2018 Knežak 031 369 132 KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak

Skoki z mosta Kanal 10.08.2018 - 12.08.2018 Kanal 031 784 940 Turistično društvo Kanal ob Soči

27. Büjraški dnevi 10.08.2018 - 12.08.2018 Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Ižakovci - Buraš

Stržiškarski sejem 12.08.2018 Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina

Veliki šmaren 13.08.2018 - 15.08.2018 Spodnja Idrija 05 377 60 81 Turistično društvo Fara

24. Kranjskogorska desetka 15.08.2018 Krajska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora

22. Pozdrav jeseni 15.08.2018 Ljutomer 02 584 99 12

Turistično narodopisno društvo

Razkrižje

Starotrški dan v Šaleku 16.08.2018 - 18.08.2018 Velenje 041 458 872 Turistično društvo Šalek

Dan teric 18.08.2018 - 19.08.2018 Železniki 041 556 922 Turistično društvo Davča

37. Kmečki praznik 18.08.2018 - 19.08.2018 Destrnik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info


24

Potepanja

Foto: Manca Korelc

Kočevsko jezero

Moja jezera – zgodba o raziskovanju slovenskih voda

Slovenija ponuja neskončno

veliko malih čudovitosti

Kirurško natančno pregledovanje zemljevida

Slovenije, načrtovanje optimalnih poti s kolesom

po manj obljudenih poteh in odkrivanje neznanih,

a čudovitih jezer, pa tudi prikupnih potokov in

pomirjajočih rek ... Tako so videti moji popoldnevi

in konci tedna od lanske pomladi, ko je vzniknil

projekt Moja jezera: obiskovanje vseh slovenskih

jezer, ribnikov, bajerjev, mlak in kali, s kolesom

(ali peš).

Ob bližajočem se koncu moje prve kolesarske sezone decembra

pred dvema letoma sem več tisoč kilometrom želela ustvariti dom.

Prostor, kjer bo kolesarjenje s treking kolesom po Sloveniji dobilo

smisel, ljubitelji narave pa neskončno veliko idej za športni ali nedeljsko

ležerni izlet v naravo.

Po gladini misli je zaplavala ideja s kolesom ali peš obiskati vsa slovenska

jezera, ki je po treh mesecih skrbnega raziskovanja lani na prvi spomladanski

dan dobila svoje zatočišče: stran www.mojajezera.si. Ta postaja

spletni leksikon vseh stoječih voda, ki zdaj obsega že 492 jezer.

Koliko jezer imamo v Sloveniji?

Seznama jezer ni, najbolj uradna med neuradnimi številkami se giblje

med 900 in 1300. V dobrem letu beleženja voda lahko sicer mirno

Manca Korelc. Magistra poslovnih ved, ki poslovno že deset

let hodi po poti digitalnega marketinga. Kot samostojna

podjetnica pomaga podjetjem zapisati in doseči cilje

komunikacije v družbenih medjiih. Zagrizena rekreativna

športnica, ki si rada postavlja visoke cilje in zanimive izzive.

Z Mojimi jezeri je postala ambasadorka jezer in kolesarskega

turizma, ki ljudi spodbuja h gibanju in raziskovanju domačih

krajev.

Foto: Jurij Pelc


ečem, da jih je zagotovo še več. Na poti sem namreč našla več deset

takšnih, ki jih ni mogoče odkriti v znanih virih (Googlovi zemljevidi in

knjiga Vsa slovenska jezera, 2001, avtor Peter Firbas).

Katera jezera bi poudarila kot dobro turistično prakso?

Obiskala sem številna velika in majhna, priljubljena in neznana jezera.

Od skoraj 500 obiskanih jezer se je nabrala cela vrsta nepozabnih izletov,

ki so pustili svoj pečat in dokazali, da so jezera središče turističnega

dogajanja.

Kraške kali. Kal je oblika vode, ki je sprva nisem načrtovala uvrstiti na

seznam; ko pa sem vijugala po kraških cestah in spletnih straneh, me

je Kras zelo prijetno presenetil in spremenil moj načrt s številom učnih

poti, speljanih okoli malih kraških koščkov vode.

Jezero Jasna. Gorenjski biser ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice;

ljubitelji narave se bodo razveselili sprehoda okoli jezera z gorskimi

razgledi, otroci se bodo razveselili foto točke s Kosobrinom,

ljubitelji fotografije pa bodo lovili pravi kot ob bronastem kozorogu.

Ob jezeru se lahko posončimo na lesenih pomolih, se osvežimo na

ležalnikih in se povzpnemo na šest metrov visoko razgledno ploščad.

Bloško jezero. Jezero v kraju Volčje pri Novi vasi sem v zadnjih nekaj

letih večkrat obiskala in zdi se, da je vsakokrat bolj urejeno; leseni kipi

medvedov, Hiša nasproti sonca z gostinsko ponudbo in park Idila z

lesenimi skulpturami so le nekateri razlogi, da je prikupno jezero priljubljeno

med družinami, ki iščejo poletno ohladitev.

Lovrenška jezera. Pravijo jim tudi barjanska okna na Pohorju. So lep

primer, kako lahko z lesenimi potmi okoli malih jezer ustvarimo čudovito

naravno znamenitost; dodajmo še razgledni stolp, dobro postrežbo

v koči na izhodišču in zgodba je ustvarjena.

Ribnik Vrbje. Manj znani ribnik pri Žalcu odlikujejo Ponirkov informacijski

center, kjer si lahko izposodimo palice za nordijsko hojo, spijemo

kavico, za otroke pa je poskrbljeno z igrali in poniji. Hmeljska

pot in pot ob Savinji ali srčna pot vabita na sprehod okoli ribnika, na

katerem boste uživali ob galeriji lesenih skulptur in opazovanju več

kot 170 vrst ptic z razgledne ploščadi.

Reško jezero. Podolgovato jezero pri Kočevski Reki je odličen primer

pripovedovanja zgodb z orlom belorepcem v glavni vlogi; ob jezeru

so uredili Orlovo učno pot z opazovalnicami, ki nas pouči o življenju

te mogočne ptice. Pod gladino jezera živijo različne vrste rib, ki privabljajo

ljubitelje ribolova. Jezero je naravni rezervat, ki postavlja orla na

prvo mesto, zato je zgornji del jezera zaprt.

Jezera, ki so primerna za kopanje

Ko sem lani poleti raziskovala, katero jezero ponuja poletno ohladitev,

sem bila presenečena, koliko jezerskih plaž imamo v Sloveniji. Naj

predstavim šest manj znanih.

Jezero Kreda. Jezero v čudoviti dolini Radovna je znano po turkizni

barvi vode. Je sicer v zasebni lasti, a je del jezera odprt za kopanje.

Jezero Rakitna. Jezero med Ljubljano in Cerknico zaznamuje edinstveno

podnebje, zaradi katerega je znano kot zdraviliški kraj za ljudi

z obolenjem dihal. Poletno osvežitev bo popestril sprehod po arheološki

učni poti.

Klevevške toplice. Naravna toplica Klevevž v bližini Šmarjete na Dolenjskem

je primerna za kopanje poleti in pozimi, saj vse leto ohranja

temperaturo vode okoli 20 stopinj. V okolici toplic pod ruševinami

gradu Klevevž k ogledu vabijo nekaj čudovitih slapov in lepo ohranjen

mlin.

Planšarsko jezero. Jezero v obliki srca na Jezerskem s čudovito gorsko

panoramo je priljubljena točka za kopalce. Okoli jezera je speljana

razgibana sprehajalna pot, v gostišču pa poskrbijo za okrepčilo.

Star maln pri Vrhniki. Jezerce je dobilo ime po mlinu, ki je nekoč stal

na tistem mestu, še zdaj pa v bližini vidimo mlinsko kolo. Je priljubljena

točka za kopanje v poletnem času.

Jezero Črnava. Jezero v Preddvoru je dobilo ime po nekdanjem temnem

gozdu. Je prijazen kraj za poletno ohladitev, prijeten pa je tudi

sprehod okoli jezera.

Jezera in zmaji

Jezera v Sloveniji imajo tudi svojo domišljijsko plat, saj so številna povezana

z zmaji.

O umetnem Gradiškem jezeru pri Lukovici pri Domžalah obstaja starodavna

legenda o zmaju, ki je za žrtev hotel graščakovo hčer. Podpeško

jezero pa se pohvali z legendo, ki pripoveduje, da pod jezerom

živi velik zmaj z repom pod bližnjim hribom Sv. Ana, glavo pa pod

Krimom. Nekoč so si ljudje poplave Ljubljanice razlagali s tem, da je

reka poplavila takrat, ko je zmaj udaril z repom. Podpeško jezero je

zelo priljubljen kraj za oddih okoliških prebivalcev, tudi za poletno

kopanje.

Katero jezero je najlepše?

To vprašanje večkrat priplava na gladino, ko se z ljudmi pogovarjam

o Mojih jezerih. V odgovor vedno omenim Kočevsko ali Rudniško jezero,

na katerega me vežejo številni spomini iz najstniških let. Še zdaj

se nenehno vračam k njemu, iščem nove mirne kotičke in motive za

fotografije ob njem. Na mestu vode je bil sicer nekoč rudnik rjavega

premoga, ki mu je dolgih 17 let predsedoval moj stari oče. Jezera

imam zapisana v krvi.

25

Potepanja

Foto: Manca Korelc

Podpeško jezero na Ljubljanskem barju


26

Potepanja

Jezero Jasna v Kranjski Gori

Foto: Manca Korelc

Jezera učijo o naravi in ljudeh

Ko kolesarim po neskončnih cestah in makadamskih poteh ter se s kolesom

na ramenih prebijam po skoraj neprehodnih poljih, da najdem vodo, pomislim,

kako neverjetno koristno in zanimivo preživljam svoje dneve. Spoznavam

očarljivo Slovenijo, ki ponuja neskončno veliko malih čudovitosti.

Domači turisti moramo postati ambasadorji Slovenije in spoznavati kotičke,

ki so zunaj glavnih poti. Spodbujam vse, naj bomo glasniki njenih

naravnih in kulturnih znamenitosti; v govorni in pisani besedi.

