JUNIJ 2018 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Marjan Hribar
o turizmu v Novem mestu
Potepanja
Moja jezera – zgodba
o raziskovanju slovenskih voda
Trendi
»Brkato« doživetje Ljubljane
Inovativno
Kulinarično popotovanje
z muzejskim vlakom
Foto: Anže Čokl/www.slovenia.info
Tekmovanje za
2018
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
NAJ
Vabimo vse občine, da se prijavijo
za tekmovanje slovenskih krajev
v urejenosti in gostoljubnosti
v kategorijah:
• Srednja mesta
• Manjša mesta
• Izletniški kraji
• Jedra: mestna, vaška, trška
• Kampi
• Glampi
• Mladinska prenočišča
• Tematske poti
urejen in
gostoljuben
kraj
Predloge občin bo obravnavala posebna komisija
in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,
ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.
Glasovanje bo potekalo prek spletne strani
www.turisticna-zveza.si ter družabnih medijev Facebook.
Mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja bosta
merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.
Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih
in ocenjevanje zaključila v septembru.
Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo
8. oktobra 2018 v Portorožu na Dnevih slovenskega turizma.
Prijave občin zbiramo do
27. junija na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.
Spletno glasovanje bo potekalo od 28. junija
do 11. julija 2018.
KAZALO
NASLOVNICA
Jezero Jasna v Kranjski Gori
INTERVJU 04-05
Marjan Hribar, direktor Zavoda za šport,
kulturo, turizem in mladino Novo mesto:
Novo mesto v prihodnjih letih: sodobno
in kozmopolitsko mesto
FOKUS 12-15
Ustanovljena je bila
Turistična zveza Vipavska dolina
TD Šalek: skrb za Šaleški grad
in živahen trški utrip
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17
Uroš Kamenšek, novi predsednik
Pomurske turistične zveze:
PTZ naj postane tesna vez med
društvi in gospodarstvom
TZS 18-19
Končan je letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava
Podeljene regijske zlate kuhalnice
POTEPANJA 24-29
Moja jezera – spoznavanje očarljive Slovenije
Od Zagorja do Koroške:
turizem nad zemljo in pod njo
NA KOLESU 30-31
Rekreatur – doživetje za drugačne vrste zmag
ZGODBE V TURIZMU 32-33
Karnijske nosačice, prezrte junakinje
prve svetovne vojne
TRENDI 34-35
Spoznavanje Ljubljane v družbi vélikih brkačev
INOVATIVNO 36-37
Razvajanje brbončic na stari Bohinjski progi
POD DROBNOGLEDOM 38-40
RTD TZS v Rimskih termah in Radovljici
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici avgusta.
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi
prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija 2018 na
elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
UVODNIK
Pred zaprašenim, počenim in edinim oknom za informacije o mednarodnem
potniškem prometu se je vila vrsta potrpežljivih potnikov. Zaslonov,
na katerih bi se osveževale informacije o prihodih in odhodih vlakov,
postaja pač ni premogla. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil to
glavni kolodvor sicer lepega, svetovljanskega in milijonskega Beograda ...
V redu, vendarle pravočasno izvem, da gre vlak ob predvideni uri, in številko
perona. Ampak potem izvem pred vlakom tudi, da nimam rezervacije
zanj. Kakšne rezervacije? Nihče je ni omenil ob nakupu povratnih
vozovnic v Ljubljani! »V Ljubljani je ne potrebujete, tukaj pač. Stane 110
dinarjev, uredite jo pri informacijskem okencu.« In spet nazaj do vegastega
okna, z mislijo, da je kozarec vsaj na pol poln, ker ti je po čisti sreči
ostalo še dovolj srbske valute za plačilo. Pa se potem spet izprazni: »Ne
morem vam urediti rezervacije, ker nam sistem ne dela. Pa saj smo povedali
šefu sprevodnikov!« In spet nazaj na peron, zdaj že tik pred predvidenim
odhodom. »No, dobro. Jo boste pa na vlaku,« se po krajšem omahovanju
omehča mrk sprevodnik.
»Vlak je vedno avantura,« malce pozneje, medtem ko vlak drdra proti slavonski
ravnici, smeje se skomigne znanec iz Slovenije, s katerim se po
naključju srečamo pred odhodom vlaka sredi zmede z rezervacijami.
Pa najbrž res! Z letali tako ali tako sledimo mantri »čim hitreje od točke A
do točke B!«, v avtomobilih pa smo zaprti v svoj mali svet, ne prihajamo
v stik s pisanico neznancev, s katerimi si delimo pot, in njihovimi življenji,
in ne tkemo bežnih znanstev s sopotniki od kdo ve kod; na vlaku lahko
brezskrbno vsrkavamo posnetke pokrajine, ki se nizajo izza oken, opazujemo
življenje za njimi, ko se približamo mestom in vasem ... Kadar koli
lahko vstanemo in se pretegnemo, sprehodimo, lahko beremo, klepetamo;
kakor koli obrnemo, je vlak gotovo super potovalna izbira.
Le malce počasna, kajne? Jasno, ne nujno; po svetu je čedalje več hitrostnih
različic vlakov (najhitrejši, kitajski letališki vlak Shanghai Maglev, doseže
do 430 kilometrov na uro!). Pa vendarle je vožnja z vlakom praviloma
še vedno dojemana kot počasnejša potovalna možnost, kar je v času,
ki slavi kult hitrosti, zanesljivo pomanjkljivost. Ali pač ne? Ali je prav zato
prej razkošje? In kdaj naj bi upočasnili tempo, če ne prav v prostem času,
še zlasti, ko kam odpotujemo, pa četudi le za krajši čas?
Zagovorniki počasnejšega tempa življenja na vseh ravneh radi citirajo
Carla Petrinija, začetnika gibanja Slow Food (ki se je med podobnimi gibanji
najbolj uveljavilo): »Verjamemo, da lahko oplemenitimo smisel življenja,
če počnemo stvari hitreje. Menimo, da je življenje kratko – in da
moramo vse početi hitro, da bi lahko stisnili vanj čim več. Toda življenje je
dolgo. Težava je v tem, da ne vemo, kako ga preživeti modro.«
Mateja Gruden, urednica
3
Kazalo / Uvodnik
4
Intervju
Foto: arhiv ZŠKTM Novo mesto
Marjan Hribar, direktor Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto
Novo mesto v prihodnjih
letih: sodobno in
kozmopolitsko mesto
Poslovni in športni turizem sta ključna turistična produkta Novega mesta in bosta to tudi v prihodnje – glede
na dosedanji (uspešni) razvoj in priložnosti, pravi Marjan Hribar, od letošnjega leta direktor Zavoda za šport,
kulturo, turizem in mladino Novo mesto. Si pa želi, da bi se Novo mesto kot središče »najuspešnejše gospodarske
občine v Sloveniji, na nek način slovenske Silicijeve doline, razvilo v sodobno, kozmopolitsko mesto, in da
ga bodo kot takšnega prepoznavali tako domačini kot obiskovalci.«
Zdi se, da sta Novo mesto in Dolenjska na turističnem zemljevidu
Slovenije, po katerem potujejo še zlasti tuji obiskovalci, razmeroma
spregledana. Kaj menite – zakaj?
Razloge za turistični zaostanek regije in mesta je treba začeti iskati v
preteklosti. Ko so bili nekateri kraji, kot so, na primer, Bled, Portorož in
Rogaška Slatina, že uveljavljene turistične destinacije, o turizmu na
Dolenjskem še ni bilo mogoče niti govoriti. Edini turistični produkt v
teh krajih je bilo dolga leta zdravilišče Dolenjske Toplice (tod so prve
bazene zgradili v 18. stoletju; v Šmarjeških Toplicah se je kopališče
začelo razvijati po prvi svetovni vojni, op. p.). Tako da Dolenjska nima
dolge turistične zgodovine. Lahko pa ta razvojni manko razumemo
tudi kot spodbudo, da čim prej ujamemo turistično bolj razvito Slovenijo.
Ob tem bi sicer poudaril še nekaj: Dolenjska je najmočnejša
gospodarska regija v državi, tako da je razvojno usmerjena v različne
panoge, ne samo ali predvsem v turizem. Kar zadeva Novo mesto, pa
to doslej še ni bilo »ovrednoteno« v turističnem pogledu – in prav to
je tudi največji izziv pri nadaljnjem razvoju turizma v njem.