V Sloveniji ni uradnega seznama jezer, kar se mi zdi velika vrzel v turizmu.

Največji seznam pripravljam v projektu Moja jezera in na tem mestu nagovarjam

vse vas in še zlasti ustrezne organizacije, da mi pomagate z informacijami,

da skupaj zarišemo jezera na zemljevid turističnih krajev.

Moja jezera ni več zgolj projekt. Doseči cilj obiskati vsa slovenska jezera

je zanimiva in vseživljenjska pot med lepimi vodami, nepozabnimi

doživetji ter odkritji, ki segajo v globine jezer in življenja. Vabim

vas, da pomagate svetu pokazati največje lepote Slovenije.

Jezera so odsev slovenskega turizma

Po žilah pa se mi pretaka tudi turizem, ki me spremlja že vse od dodiplomskega

študija. Na poti okoli jezer spoznavam različne obraze

slovenskega turizma, ki pa niso vedno nasmejani. Pogosto so jezera

neurejena in polna smeti ob bregovih. Nekatera so dobro označena,

a zanemarjena. Številna pišejo zgodbo o neizkoriščenem turističnem

potencialu in se tiho borijo za svoj prostor na turističnem zemljevidu.

Jezera imajo moč povezovati

Že ves čas, odkar raziskujem jezera, predstavljam svoja doživetja na

spletni strani in v družbenih medijih. Kolesarim med jezeri, med katerimi

rišem povezane linije prekrasnih kolesarskih tur. Izlet med jezeri

povežem z mogočnimi gradovi, šumečimi slapovi in skrivnostnimi

gozdovi. Včasih za pot vprašam mimoidoče in tako spoznavam ljudi,

ki nas povezuje ljubezen do narave.

Družbena omrežja gradijo mostove. Ljudem dajejo priložnost, da se

povežejo v brezmejnem virtualnem svetu in si izmenjajo ideje za izlete.

Jezerom pomenijo medij za vabljive fotografije, ki povabijo na izlet

na neznane kraje. Še zlasti me razveseli vsaka informacija o skritih jezerih,

ki mi jo moji sledilci posredujejo na družbenih medijih, po telefonu

ali elektronski pošti.

Kje lahko spremljate Moja jezera?

Spletni leksikon jezer nastaja na spletni strani www.mojajezera.si.

Zgodbam na poti sledite na Facebook strani @mojajezera.

Najlepše fotografije najdete na Instagramu @mancakorelc.

Za informacije o jezerih mi pišite na manca@mojajezera.si.

Naj jezera Slovenije v številkah

• Najgloblje slovensko jezero: Divje jezero, Idrija, 160 m

• Največje slovensko jezero: Cerkniško jezero, 25 km2

• Največje slovensko naravno jezero: Bohinjsko jezero,

4100 m v dolžino, do 1200 m v širino in do 45 m v globino

Projekt Moja jezera v številkah*

• 492 jezer

• 28 zapisov v medijih (TV, radio, tiskani in spletni mediji)

• 1 srčna oseba, ki jih raziskuje in spoznava s svetom

(*na dan 3. junija 2018)

Manca Korelc

Foto: Manca Korelc

Planšarsko jezero


27

Potepanja

Od Zagorja do Koroške

Turizem nad

zemljo in pod njo

Voda je nepogrešljiv del Zagorja

Turizem je vedno bil in vedno bo – doživetje! In zatem ... Spomin na nekaj. Zagorje ob Savi, tisti kraj, znan

po premogovniku, termoelektrarni, proizvodnji apna in cementarni. Koroška, tista pozabljena zaplata

zemlje na severu Slovenije z rudnikom živega srebra, železarno in mrtvo reko. Bi lahko bilo vse to ideja

za turistično doživetje? O, pač!

Ko smo pred kratkim turistični novinarji stopili na vlak in se zapeljali do

Zagorja, smo tam imeli kaj videti. Za začetek smo tja prispeli hitro in

udobno. Potem nas je avtobus v nekaj minutah zapeljal do mesta, ki ga

resnično nismo poznali. Kapo dol! Županu, njegovi ekipi in krajanom!

Zagorje ob Savi ni nekaj prašnega, sivega in dolgočasnega, temveč nekaj

zelenega, radoživega in zanimivega – tudi in še zlasti za turista. Leži

med gorami; pod 1220 metrov visokim Kumom, Zasavsko goro in Sveto

Planino. Rudnik, silosi apna, Lafarge, Svea in podobni pojmi izginejo,

ko prisluhneš zgodbi, ki ti jo povedo, prišleku, po knapovsko robustno,

od srca prešerno in z iskro v očeh. Toplo priporočam.

Na Koroško smo vstopili prek Zavodenj in se po dolini Jazbine spustili

v Črno na Koroškem. Po bližnjici, iz Ljubljane. Sicer pelje pot do tja

skozi Velenje in po Mislinjski in Mežiški dolini, za kar redni avtobus

potrebuje kar štiri ure. V Črni smo se prepustili gostoljubju županje

Romane Lesjak, si ogledali v središču mesta razstavljenega medveda,

ki so ga lovci v gorah nad krajem uplenili že pred desetletji, pokukali

v muzej olimpijcev, kjer so razstavljene fotografije in predmeti, povezani

z olimpijskimi igrami sedmih črnjanskih olimpijcev, Draga in Danila

Pudgarja, Katjuše Pušnik, Mitje Kunca, Nataše Lačen, Aleša Gorze

in Tine Maze, ter se spustili po Mežiški dolini, po kateri že dolgo teče

čista reka Meža, ter spoznavali dvanajst koroških občin. In pred nas se

je postavil svet rudnikov premoga in železove rude, fužinarstva, železarstva,

splavarjenja, gozdarjenja ... In kulture!

Voda, modra nit Zagorja ob Savi

Voda prežema sodobno Zagorje, začenja pa se že na vratih kraja, tam,

kjer naj bi se nekoč na sotočju Medije in Save ustavili Argonavti in kjer

si je Medeja, očarana nad tamkajšnjo lepoto, umila svoj božanski obraz

v kristalnem potoku. Jazon je potok poimenoval po njej. Zdaj na tem

mestu stoji simbolična ladja Argo; je čistilna naprava, ki pa ni le tehnični

objekt v obliki betonske škatle, temveč ima obliko ladje, podprto z

romantično zgodbo, ki je postala tudi turistična privlačnost.

V Zagorju je z vodo stkan vzorec mestne ploščadi s fontano, ki edina

v Sloveniji očara tudi z glasbo. Ob določenih dneh in času vodni dvigi

in spusti delujejo glede na glasbeno spremljavo in se hkrati odevajo

v barvne preobleke. Župan rad pove, da je ploščad svojevrstna dnevna

soba občine, in dodaja, da obstajajo najlepša mesta sveta, Zagorje

pa je lepše od njih. Prevzame te občutek, da je to res. In uživaš, ko

poslušaš župana, ki že šesti mandat vodi občino, ki sicer nima nobenega

turističnega informacijskega centra ali turistične agencije, in

vendar ima turist v Zagorju bisago doživetij zvrhano polno.

Obnovljeni trg je del prenove celotnega mestnega središča, ki se

na drugi strani krožišča razleze v mestni park. S spomenikom Janezu

Drnovšku, številnimi drevesi in cvetličnimi nasadi in še zlasti

z očarljivimi vodnimi površinami. Skozi park vodi sled 15. poldnevnika

vzhodne zemljepisne dolžine, pravzaprav gre naravnost

skozi mesto, kar je dodatna zanimivost. In na nasprotni strani parka,

ki mu domačini pravijo Pod uro ali pri tržnici, se sled vode ponovi.

Pogled pritegne fontana z veliko repliko bronaste fibule, katere

izvirnik hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, najden pa je

bil na Zasavski Sveti gori.

Na obrobju mesta športni park Europark Ruardi pripoveduje zgodbo

o tem, kako je na odlagališču jalovine in komunalnih odpadkov, kjer

je leta 1987 v dolino spolzel velik plaz ter odnesel nekaj hiš in tovarno

Lisco, nastala priljubljena rekreacijska točka tekačev, ljubiteljev nordijske

hoje in sprehajalcev. Pretočna ribnika, veliko cvetja, vrt tete

Johance, drevored dvajsetih lip, zasajenih ob dvajsetletnici slovenske

državnosti, sprehajalne poti, med katerimi vodi ena naravnost do letališča,

od koder lahko poletiš nad Zasavjem ali kam drugam. In v

Zagorju je tudi Akademija za letalstvo Aeronavt, ekskluzivni partner

za šolanje družbe Pipistrel. Vodno zgodbo nenavadnega mesta pa

sklene ladja Argonavtek, kjer sredi Europarka občina poda posebno

zaobljubo, ko zapiše na informacijsko tablo: »Iz ljubezni do naših

otrok, prihodnosti Zagorske doline!«


28

Potepanja

Fontana v Zagorju, ki edina v Sloveniji očara tudi z glasbo.

Zagorski turistični diamanti

Poleg vodnika nas pretežno spremlja kar sam župan Matjaž Švagan.

Preseneti s pozdravno izjavo, ponosom nad vsem, kar je bilo ustvarjenega

v Zagorju, kot dediščina za zdaj in še zlasti za jutri.

Našega vodnika, Prekmurca Vlada Poredoša, sicer vodjo znane glasbene

skupine Orleki, ki je v Zagorju ob Savi pristal zaradi ljubezni,

toplo priporočam vsaki skupini, ki bo tod okoli raziskovala turistične

diamante, kot je Weinbergerjeva hiša z galerijo Medija, ki priča o polstoletni

tradiciji organiziranja slikarske kolonije Izlake - Zagorje, najstarejše

slikarske kolonije v srednji Evropi. Tu sta še del muzejske zbirke

iz NOB in spominska soba opernega pevca Ladka Korošca, po

rodu Zagorjana. Rudnik rjavega premoga, ki je zdaj muzej, kjer preseneti

zapis Janeza V. Valvasorja. Del življenja je namreč preživel na gospostvu

Medija in zapisal je, da ljudje iz Strahovelj pod zemljo kopljejo

zmajevo kri. Premog so v tistih časih uporabljali za zdravljenje

živine. Tukaj je tudi izjemna Sirarna Sešlar v Podlipovici, kjer tri generacije

z navdušenjem pripovedujejo o biodinamični predelavi mleka,

edinstveni v Sloveniji.

Ali pa pravi turistični posladek v raztreseni vasici Podkum, kjer najprej

navduši Domačija Medved, ki je pod spomeniškim varstvom in jo

ohranja živo zdravnik Rudi Zupan. Leta 1995 je bil Medvedov vrt prikazan

na svetovni razstavi vrtov v Lizboni kot najlepši slovenski

kmečki vrt. Posestvo z izjemnim razgledom in čudovitim macesnovim

gajem premore enega najlepših slovenskih starih vrtov. Njegova

arhitekturna oblika se zadnjih sto let ni spreminjala; sestavljen je iz

dveh delov, kot kmečki 'gartlc' s parkovno zasaditvijo in zelenjavnim

kotičkom. Na vrtu še vedno rastejo nekatere rastline, ki so jih gospodarji

posadili pred sto in več leti. Blizu se po ruševinah nekdanje stiskalnice

sadja vzpenja stoletna bela glicinija, ki je prav tako pod spomeniškim

varstvom.

In potem še en posladek: Gostilna Pr Čop. V tej smo se srečali s podjetnico

Marijo Čop, promotorko zasavske kulinarike, in njenim sinom

Lojzetom, najmlajšim slovenskim kuharskim mojstrom, ki zdaj vodi

gostilno. Nekoč so tod »kumarati« prisegali na funšterc, grenadirmarš

in jetrnice, zdaj pa kulinarično presenečenje v izjemni Čopovi

gostilni čara novo zgodbo, a ne brez tradicije. Sladkali smo se s čemaževo

skuto in jetrno pašteto s črnimi tartufi, ocvirkovimi pogačicami,

jetrno klobaso, granadirmaršem (pražen krompir s testeninami), čebulno

pito s slanino in zajčkovim ragujem, postreženo v steklenih

skodelicah, izdelanih v Steklarni Hrastnik.

Koroška, zelena čipka na severu Slovenije

Za Črno vstopimo v Mežico, ki jo predstavita župan Dušan Krebl in

Suzana Fajmut Štrucl iz podjetja Podzemlje Pece. Povabita v svet pod

goro, ki na globini 700 metrov pod hribom, v rovih, ki so jih nekoč

skopali rudarji, ko so tod iskali svinčevo in cinkovo rudo, ponuja avanturistično

vožnjo s kajakom ali kolesom. Pravi adrenalinski žur!

Mimo Poljane, kjer se je končala druga svetovna vojna, in odcepom

za Šentanel, kjer se je turizem na kmetijah v Sloveniji pravzaprav začel,

prispemo na Ravne na Koroškem. Vodnica, ki naj bi nas spremljala,

je avtobusu kazala pot tako, da je vozila med Mežico in Ravnami

pred nami! Nam pa ni povedala nič. Brez razlage? Mogoče bodo sčasoma

spoznali, da je turizem pomembna panoga ...

Ravne, sicer mesto forma vive, ima svoje adute, ki vabijo v goste.

Športni center z dvema pokritima bazenoma, izjemno regijsko knjižnico,

hostel Punkl, Smučkoča, Rimski vrelec, ki čaka na boljše čase, a

njegova voda je še vedno zdravilna ... Tudi Ivarčko jezero pod Uršljo,

ki so ga nekoč ustvarili železarji ravenske tovarne za preživljanje prostega

časa in kopanje, čaka na boljše čase. V bližini sta Prežihov muzej

in Pekel, kjer lahko med majskim Festivalom solzic srečaš prave peklenščke

in okusiš peklensko kulinariko s hudičevo slino, velikimi in

malimi grehi ter Luciferjevimi jajci vred.

Zagorski župan Matjaž Švagan v Evropskem parku

Črna na Koroškem s Plečnikovim spomenikom, skalo, kjer

počiva uplenjeni medved, in Muzejem olimpijcev


Slovenj Gradec za še boljši turizem

Zatem nas »prevzame« in gosti v imenu TIC občine Slovenj Gradec

odlična vodnica Marija Lah. Med pripovedovanjem žari in s ponosom

kaže bisere svoje občine, kjer zgodbo turizma robijo likovniki, umetniki

in dediščina meščanske družbe. Lepo urejeno središče mesta, ki

je glasnik miru, poleg meščanskih hiš krasijo cerkev sv. Elizabete in

Špitalska cerkev, Kogojev venetski konj, trije pomniki vode, rojstna

hiša Huga Wolfa in Središče sveta z galerijo; mesto vabi na številne

prireditve, ki se zvrstijo v njem skozi leto. V hotelu Vabo boste najbolje

preskrbljeni in če se vam zahoče dodatna kulinarična izkušnja, je do

gostilne Ančka le nekaj korakov.

Na poti proti Kopam, kjer podjetje Vabo izjemno dobro skrbi za zimske

in poletne programe in kjer še zlasti izstopa produkt Holcarija, je

nujen ogled cervice sv. Jurij na Legnu. Tla so steklena, da lahko razkrivajo

dediščino preteklosti in postavijo na ogled slovanske grobove. V

prostoru dominirajo leseni stoli reda sv. Fortunata, relikt časa, ko so

pri nas stavili na politike, gospodarstvenike, tudi določene etnologe

in druge. Zdaj te gospode tja več tako rekoč ni.

Pred odhodom nas župan mesta, Andrej Čas, seznani z načrti za še

boljši turizem: poudari gradnjo zimsko-poletnega kopališkega središča

s parkom urbanih športov in ponudbo programov velnesa ter

prenovo mestnega jedra, ki naj bi postalo privlačen javni prostor ter

konkurenčno okolje za poslovne dejavnosti v mestnem jedru.

Zgodovina osamosvajanja v Dravogradu

Županja Dravograda Marijana Cigala nas sprejme v baročnem dvorcu

Bukovje iz leta 1710. Njegova zgodovina je pestra kot kalejdoskop. Nekoč

eden najbogatejših opremljenih dvorcev v Sloveniji, pozneje vojašnica

JLA, pa objekt Slovenske vojske, zdaj pa v lasti občine in upravljanju

javnega zavoda Dravit, je kulturno-turistično središče Dravograda

in njegove okolice. V čudovitem naravnem okolju, v objemu dreves,

gozdov in reke Drave. Obiščite ga, naužijte se lepot njegovega vrta,

spoznajte zgodovino slovenskega osamosvajanja, uživajte v imitaciji

nekdanjega bogastva in morda si luksuzno nadstropje, zaradi turistične

avanture, celo najamete? Na Dravi sta dva turistična splava: Šarmanov,

prvi in izvirni, z muzejem splavarstva, in dravograjski, pod trbonjskim

mostom, ki ga obiščemo mi. In že smo na poti naprej.

Srečni v Radljah ob Dravi

So pa srečni, ti Radeljčani, mar ne? Ime Radlje namreč izhaja iz slovenskega

imena Radila oziroma Rado in pomeni »srečen«. Morda

tudi so? Zaradi lepega mesta ali vodnega parka, ki se ponaša z laskavim

naslovom prvega in tudi edinega biološkega bazena v Sloveniji,

kjer za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi in

kjer kemikalij zagotovo ni? Ob bazenu je nekaj glamping hišic z možnostjo

udobnega bivanja.

V Ribnico na Pohorju tudi z Bližnjega vzhoda

Ribničani so neverjetni; tako malo jih skrbi za ugodje turistov, a toliko

večji so učinki, merljivi s turističnim doživetjem. Apartmajsko naselje

Ribnica na Pohorju na nadmorski višini 730 metrov je le dvesto metrov

od smučarskih žičnic, a s svojimi tradicionalnimi stavbami iz lesa

in kamna ponujajo pravi luksuz. Oaza velnesa je pravo kraljestvo, zato

ni presenetljivo, da so gostje z Bližnjega vzhoda tradicionalni turisti, ki

ostanejo celo po mesec dni ali več.

Danilo Petrin iz turističnega društva in drugi turistični zanesenjaki,

lokalni župnik Fredi Mlinarič, dekleta iz recepcije apartmajskega naselja,

teta Lena s turistične kmetije in vsi drugi, ki so vpeti v tukajšnji

turizem, delujejo kot velika družina, ki skrbi za kraj in njegov razvoj v

oazo dobrega počutja.

Epilog

Koroška je daleč in ima različne obraze. Lahko se imenuje Mislinjska,

Dravska ali Mežiška dolina. Ljudje so lahko Pohorci ali Korošci, izpod

Pece ali Uršlje gore. Koroška ima več značajev in kaže, da ima tudi vsaj

tri srca. Turizem ni povezan, ljudje so zaverovani v svoje turistične

»celke« in RRA nima na voljo enotnega turističnega produkta. A na

drugi strani je Koroška, polna biserov, ki jih je treba spoznati in se jih

naužiti. Je prava bonboniera (z delno praznimi vdolbinami za bonbone,

kjer se bodo še morali naučiti, kaj turizem je). Zagorje pa je v primerjavi

s Koroško pravi bonbon. Zavit v bleščeč ovojni papir in okusen

kot božja mana. Morda se tudi zaradi tega v Zagorju večkrat sreča

jamskega škrata Permandeljca, ki sicer domuje v podzemlju, kjer so

rudarji nekoč vrtali rove in iskali rudo za preživetje?

Pred spustom v podzemlje Pece v Mežici

Besedilo in foto: Renata Picej

29

Potepanja

Slovenj Gradec s cerkvijo sv. Elizabete in znamenitim

Venetskim konjem Oskarja Kogoja

Radlje ob Dravi z vodno oazo


30

Na kolesu

Rekreatur – ekipno kolesarjenje po Sloveniji

Doživetje za

drugačne vrste zmag

Bi doživeli čar etapnega kolesarjenja, kot sta Tour de France ali Giro d’Italia, vendar ste zanju premalo trenirali,

ste prestari ali pa se vam preprosto ne da sesti na kolo? Vas odbija misel na to, da bi na kolesu ves čas buljili v tla

in divjali, ne da bi vedeli, kje se vozite? Se radi družite, resneje kolesarite in vas zanimajo neodkrite lepote pokrajine

in njenih prebivalcev?