Katere so v primerjavi s preostalimi slovenskimi destinacijami
ključne razlikovalne prednosti Novega mesta, ki mu (lahko) zagotavljajo
jasno in prepoznavno turistično identiteto?
Prva prednost Novega mesta so trdni temelji za uspešen poslovni
Lipov list - Junij 2018
5
Intervju
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Splavarjenje na Krki
turizem; ta je že zelo dobro razvit (zaradi močnih velikih podjetij, kot
so Krka, Revoz in Adria Mobil, in številnih manjših uspešnih podjetij)
in spodbuja nenehno izboljševanje standardov hotelskih in drugih
storitev v destinaciji, saj so gostje, ki jih nagovarja, zelo zahtevni. Na
drugem mestu so prav tako trdni temelji za uspešen športni turizem.
Tudi ta je tukaj že dobro razvit in ima dolgoletno tradicijo. V Novem
mestu je bilo, na primer, že leta 1994 evropsko prvenstvo v triatlonu,
ki ga je prenašal Eurosport. Tukaj je Namiznoteniški trening center
Slovenije. V Češči vasi bo edini velodrom v Sloveniji z olimpijskim
vadbenim centrom za kolesarstvo, atletiko in triatlon. Novo mesto je
navsezadnje zibelka kolesarstva – ima edino profesionalno kolesarsko
moštvo v Sloveniji, Adria Mobil, s štiridesetletno zgodovino. Regija
ima tako tudi nastanitveno infrastrukturo, ki je specializirana za
potrebe in želje poklicnih športnikov.
Poleg tega je bil Novomeščan olimpijec, največji slovenski športnik
vseh časov – Leon Štukelj. Letos je 120. obletnica njegovega rojstva ...
Tako je. Letos bomo imeli v Novem mestu štirideset športnih prireditev
v čast Leonu Štuklju.
S kakšno ponudbo pa se lahko Novo mesto uveljavi na področju
izletniškega, počitniškega turizma?
S ponudbo kulturnega turizma. Prepričan sem, da bo po prenovi
starega jedra, ki zdaj poteka, to najlepše mestno središče v Sloveniji,
očarljivo, z odlično kulturno ponudbo. Tukaj je Dolenjski muzej z
Lani so v Novem mestu našteli okoli 38.000
obiskovalcev in 100.000 prenočitev (skoraj 90
odstotkov tujih gostov); letos se nadejajo vsaj
desetodstotne rasti, je povedal Marjan Hribar.
odličnim programom, tukaj sta zanimivi cerkvi (gotska cerkev svetega
Miklavža, ki je nepogrešljiv del novomeške vedute, in frančiškanska
cerkev, op. p.), na severu pa jedro zaokroža Kulturni center
Janeza Trdine, ki je po vsebini in kakovosti programa po mnenju
kulturnega ministrstva med najboljšimi kulturnimi središči v Sloveniji.
Tudi kulinarična ponudba v mestu je čedalje pestrejša in zanimivejša;
med drugim je znani slovenski chef Damjan Fink v njem
odprl Hišo kulinarike. Na ravni regije smo vključeni v projekt Dobrote
Dolenjske, z etnologom Janezom Bogatajem pa zdaj razvijamo
dolenjsko kulinarično piramido. Na področju izletniškega, počitniškega
turizma bi poudaril tudi že dobro razvit zidaniški turizem. In
aktivni turizem, še zlasti v povezavi z reko Krko, ki je že vključena v
različne turistične programe. Velik, a še neuresničen potencial za
razvoj aktivnega turizma so Gorjanci; to območje (ki ga je pisatelj
Janez Trdina s svojim znamenitim delom Bajke in povesti o Gorjancih
za vselej zapisal v slovensko zavest, op. p.) moramo turistično
razgibati. Toda: nismo in tudi nimamo ambicije biti klasična izletniška
in počitniška destinacija.
Dolenjski muzej
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Slogan novomeškega turizma je: Dobrodošli v Novem mestu,
kjer imajo avanture tradicijo. Kaj slogan obljublja obiskovalcem?