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili: »Da!«, potem je Rekreatur –

ekipno kolesarjenje po Sloveniji prava stvar za vas. V njem smo združili

čar etapnih dirk in turistično-rekreativno kolesarjenje. To je doživetje

za drugačne vrste zmag!

Cilj: uživanje!

Rekreatur traja štiri dni in je sestavljen iz prologa in treh etap. Trasa je

dolga okoli 300 kilometrov, kar ni mačji kašelj! A ceste, po katerih poteka,

so skrbno izbrane: izogibajo se prometnim tokovom, speljane

pa so na območjih, ki s svojo lepoto jemljejo dih. Rekreatur je namreč

namenjen še zlasti – uživanju.

Uživate, ko se na kontrolnih točkah srečate z domačini, poklepetate in

pokusite njihove kulinarične dobrote. Uživate, ko znova odkrivate druženje,

tovarištvo in pomoč vaše in drugih ekip v trenutkih, ko bi glava

hotela še kolesariti, noge pa čedalje teže poganjajo pedale. Uživate

Foto: arhiv Rekreatur

zvečer, ko se prijetno utrujeni zabavate, klepetate in celo zaplešete. Večerna

druženja so namreč enako pomembna kot kolesarski napori.

A za vse te užitke se je treba tudi malce potruditi. Rekreatura se namreč

lahko udeležite samo kot ekipa, ki jo sestavlja od štiri do osem

kolesark ali/in kolesarjev s poljubnim številom spremljevalcev. Tudi te

izberite skrbno, saj vam bodo s svojim vozilom v pomoč takrat, ko

boste lačni, mokri od poletne plohe ali samo potrebni spodbude v

kakšnem klancu (pa četudi ne preveč strmem).

Kot vsaka etapna dirka ima tudi naša zmagovalce, a do te časti pridete

malo drugače. Zmaga ekipa, ki je najbliže povprečnemu času kolesarjenja

vseh ekip. Ta si na koncu štiridnevnega druženja nadene

oranžno majico. Rekreatur torej ni namenjen brezglavemu divjanju;

spodbuja, da se mestoma ustavimo, povprašamo domačine za pot,

pogledamo na zemljevid ...

Promocija regionalnih kolesarskih omrežij

V letu 2016 pa smo krenili po novi poti. Naš cilj je odtlej promocija

regionalnih kolesarskih omrežij, saj smo prepričani, da kolesarjem prijazno

ponudbo lahko izboljšamo le z obiskom kolesarjev – turistov, ki

so dobro razpoloženi, radi kaj dobrega pojedo in seveda kaj kupijo. In

takšni so tudi udeleženci Rekreatura. Kot prvo in vzorčno regijo smo

izbrali Gorenjsko, saj tod v okviru Sveta gorenjskih občin in vseh treh

razvojnih agencij pospešeno pripravljajo urejeno kolesarsko omrežje

(enotno označevanje, spletna stran, zemljevidi, izobraževanje ponudnikov,

ureditev počivališč), ki bo privlačno za kolesarske turiste. Izhodišče

je v Kranju kot regionalnem središču, od koder speljemo različno

dolge in čim zanimivejše trase.

Letošnji Rekreatur: »železni repertoar« in nova odkritja

Letošnji Rekreatur, ki bo že trinajsti po vrsti in je tudi letos del akcije

Slovenija kolesari, se bo začel 23. avgusta ob 17. uri s prologom in

startom na Glavnem trgu v starem Kranju. Tu bodo tudi starti in cilji

vseh treh etap z dogajanjem, ki pritiče »veliki dirki« (kulinarična ponudba,

animacije, nedolgočasje!); tudi na tak način pripomoremo k

oživljanju kranjskega jedra.

Letošnje trase bodo popeljale v nekaj novih skritih kotičkov, a nekaterim

z »železnega repertoarja« se ne bo mogoče izogniti. Še zlasti pa

bomo posebno pozornost namenili dogajanju na kontrolnih točkah,

ki so čedalje pomembnejši element promocije lokalne kulinarične in

turistične ponudbe Gorenjske.

Kolesarje čaka okoli 270 kilometrov prijetnih doživetij in 3800 metrov

vzponov in spustov.

Lanski Rekreatur je bil glede udeležbe izjemen, saj smo gostili kolesarje

iz osmih držav. Nam bo uspelo tudi letos? Prve prijave že kažejo

na to!

Več: www.rekreatur.si

Andrej Zalokar


Prireditve akcije Slovenija kolesari:

od junija do avgusta

31

16. junij: Pod Reško planino veselo živimo, Marija Reka. Začetek ob

9. uri na igrišču v Mariji Reki. Tekmovalna proga – 3,5 km, rekreativna

proga – 6,5 km. Startnina (10 evrov) vključuje malico, pijačo ob progi

in pokale oziroma medalje. Glavni organizator: ŠD Marija Reka.

16. junij: 12. MTB vzpon Terme Snovik – GTC 902 Černivec, Terme

Snovik. Začetek ob 10. uri. Dolžina proge: 10 km, višinska razlika: okoli

480 m. Startnina: 12 evrov ob predprijavi, pozneje 15 evrov. Prvi trije

prejmejo denarne nagrade, vsi udeleženci pa spominsko majico, darilno

vstopnico za kopanje v Termah Snovik in bon za topel obrok in

napitek. Organizator: TD Tuhinjska dolina (www.td-tuhinjskadolina.si).

16. junij: 8. Vidov kolesarski maraton, Dobrovnik. Začetek ob 9. uri

ob Bukovniškem jezeru. Trase so različno dolge: 5 km za otroški maraton,

30 km za mali maraton, 60 in 70 km za veliki maraton. Startnina:

12 evrov ob predprijavi, 15 evrov na dan prireditve; 30 evrov za

družine. Vsak udeleženec prejme medaljo, majico in malico. Glavni

organizator: TD Dobrovnik.

16. junij: Po poteh obeležij vojne 1991, Vipava. Začetek ob 9. uri pri

vojašnici v Vipavi. Dolžina proge: 75 km (je v celoti asfaltirana). Startnina:

15 evrov; vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, topli

obrok in napitek. Glavni organizator: KK Izvir Vipava.

16. junij: Diagonala 335, Trdkova vas. Začetek opolnoči pri tabli Tromejnik

(Avstrija, Madžarska, Slovenija). Kolesarska pot od Goričkega

do Portoroža, dolžina 335 km. Priključiti se je mogoče tudi pozneje:

najbolje na promocijskih točkah v Celju, Ljubljani in Kopru. Udeležba

je brezplačna. Organizator: Društvo za prebujanje zavesti.

17. junij: 14. Trebanjski kolesarski maraton – Dana 2018, Trebnje. Začetek

ob 9. uri pred trebanjsko občinsko stavbo. Dolžina prog: 27 km (mali

maraton), 65 km (veliki maraton), 300 m za otroke. Startnina: 15 evrov.

Ob progi bodo okrepčila, na cilju pa malica in pijača. Po končanem

maratonu bo na prireditvenem prostoru start zadnje etape dirke Po

Sloveniji. Organizator: KD Gorenje Ponikve (www.gorenjeponikve.eu).

23. junij: 40. kolesarski maraton okoli Pohorja, Maribor. Začetek ob

9. uri na Trgu svobode. Proge (147 km, 72 km, 50 km in 30 km) so

speljane okrog Pohorja in ob vznožju po Dravski dolini. Vsak udeleženec

prejme spominsko medaljo, spominski dres, praktična darila

in topli obrok. Organizator: KD Branik.

23. junij: 13. kolesarski maraton po Mirnski dolini, Mokronog. Začetek

ob 10. uri izpred PGD Mokronog. Dolžina prog: 12 km, 32 km in

51 km. Startnina ob predprijavi: 13 evrov, na dan prireditve 15 evrov,

za družine 25 evrov, za otroke, mlajše od 14 let, startnine ni. Udeleženci

prejmejo spominsko medaljo, pijačo na okrepčevalnicah in

topel obrok. Organizator: KK Dolenjska balanca.

23. junij: 14. Goni kolo, Črnomelj. Začetek ob 9. uri pred hotelom

Lahinja. Dolžina prog: 50 km in 80 km. Organizator: ŠRD Črnomelj.

23. junij: Žirovski kolesarski krog, Žiri. Začetek ob 9. uri za ves krog

(56 km, višinska razlika 883 m), ob 10. uri za srednje dolgo progo (28

km), ob 11. uri za družinsko (20 km). Startnina za odrasle: 12 evrov,

za šoloobvezne otroke 8 evrov, popust za družine. Vsi udeleženci

prejmejo praktično darilo, topli obrok in okrepčilo na kontrolnih

točkah. Organizator: TD Žiri.

24. junij: Argonavtski maraton, Vrhnika. Začetek ob 9. uri v športnem

parku. Dolžina prog: 32 km (družinski maraton), 63 km in 81

km. Startnina ob predprijavi: 15 evrov, na dan dogodka 20 evrov. Vsi

udeleženci prejmejo darilno vrečko, medaljo, obrok na cilju in

okrepčila ob progi. Organizator: ŠD Agonija.

24. junij: Vzpon v nebesa, Šentrupert. Začetek ob 10.30 na glavnem

trgu: Dolžina proge 12,5 km, višinska razlika 320 m. Startnina: 15

evrov. Udeleženci prejmejo spominsko majico, brezalkoholni napitek

in malico. Organizator: Zmajarsko društvo Prelet Šentrupert.

1. julij: 24. maraton po občini Moravske Toplice, Moravske Toplice.

Začetek ob 11. uri. Dolžine prog: 10 km (družinski maraton), 30 km

in 50 km. Startnina: 10 evrov; vključuje majico in malico, kopanje v

Termah 3000 po ugodni ceni. Glavni organizator: OŠZ Moravske Toplice

(www.sportnazveza-mt.si).

1. julij: 30. RK maraton Rogaška 2018, Rogaška Slatina. Začetek na

Evropski ploščadi ob 10. uri. Dolžina prog: 35 km in 74 km. Organizator:

KK Rogaška.

7. julij: 4. kolesarski maraton mostov reke Krke, Zameško, Šentjernej.

Začetek ob 10. uri. Dolžina proge: 55 km. Startnina: 10 evrov, otroci v

spremstvu staršev kolesarijo brezplačno. Udeleženci prejmejo na cilju

nagrado in toplo malico. Glavni organizator: Ban Inženiring, d. o. o.

8. julij: 12. maraton Alpe Scott, Kamnik. Začetek ob 9. uri. Dolžina

proge 130 km, višinska razlika 2000 m. Organizator: KD Alpe (www.

maraton-alpe.si).

14. julij: 20. kolesarska dirka za zlato čipko, Železniki. Začetek ob 10. uri.

Dolžina proge 16 km, višinska razlika 358 m. Startnina ob predprijavi

(vplačila najpozneje v sredo, 11. julija): 17 evrov za odrasle, 10 evrov za

otroke do 15 let; na dan prireditve 20 evrov za odrasle in 15 evrov za

otroke do 15 let. Udeleženci prejmejo topli obrok na prostoru za razglasitev

rezultatov, osvežilno brezalkoholno pijačo na cilju, sodelujejo pri

žrebanju praktičnih nagrad in imajo brezplačen ogled muzeja v Železnikih

ter brezplačno kopanje v bazenu v Železnikih (na dan prireditve).

Organizator: ŠD Kamikaze Železniki (www.kamikaze.si).

14. in 15. julij: Slo24ultra – Evropsko prvenstvo v 24h ultra maratonu,

Dobrovnik. Glavni organizator: TD Dobrovnik.

22. julij: 15. Panonski maraton treh dežel, Lendava. Začetek ob 9.

uri. Dolžine prog: 10 km, 50 km in 100 km. Startnina: 12 evrov ob

predprijavi in 15 evrov na dan dogodka. Udeleženci prejmejo medaljo,

malico in vstopnico za kopanje v termah. Glavni organizator:

KK Lendava (www.kolesarski-klub-lendava.si).

4. avgust: Vzpon na Zasavsko Sveto goro, Zagorje. Začetek ob 9.

uri. Dolžina proge: 13 km. Startnina: 10 evrov; udeleženci prejmejo

pijačo in malico na cilju ter darilo. Organizator: KK Zagorska dolina.

5. avgust: 15. Šmarski kolesarski maraton, Šmarje pri Jelšah. Začetek

ob 10. uri pred gasilskim domom. Dolžine prog: 26 km, 46 km in

66 km. Glavni organizator: ŠD Šmarje pri Jelšah – kolesarska sekcija.

12. avgust: 23. RKM Po Prlekiji – Bioterme Mala Nedelja, Radenci.

Začetek ob 10. uri na parkirnem prostoru v termah. Dolžina prog:

20 km, 45 km in 68 km. Organizator: ŠD Radenci – kolesarska sekcija

KOSE Radenci.

12. avgust: 14. Velikošmarenski kolesarski maraton »Vurberk 2018«,

Vurberk. Začetek ob 10. uri pred Domom krajanov. Dolžina prog: 33

km in 47 km. Startnina: 15 evrov; udeleženci prejmejo spominsko

majico, napitke ob progi, medaljo na cilju in topli obrok. Organizator:

TD Vurberk.

15. avgust: 13. Jernejev kolesarski maraton, Šentjernej. Začetek

pred KC Primoža Trubarja ob 10. uri. Dolžine prog: 35 km in 70 km).

Startnina: 15 evrov, za otroke do 15 let v spremstvu staršev brezplačno,

za imetnike članske izkaznice KZS ali licence 13 evrov. Glavni

organizator: Občina Šentjernej.

Na kolesu

Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih na prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu: http://www.agencija-tt.si/kolesarjenje.

Stran Na kolesu pripravlja Tomaž Marinko.


32

Zgodbe v turizmu

O karnijskih nosačicah

Prezrte junakinje

prve svetovne vojne

Karnijske nosačice so bile ženske, po navadi iz revnih kmečkih družin, ki so med prvo svetovno vojno delovale

ob bojnem območju v gorati Karniji na meji med Italijo in Avstro-Ogrsko. Dotlej večinoma varuhinje

domačega ognjišča so pomembno pripomogle k oskrbovanju širokega pasu fronte. Od leta 1915 do leta 1917

so v koših prenašale zaloge hrane, streliva in drugega materiala do prvih italijanskih linij v visokogorju, kjer

so se v enotah alpincev bojevali njihovi sokrajani. V zgodovinskih knjigah so redko ali le mimogrede omenjene,

najpogosteje pa povsem prezrte.

Del italijansko-avstrijske fronte, ki je obsegal območje od gore Peralba

(2694 m) nad izvirom reke Piave pa vse do Matajurja, je vojaško

pripadal tako imenovani Coni Karnija, razdeljeni na dva podsektorja.

Ves ta ozemeljski pas, še zlasti podsektor Zgornji But s prelazom

Plöckenpass (italijansko Passo di Monte Croce Carnico, 1360 m), je bil

strateško izjemno pomemben, zato je bil neposredno podrejen italijanskemu

vrhovnemu poveljstvu. Nasprotniku je namreč zapiral dve

vpadnici, po katerih bi bili mogoči premiki in prodor v Italijo, zato so

bili prvih nekaj mesecev tod srditi spopadi in izjemno krvavi boji za

strateške vrhove.

Na območju so bile razmeščene italijanske enote v skupnem številu

od 10.000 do 12.000 mož. Potrebovale so dnevno oskrbo z živežem,

zalogami streliva, sanitetnega materiala, zdravil in gradbenega materiala

ter različnega orodja za utrjevanje položajev. Vendar frontna črta

ni bila povezana s skladišči živeža in vojaškega materiala v dolini. Žičnic,

kolovozov ali prevoznih poti, ki bi omogočali transport z vozili ali

vprežnimi vozovi, ni bilo. Frontni položaji so bili dosegljivi samo peš:

po gorskih poteh, stezah in kakšni mulatjeri.

Ob začetku sovražnosti je v Coni Karnija delovalo 31 bataljonov, od

tega šestnajst bataljonov alpincev, različne enote topništva in inženircev.

Prevoz materiala za oskrbo je bilo treba zagotoviti kot prenos na

ramenih in hrbtih. Če bi zanj uporabili vojake s fronte, bi to lahko

ogrozilo bojno učinkovitost posameznih enot. Na predlog duhovnika

Floreana Dorotea iz vasi Timau, imenovanega pre' Florio, ki je bil zelo

priljubljen pri lokalnem prebivalstvu, sta logistično poveljstvo Cone

Karnija in poveljstvo inženirskih enot prosila za pomoč domačine.

»Pojdimo, sicer bodo umrli od lakote!«

V vaseh, kjer so bili za vojno sposobni moški vsi vpoklicani, so se na

dramatični apel množično odzvale ženske: »Pojdimo, sicer bodo tej

ubožčki umrli od lakote!« V krajih Timau in Cleulis se jih je na zbor takoj

prijavilo več kot sto. V kratkem času se jim je pridružilo še veliko

drugih iz vseh karnijskih vasi v neposrednem zaledju fronte. Skupno

število je kmalu preseglo dva tisoč.

Največ nosačic se je zbralo v občinah Paularo (229), Paluzza (223) in

Rigolato (153). Oblikovale so se skupine žensk, starih od dvanajst do

šestdeset let. Sprva so jih imenovali »transporterke« in niso bile podrejene

vojaški disciplini. Same so si oblikovale strog kodeks obnašanja,

ki sta ga narekovali težak položaj in odgovornost do prevzete

naloge. Delovale so od avgusta leta 1915 do oktobra leta 1917.

Karnijske ženske, vajene težkega življenja in garanja na skopi domači

zemlji, so si vsako jutro ob zori na hrbet oprtale pleten koš in se zgla-

Foto: Mojca Rutar

Foto: Mojca Rutar

V Zgodovinskem muzeju Cona Karnija v kraju Timau (v

lokalnem karnijskem narečju Tischlbong) je eden od

razstavnih prostorov posvečen karnijskim nosačicam.

Freska z motivom smrtno zadete karnijske nosačice Marie

Plozner Mentil v spominski cerkvi Timau


33

Marsikatera nosačica je počitek izkoristila za pletenje nogavic.

Foto: www.ilmountainrider.com

Spominska cerkev in kostnica Timau s posmrtnimi ostanki

1764 padlih vojakov in nosačice Marie Plozner Mentil.

Foto: Mojca Rutar

Zgodbe v turizmu

sile pri skladiščih živil in vojnega materiala. Ta so bila raztresena po

dolini v dolžini približno šest kilometrov. Koše, ki so jih doma uporabljale

za prenos koruze, krompirja ali sena, pripomočkov za dom in

hlev, so napolnile s strelivom, granatami, živežem in drugim potrebnim

materialom v skupni teži od 30 do 40 kilogramov. Vsaka je dobila

osebno delovno knjižico, v katero so vojaki, zadolženi za posamezna

skladišča, vpisovali prisotnost nosačice, opravljene poti v gore na

frontno črto in preneseni material. Nosile so posebno rdečo zapestnico,

na kateri je bila odtisnjena številka vojaške enote, za katero so

delale. V nujnih primerih so jih lahko poklicali ob kateri koli nočni ali

dnevni uri. Za vsako pot so dobile plačilo 1,50 lire, kar bi danes pomenilo

približno 3,50 evra. Denarno nadomestilo so jim nakazovali enkrat

na mesec.

Strah sta premagovali pesem in molitev

Ko so natovorile koše in si jih oprtale, so se v skupinah po 15 do 20

odpravile na pot, brez vodnikov. Potem ko so prehodile kakšen kilometer

po dolini, so se začele v pahljačastem razporedu vzpenjati proti vrhovom

gora, kjer je potekala frontna črta. Same so si narekovale tempo

hoje. V gore so se podale ob vsakem vremenu, obute v doma izdelano

obutev iz krp ali lesene cokle. Ko so bila pobočja gora zasnežena, so se

jim koraki vdirali v sneg do kolen. Morale so premagati od 600 do 1200

metrov višinske razlike, kar je pomenilo od dve do štiri ure hoje navkreber.

Hodile so po neoznačenih poteh, a so jih dobro poznale, saj so jih

uporabljale v času sečnje na strmih pobočjih gora. Hoja je bila naporna

in skrajno utrujajoča, še posebej ob spremljajočem obstreljevanju nasprotnikovega

topništva. Pot so si krajšale s pesmijo in molitvijo. Tako

so premagovale strah zaradi streljanja in granat. Kratke odmore za počitek

so nekatere izkoristile za pletenje, najpogosteje nogavic.

Ko so s skrajnimi napori prispele na cilj, zadihane, upognjene pod težo

zvrhano naloženega koša, so razložile material, nekaj minut počivale,

na kratko prenesle novice iz doline alpincem, ki so bili pretežno lokalni

rekruti. Nekaterim so izročile pošiljke sveže opranega perila od

doma, ki so ga med prejšnjimi vzponi odnesle s seboj v dolino. Nato

so se vrnile po strmih pobočjih proti domu, kjer so jih čakali otroci in

ostareli, gospodinjstvo in delo v domačem hlevu. Naslednjega dne

navsezgodaj se je postopek ponovil: svojih dnevnih dolžnosti so se

vztrajno lotile znova, vseh 26 mesecev!

Del nosačic je bil stalno nameščen v barakah za fronto in na voljo

enotam inženircev. Prenašale so material, potreben za utrjevalna in

gradbena dela: grušč, kamnite plošče, cement in les za gradnjo zaklonišč,

položajev druge in tretje linije, za utrjevanje mulatjer in poti.

Včasih so nosačice prosili, naj na povratni poti v dolino na nosilih prenesejo

ranjence ali vojake, padle v bojih. Ranjence so v dolini z reševalnimi

vozili odpeljali in razporedili po poljskih bolnišnicah. Mrtve so

pokopali na vojnem pokopališču v vasi Timau, potem ko so jim nosačice

same izkopale tudi grobno jamo.

Med silovitimi boji marca leta 1916 so nosačice pomagale v enotah

topništva. Podajale so granate in zahtevale, naj jih vse oborožijo s puškami.

Ni jim sicer bilo treba poseči v spopade, a njihova gesta je

ohrabrila vojake in z občudovanjem so jim priznali velik pogum.

Nenehno v nevarnosti

Delo nosačic v območju vojnih operacij seveda ni bilo brez tveganja

in nevarnosti. Nenehno so ji bile izpostavljene, medtem ko so se z

natovorjenimi koši vzpenjale po mulatjerah. Več jih je bilo ranjenih,

ena izmed njih pozimi med odkopavanjem zameta, ki je zasul in zabrisal

pot. Ena je bila tudi ubita. Mario Plozner Mentil, 32-letno mater

štirih otrok, katere mož se je boril na kraškem bojišču, je 15. februarja

leta 1916, ko je s svojim tovorom prispela do planine Malpasso na

višini 1619 metrov, smrtno zadel ostrostrelec. Zagotovili so ji prvo pomoč,

alpinci so jo prenesli v dolino v poljsko bolnišnico v Paluzzi v

upanju, da ji bodo še lahko pomagali. A zaman. Mrtvo nosačico so

pokopali na pokopališču v Paluzzi in jo leta 1937 prekopali v kostnico

Timau. Položili so jo k 1764 vojakom (od teh 73 avstrijskih), ki so padli

v bojih na fronti v gorah. Leta 1955 so po njej imenovali vojašnico alpincev

v Paluzzi, ki je edina vojašnica v Italiji, poimenovana po ženski.

Tvegano in požrtvovalno delovanje karnijskih nosačic je prekinil preboj

pri Kobaridu in sesutje fronte. Ko so morale 27. oktobra leta 1917

italijanske vojaške enote zapustiti položaje in se umakniti, da ne bi

bile obkoljene in odrezane, so morale tudi karnijske nosačice zapustiti

domača ognjišča na revnih domačijah in se skupaj z otroki in ostarelimi

podati v begunstvo.

Pozno priznanje zaslug

Vloga nosačic pri skoraj dveinpolletnem ohranjanju fronte v Karniji je bila

v javnosti dolgo prezrta. Vojaki – borci so prejeli medalje, odlikovanja in

dosmrtno rento. Nosačice pa niso bile vojaške osebe, zato jim po vojni

niso bile priznane niti nikakršne pravice niti zasluge. Šele leta 1973 je bil

v Italiji sprejet zakon, po katerem sta jim bila, večinoma posmrtno, podeljena

vojaško državno odlikovanje in zlata spominska medalja. Še živečim

je bila dodeljena dosmrtna renta v višini 60.000 lir in pozneje 150.000 lir.

Več jih je pred smrtjo izrazilo željo, naj se jim na nagrobni kamen za imenom

vklešejo besede: »Odlikovana z redom Vittorio Veneto.«

Leta 1992 so v kraju Timau nosačicam postavili spomenik, da bi mlajše

rodove opominjal na njihovo izjemno delovanje. Spomenik obenem

predstavlja upornost in način življenja ljudi v Karniji, ki so skozi

stoletja znali ubraniti in ohraniti svojo posebno kulturno identiteto.

Italijansko kulturno ministrstvo mu je leta 2011 podelilo status spomenika

državnega pomena.

Leta 1997 se je tedanji italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro podal

v Timau v Karniji in podelil državna odlikovanja (viteški križ) še živečim

nosačicam, že vsem devetdesetletnim. Padli Marii Plozner

Mentil je posmrtno podelil zlato medaljo za hrabrost, ki jo je osebno

pripel njeni hčeri Dorini v spomin na mater. Zadnja karnijska nosačica

je umrla leta 2005 v visoki starosti 104 let.

Mojca Rutar


34

Trendi

Foto: Aljoša Rebolj/Nea Culpa

Véliki brkači: Slikar. Pisatelj. Arhitekt.

Brko tura

Spoznavanje Ljubljane v

družbi vélikih brkačev

Kako imenitna družba! Arhitekt Jože Plečnik, pisatelj Ivan Cankar in slikar Rihard Jakopič. Ne zgodi

se prav zlahka, da se nam ponudi priložnost prebiti domala vse popoldne s tako vélikimi možmi ... Jih

spoznavati skozi njihov izjemni ustvarjalni opus in zanimive zgodbe iz njihovega življenja. Obenem pa z

njimi spoznavati Ljubljano, ki so jo s svojim življenjem in delom za vselej zaznamovali. Takšno priložnost

ponuja od konca aprila ob petkovih popoldnevih novo doživetje Turizma Ljubljana: Brko tura, večinoma

kolesarski potep po slikovitih mestnih trgih in ulicah, parku in celo – hribu.

Zakaj Brko tura? Ker so bili vsi trije véliki, drzni in vizionarski možje

tudi – brkati; nosili so odlične, košate in lepo negovane brke. Zato nas

brki na tem svojstvenem potepu po mestu spremljajo ves čas. Tudi v

podobi brkatega vodnika Turizma Ljubljane, ki kot mestni ključar odklepa

vrata do zgodb o discipliniranem Plečniku, hedonističnem

Cankarju in karizmatičnem Jakopiču, do njihovih mojstrovin, ki so jih

zapustili Ljubljani, in tudi do drobnih spoznanj o slovenskem značaju.

Arhitekt, pisatelj ali slikar?

Brko turo začnemo pri Slovenskem turistično informacijskem centru

(STIC) na Krekovem trgu; tam prevzamemo kolesa in se zavihtimo

nanje. Naš vodnik (ali nima nekam prenežnih brk?) nam bo razkril

rdečo nit potepa šele čez nekaj minut, ko bomo že prvič zavrli kolesa:

pri najznamenitejšem ljubljanskem, Robbovem vodnjaku.

Tukaj spoznamo naše imenitne spremljevalce tega dne. Arhitekta. Pisatelja.

Slikarja. Se vsaj kanček ustvarjalnosti, ki so jo premogli ti véliki

možje, skriva tudi v nas? Smo lahko tudi mi arhitekti, pisatelji, slikarji?

Lahko. Vsaj za nekaj ur. In poglej, poglej: kakšno naključje je hotelo, da

nekoga, ki nenehno piše, vse popoldne identificira stilizirana nalepka,

na kateri piše: Pisatelj! Tako na krilih ustvarjalnosti poletimo naprej ...

Mojzes in Jakopič

Po Stritarjevi ulici zapeljemo čez Plečnikovo Tromostovje in naprej po

Wolfovi ulici mimo Slovenske filharmonije in sedeža Univerze v Ljubljani

ter Kongresnega trga. Zanimivo se je preleviti v vlogo turista v

svojem mestu; že takoj začneš opažati, kako slikovite in očarljive so

stavbe, mimo katerih greš, ne zgolj te znamenite, temveč tudi druge,

ki jih ob siceršnjih poteh po mestu niti ne zaznaš.

Pa do Novega trga oziroma do Narodne in univerzitetne knjižnice,

največje Plečnikove stavbe v Ljubljani. Na njej so celo okna poklon

učenosti (deloma so v obliki knjig)! In kip, ki krasi stranski vhod knjižnice:

mogočen kip Mojzesa. »Vas na koga spominja?« vpraša vodnik.

»Na Jakopiča?« »Tako je.« Portretna glava dejansko spominja nanj.

Prvi preplet dveh brkačev tega dne. Sicer pa – da ne bi bil Cankar

preveč zapostavljen – na Novem trgu izvemo o njem med drugim to,

da je v Ljubljani bival na več kot šestdesetih naslovih. Nič nenavadnega

ne bi bilo, ko bi bil eden od njih tudi kje v naši bližini ...

Postojimo še pred, kajpak, Križankami, še enim monumentalnim

Plečnikovim delom; na zunanjem dvorišču je njegov doprsni kip

(zelo mrkega pogleda), pred vhodom v amfiteater pa so vklesane

njegove znamenite besede: Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.

Brkata preobrazba v retro-brivnici

Po Križevniški ulici z bogato kulturno preteklostjo in sedanjostjo se

spustimo do: Uredništva pričesk. Brivnice v retro-slogu, z zelo brkatim

(in bradatim) brivcem, ki bo našega vodnika vendarle ustrezno okra-


Foto: arhiv Turizem Ljubljana

Foto: Mateja Gruden

35

Trendi

Postanek v Plečnikovih Križankah

Brkat naj bo tudi vodnik!



Pred Narodno galerijo, kjer so na ogled Jakopičeva dela

Na Rožniku, kjer je Cankarjeva spominska soba

sil z brki. Kakšnimi? Mogoče v slogu Dalija? V angleškem, kraljevskem,

podkvastem slogu ...? Skupina se strinja: s kraljevskimi! Na nič kaj prida

udobnem stolu, ki je uspešno preživel že krepko preteklo obdobje,

se začne stilska preobrazba našega vodnika – dokler ga ne krasijo

imenitni, umetelno privihani brki. Zdaj je pravšnji!

Iz mesta na vas in na obisk k Plečniku

Spet na kolo in ob Ljubljanici proti Krakovemu in tamkajšnji najbolj

slikoviti (Krakovski) ulici: nizke, barvite hiške, ki navdajajo z občutkom,

da smo iz mesta skočili v vas. Kajti to je nekoč resnično bila vas, ki je

vso Ljubljano oskrbovala s svežo zelenjavo. Tukaj je tudi rojstna hiša

Riharda Jakopiča, ki se je rodil v premožno družino – njegov oče je bil

namreč uspešen trgovec s poljščinami.

Pa naprej, proti Trnovem, po ulici z brezovim drevoredom, ki jo je Plečnik

zasnoval tako, da so se krošnje kot pahljača razpirale ob približevanju

Trnovskemu mostu čez Gradaščico. Le malce za Trnovsko cerkvijo

je Plečnikova hiša, kjer je arhitekt živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje

smrti leta 1957. Preurejena je v muzej, v katerem nas poleg vpogleda v

mojstrovo življenje pričaka tudi: prva brkata skrivnost ...

Med Jakopičeva dela

Po obisku Plečnikove hiše napoči čas za malce daljši kolesarski potep:

proti Mirju in ob Rimskem zidu do Trga republike in Ravnikarjevih »dvojčkov«

(mimogrede: Edvard Ravnikar je bil Plečnikov študent) s pogledom

na slovenski parlament, ki bi bil precej bolj impozanten, ko bi uresničili

Plečnikove načrte zanj. (Jih je pa mogoče videti v njegovi trnovski hiši.) Pa

do Narodne galerije, kjer se nadaljuje zgodba o Jakopiču, saj so v njej

razstavljena njegova dela; in tam nas pričaka druga brkata skrivnost ...

Naj krasijo brki prav vse!

Iz hrama umetnosti pa v naravo – v park Tivoli, kjer je po Jakopiču

poimenovano osrednje sprehajališče, sicer Plečnikovo delo. To se lično

spne z gradom Tivoli, v katerem so prostori Mednarodnega grafičnega

likovnega centra. In tam nas čaka – darilce. Brkato, kajpak, in

natisnjeno prav v prostorih centra. Za povrh postanemo še vsaj za

kratek čas ponosni lastniki Arhitektovih, Pisateljevih ali Slikarjevih brkov.

Čudovito pristajajo, prav vsem.

Cankarjev Rožnik

Ker je nepogrešljiv del slovenskega značaja hoja navkreber, pa Brko

tura za konec povede še v klanec – tokrat peš, na Rožnik, do tamkajšnje

gostilne, kjer je Cankar preživel dobršen del svojega življenja v

Ljubljani. Ljudje so trumoma hodili tja, da bi se srečali z njim. (Mimogrede:

Brko tura nam tudi razkrije, da je znal biti precej gosposki: eno

kočijo je naročil zase, drugo pa za svoj klobuk!) Na Rožniku se nam v

Cankarjevi spominski sobi razkrije še poslednja brkata skrivnost, piko

na i pa postavijo zajetna kosa pehtranove in orehove potice in čaj ali

Cankarjeva kava. Iz brkatih skodelic, seveda. Ob odhodu pa še širok

nasmeh ob Cankarjevem doprsnem kipu – in njegovih brkih.

Drzni in brkati

Tri ure in pol, kolikor traja Brko tura, naglo minejo. V tem času se glava

spremeni v kalejdoskop številnih zgodb o Jožetu Plečniku, Ivanu

Cankarju in Rihardu Jakopiču, za katerimi bi morali marljivo brskati,

da bi jih odkrili, in podob, lepot, ki jih v Ljubljani, če v njej živiš, skorajda

ne opaziš več.

To svojstveno doživetje mesta je Turizem Ljubljana zasnoval v sodelovanju

s specialisti za kulturni turizem – Agencijo za razvoj in komunikacije

v turizmu Nea Culpa, gledališkim režiserjem Jašo Kocelijem

in scenaristom Simonom Hernausom. Vodnik, ki pospremi turiste v

brkate skrivnosti, je posebej usposobljen za vodenje Brko ture.

In še: za Brko turo ne potrebujete brkov, ki so vsem na očeh, zagotavljajo

avtorji potepa. »Lahko jih poiščete v sebi. Tam so, kjer se skrivajo

vaše najbolj drzne ideje in ambicije. Brko tura je ustvarjena zato, da

jih spet zbudi, skupaj z vašo domišljijo, in vas prepriča, da so (brki)

nekaj večjega in pomembnejšega, kot ste si predstavljali. Naj vas brki

iz Ljubljane spremljajo povsod.«

Mateja Gruden

Na Brko turo se je mogoče odpraviti vsak petek ob 15. uri (le če

dežuje, odpade), stane pa 45 evrov.


36

Inovativno

Foto: Katarina Pirih

Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom

Razvajanje brbončic na

sloviti Bohinjski progi

Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom, zamisel, ki je lani prejela nagrado snovalec, s katero Slovenska

turistična organizacija spodbuja uresničevanje ustvarjalnih in inventivnih idej s področja turizma,

je v letošnjem letu tudi zaživela: maja so se na kulinarično razvajanje na muzejskem vlaku, ki sopiha po

Bohinjski progi med Gorenjsko in Primorsko, podali prvi gostje.

Ustvarjalci Kulinaričnega popotovanja z muzejskim vlakom, podjetje

ABC Rent a car, ki tudi sicer trži izlete z muzejskim vlakom, so enega

njegovih vagonov spremenili v majhno, preprosto potujočo restavracijo.

Kulinarično zgodbo na vlaku je zasnovala skupina študentov Višje

strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, ki za goste pripravlja lokalne

kulinarične dobrote, pripravljene in postrežene na sodoben način.

Po stari Bohinjski progi

Kulinarika tako plemeniti tudi sicer slikovito vožnjo z vlakom. Na 89

kilometrov dolgi poti, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko, je skupaj

šest postaj (Jesenice, Bled Jezero, Bohinjska Bistrica, Most na Soči, Kanal

in Nova Gorica), približno trideset predorov in galerij, najdaljši je

dolg dobrih šest kilometrov – med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom.

Vlak prečka približno trideset večjih mostov, med njimi znamenita

kamnita mostova pred Mostom na Soči in solkanskega, zapelje čez

več rek, med njimi čez Savo Dolinko, Idrijco in Sočo, prereže blejski

Vintgar, se vreže v ozko Baško grapo ...

Foto: arhiv ABC Rent a car


37

Inovativno

Foto: Stane Jeršič

Foto: Dave Collier

Razvajanje v Brdih

Kulinarično razvajanje se ob koncu potovanja z vlakom nadaljuje

v Šmartnem, slikoviti obzidani vasi s petimi ohranjenimi stolpi v

Goriških Brdih: s pokušnjo oljčnih olj, belo polento in točem ... In s

»piko na i«, čokoladno-orehovo torto z oljčnim oljem in pomarančo.

Znova jeseni

Za letos je ABC Rent a car razpisal še dva termina za Kulinarično popotovanje

z muzejskim vlakom, jeseni: 27. oktobra in 3. novembra.

Cena celodnevnega doživetja za odrasle je 89 evrov, za otroke od

šestega do dvanajstega leta starosti 39 evrov, za mlajše je brezplačno.

Cena vključuje vožnjo z muzejskim vlakom, kulinarično zgodbo na

vlaku, animacijski program, kulinarično doživetje v Šmartnem, lokalne

avtobusne prevoze, vodenje in organizacijo izleta.

L. L.

Foto: Katarina Pirih

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.


38

Pod drobnogledom

Rimske terme so bile prvič pisno omenjene v oglejski listini leta 1486, zaživele pa so po letu 1840.

Republiški turistični drobnogled TZS

Zadovoljni naj bodo

gostje in zaposleni

Zdravilnih učinkov termalne vode so se zavedali že stari Rimljani, ki so 39 let pred našim štetjem na

mestu, kjer so zdajšnje Rimske terme v Rimskih Toplicah, zgradili bazene s toplo in hladno vodo. Skozi

stoletja je priljubljenost akrotermalne vode, ki blagodejno vpliva na človeško telo, le še naraščala in zdaj

prihaja v ta raj na zemlji tudi čedalje več tujih turistov, pravi Valerij Arakelov, lastnik in direktor omenjenih

term, ki jih je obiskal Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS).

»Lani smo imeli kar 80.000 turističnih prenočitev, letos jih načrtujemo

še več,« napoveduje Valerij Arakelov. Armenec po rodu se je

zaljubil v Slovenijo, kjer zdaj živi z ženo in otrokoma. V Armeniji ima

zelo veliko posestvo in vinograde, iz njegovega grozdja pa pridelujejo

vrhunski konjak ararat. Poslovno je povezan z več državami (v

Moskvi ima tiskarno, na Češkem hotel ...), zato je pogosto na poti. In

zakaj se je odločil še za nakup Rimskih term? »Kot poslovnež sem

zaznal priložnost za dober posel; sicer pa me zelo zanima zgodovina,

ki jo spoštujem, kar mi je vcepila že moja mama. In Rimske terme

so s zgodovinskega vidika edinstvene, ne samo v Sloveniji, tudi

širše,« pripoveduje Arakelov.

Nove priložnosti odpirajo nova delovna mesta

Med tujimi gosti je v Rimskih termah največ Italijanov, sledijo jim Avstrijci,

Rusi, Ukrajinci in gostje iz Azerbajdžana. »Odpirajo se nam novi trgi, med

drugim Francija, skandinavske države, Kazahstan. Naša strategija sta široka

ponudba in vrhunska kakovost ob le rahlem zvišanju cen. Zaposleni

imamo srečo, da se lahko dodatno izobražujemo v tujini, med drugim v

Po legendi, ki jo je leta 1890 napisal Anton Aškerc, naj bi

Rimske Toplice nastale pred več kot dva tisoč leti; do njegove

spominske hiše je od Rimskih term samo 650 metrov.

Vrelci v Rimskih termah so približno tisoč metrov pod zemeljsko

površino, voda iz Rimskega vrelca pa ima 36,6 stopinje Celzija.

Obiskovalci si lahko z njo postrežejo 24 ur na dan.


Helsinkih, kjer imajo eno največjih izobraževalnih središč za srednje gostinske

šole. V vodstvu z direktorjem Arakelovom na čelu si prizadevamo,

da bi bili ne samo gostje, temveč tudi vsi zaposleni čim bolj zadovoljni; v

termah je sicer 110 redno zaposlenih, imamo pa tudi štirideset zunanjih

sodelavcev. A potrebovali bi jih še več, imamo odprta nova delovna mesta

za kuharice in kuharje, maserke in maserje, čistilke, natakarice in natakarje,«

pripoveduje Evelin Krajnc, vodja trženja in prodaje v Rimskih termah,

kjer je zaposlena že osmo leto.

Ene najlepših term v Sloveniji

RTD TZS si je ogledal terme: hotelske sobe, ponudbo velnesa, medicinski

in kongresni center ter neposredno okolico. »To so ene najlepših

term v Sloveniji z raznoliko in kakovostno ponudbo in zelo lepo urejeno

okolico,« je po ogledu poudaril Karel Vernik, predsednik RTD TZS.

»Imamo bogato tradicijo in sodobne turistične storitve,« pravi

Valerij Arakelov; ob njem Evelin Krajnc in Karel Vernik ter Pavle

Hevka, podpredsednik RTD TZS.

39

Pod drobnogledom

Unikatni bazenski kompleks

Gostje se lahko razvajajo v avtentičnih kopelih v Historičnem

delu vodnih nimf, tudi v tisti, kjer se je njega dni razvajala

Napoleonova sestra.

Čista in urejena Radovljica ima kaj pokazati

»Število turističnih prenočitev nam v zadnjem času strmo narašča; v

minulem letu smo jih imeli že 260.000, leto prej 160.000,« pripoveduje

Ciril Globočnik, župan občine Radovljica, kjer se je med svojim popotovanjem

po Sloveniji ustavil RTD TZS.

Da jih obišče veliko turistov, ni presenečenje, saj ima čista in urejena

Radovljica kaj pokazati – tudi Čebelarski muzej v baročni graščini v

starem delu mesta, edini takšen na Slovenskem, ki od odprtja leta

1959 proučuje, hrani in predstavlja dediščino slovenskega čebelarstva.

»Osrednje mesto v muzeju ima zbirka poslikanih panjskih končnic

z najstarejšo iz leta 1758; obsežna zbirka je bogata z enkratnimi

motivi, njihovo raznolikostjo in številnostjo,« pripoveduje Miha Lavrinec,

vodnik po muzeju. Tehnični del muzeja prikazuje najbolj tipična

čebelja bivališča in čebelarsko orodje, biološko sobo življenja in delo

naše avtohtone čebele kranjske sivke, v poletnih mesecih v živo v

opazovalnem panju.

Graščina, v kateri domuje muzej, je lepo in skrbno obnovljena, v njej

pa s svojo mogočnostjo še zlasti izstopa baročna dvorana. »Za obnovo

je 200.000 evrov namenil norveški kralj, ki je s kraljico obiskal Radovljico,«

je povedal Ciril Globočnik. Gorenjski biser Radovljico namreč

obiskujejo tudi svetovno znani imenitneži.

Duša Podbevšek - Bedrač

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač in Karel Vernik

K sodobnemu Čebelarskemu razvojno izobraževalnemu centru Gorenjske v Rožni dolini v Lescah, kjer imajo med drugim tudi

hranilnico ekoloških semen, spada ličen čebelnjak, kajpak poln stanovalk – marljivih čebel.


40

Pod drobnogledom

Potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta; v

Radovljici so jo posadili 31. maja leta 2008. Raste skozi mlinski

kamen in se ozira proti Triglavu, kar je izjemna posebnost, rad

poudari Ciril Globočnik.

Ena imenitnih razglednih točk v starem mestnem jedru

Radovljice, s katere seže pogled do Triglava, kot je poudaril

župan Ciril Globočnik.

Na srednjeveškem trgu v več kot pol tisočletja stari hiši že dve

stoletji domuje znamenita gostilna Lectar, lastnika Lili in Jože

Andrejaš pa goste vselej presenetita in kulinarično razvajata –

tudi z okusno domačo bučno juho. Turisti so več kot navdušeni

in med starimi zidovi pristne gostilne je pogosto slišati njihov

aplavz.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Junij 2018

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.


41

Skok v soseščino

Limone – očarljivo mestece ob Gardskem jezeru

Kjer je tako lepo,

da se splača čim dlje živeti

Med mesteci, ki se nizajo ob Gardskem jezeru v Italiji, so Limone zagotovo med najočarljivejšimi. Razprostirajo

se na ozkem objezerskem pasu in se dvigujejo do vznožja prepadnih sten pod hribovitim svetom

nad jezerom. So tudi med turistično najrazvitejšimi in najbolj obiskanimi mesteci ob njem, kar je očitno

že ob pogledu na številne trgovinice s spominki; da imajo v njih nesporni primat limone (v vseh mogočih

različicah) je bržkone razumljivo – glede na ime kraja, četudi je bolj verjetno, da to z rumenim citrusom

nima prav nobene povezave ...

Limone so bile dolgo dostopne zgolj po jezeru ali hribih – slikovito

cesto, ki zdaj povede od mesteca proti severnem delu jezera, so namreč

zgradili šele leta 1932. Ljudje so se tod preživljali zlasti z ribolovom

in gojenjem oljk in limon. Kraj je ohranil čar nekdanje ribiške

vasice, limone pa so zdaj v ospredju bodisi v trgovinicah za turiste

bodisi na keramičnih ploščicah, ki označujejo uličice in trge.

Turizem je začel tod cveteti že po drugi svetovni vojni, ko so začeli

Limone obiskovati turisti z evropskega severa; še zdaj jih je precej, ki

prihajajo v to slikovito zgodovinsko mestece, kjer se ozke uličice vijejo

med starimi kamnitimi hišami.

So pa Limone znane še po nečem: leta 1979 so pri nekem prebivalcu

mesteca odkrili čudežen protein, ki naj bi razmaščeval arterije; v kombinaciji

s prijetnim, milim podnebjem in zdravo sredozemsko prehrano

s poudarkom na svežih ribah, oljčnem olju in domačih citrusih naj

bi bil protein učinkovito orožje zoper bolezni srca!

Besedilo in foto: M. G.


42

V Nemčiji se dobro je in pije

Skok v soseščino

Gurmanski festivali imajo v Nemčiji dolgo tradicijo.

Med najbolj znanimi je festival v deželi

Schleswig - Holstein, ki privablja tudi kuharje z

Michelinovimi zvezdicami. Bogata nemška kulinarika

je namreč pomemben del tamkajšnje tradicije

in Nemci so znani kot veliki gurmani in resnični

sladkosnedi.

Podatek, da se z Michelinovimi zvezdicami ponaša že več kot tristo

restavracij v Nemčiji (takoj za Francijo), je skoraj osupljiv. V turizmu pa

ima gastronomija izjemno pomembno vlogo in čedalje več turistov

je, ki se odločijo za neko turistično destinacijo zaradi tamkajšnje kulinarike.

V Nemški turistični organizaciji (NTO) se tega še kako dobro zavedajo,

zato so letos začeli tematsko kampanjo, ki poudarja pestro in domiselno

nemško gastronomijo, v kateri se lahko Nemčija primerja z najboljšimi

kulinaričnimi destinacijami sveta.

Sicer pa imajo v Nemčiji več kot 72.400 restavracij, 1300 pivovarn, ki

varijo več kot 5000 različnih vrst piva, trinajst vinorodnih okolišev,

3200 različnih vrst kruha ... Z nemalo dobrotami je NTO predstavila

del nemške okusne kulinarike tudi v Ljubljani, »saj število slovenskih

turistov in njihovih prenočitev v Nemčiji narašča,« je povedala

Maja Horvat, vodja predstavništva NTO v Ljubljani (na fotografiji

desno ob novinarki Silverki Lesjak Klapš). Lani so slovenski turisti v

Nemčiji ustvarili skoraj 290.000 prenočitev, kar je 1,4 odstotka več

kot leto prej.

D. P. B.

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Foto: www.germany.travel

Pestro in domiselno: sladica berlinske restavracije Facil


Dobrote Dolenjske

Loške Mlekarne

Fingušt Helc

Vila Natura Kmetija Flis Loške Mesnine

Kmetija Cimerman

Mesarstvo Smolar

Kmetija Gnidica

Kmetija Čuš Zadruga Tolmin Kmetija Orešnik

Oljarstvo Ličer

Slaščičarstvo Rogljiček Pekarna Težak Slaščičarstvo Ogrinc Bio kmetija Zel Kmetija Bandur

Bio kmetija Žgajnar

Mlekarna Planika

Kmetija Ovsenjak

Sadjarska kmetija Trstenjak

Kmetija Reberšak

KGZ idrija

Kmetija Šentak

Kmetija Pavlič

Kmetija Jurečič

Kmetija Morgan KZ Sevnica Kmetija Kukenberger

za dobro

hrano stojijo

dobri ljudje

Kmetija Šlamberger

Sirarstvo Videc

Kmetija Žunar

Kmetija Simonič Mlin Rangus Loška zadruga

Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana

Kmetija Pavšar

Ekološka kmetija Durnik

Bohinjska sirarna

Bose Oil Domačija Brozovič KZ krka Mesnica Faganel

Kmetija Jarkovič Kmetija Nastran Sirarna Bogataj Mesarstvo Podobnik Mlekarstvo Podjed

Revija Lipov list, junij 2018

Do you know the secret to free website traffic?

Delete template?

Save as template?