Pripravljamo nov slogan, ki bo poudaril drugo sporočilo: da (nas)
Novo mesto bogati, na vseh ravneh. Ponavljam: Novo mesto je izjemno
uspešna gospodarska občina, v kateri skorajda ni brezposelnosti,
kjer je kakovost življenja zelo visoka. Želimo si doseči miselni preobrat
pri tukajšnjih prebivalcih, ki so preskromni v dojemanju okolja,
v katerem živijo. Želimo si, da bi Novo mesto postalo v percepciji
domačinov in obiskovalcev sodobno, propulzivno mesto, ki zaradi
odličnega gospodarstva privablja mlade iz vsega sveta in ki ima domačine,
ki so uspeli tudi v tujini. Želimo si, da bi mesto zaživelo v tem
kozmopolitskem duhu.
Mateja Gruden
Lipov list - Junij 2018
6
Aktualno
Rekordno zanimanje za Slovensko turistično borzo
Letošnje, 21. Slovenske turistične borze, največjega poslovnega dogodka
v slovenskem turizmu, ki je bila od 7. do 9. junija v Kranjski
Gori, se je udeležilo največ (430) predstavnikov slovenskega turističnega
gospodarstva in tujih organizatorjev potovanj ter specializiranih
agentov doslej. Skoraj dve tretjini tujih podjetij je bilo na borzi
prvič.
Slovenska turistična borza, ki jo pripravlja Slovenska turistična organizacija
(STO), je namenjena spoznavanju in trženju turistične ponudbe
Slovenije, krepitvi partnerstev in spodbujanju novih povezav. Na njej
se srečujejo vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij in organizacij,
hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v
turizmu, kongresnih središč in preostalih ponudnikov v turizmu ter
predstavniki tujih organizatorjev potovanj, turističnih in specializiranih
agencij. STO z borzo omogoča, da slovenski turistični ponudniki
sklepajo konkretne posle s ključnimi kupci iz tujine, tuji udeleženci pa
spoznavajo destinacije – gostiteljice borze in drugih območij Slovenije
ter njihovo turistično ponudbo in proizvode.
Osrednji dogodek Slovenske turistične borze je sicer borzni dan z
vnaprej dogovorjenimi 20-minutnimi poslovnimi sestanki. Letos je
bil v znamenju rekordne udeležbe – tako predstavnikov slovenskega
turističnega gospodarstva kot tujih organizatorjev potovanj in specializiranih
agentov. Največ jih je bilo iz Nemčije (15), Rusije (12), Avstrije
(11), Francije (10) in ZDA (9). Iz čezmorskih držav oziroma oddaljenih
trgov je bilo trideset podjetij, prihajala so iz Južne Koreje, Kitajske,
Singapurja, Hongkonga, ZDA, Kuvajta, Kanade, Brazilije, ZAE in Savdske
Arabije. Na borznem dnevu se je sicer 230 predstavnikov slovenskih
podjetij srečalo z dvesto predstavniki tujih organizatorjev potovanj
na več kot 3500 sestankih.
»Slovenski turizem je v zadnjih letih dokazal, da se lahko postavi
ob bok svetovno znanim turističnim destinacijam. To dokazujejo
številne nagrade in priznanja, ki jih prejema Slovenska turistična
organizacija. Prepričan sem, da se bo to odrazilo tudi na letošnji
poslovni borzi in da bodo sklenjeni številni dogovori in vzpostavljene
dolgotrajne poslovne vezi. Tudi tokrat se bodo lahko partnerji
iz tujine prepričali, da smo prijetni gostitelji, da znamo organizirati
velike poslovne dogodke in da imamo raznoliko turistično
ponudbo za petzvezdična doživetja,« je ob odprtju borznega dne
izjavil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
TTA
Foto: STO
Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo
»Zakaj pa vi čutite Slovenijo?« je vprašanje, ki ga je Slovenska turistična
organizacija (STO) zastavila Sloveniji v novi kampanji Dva milijona
razlogov, zakaj čutimo Slovenijo. V njej poziva prebivalce naše dežele,
naj prek družbenih medijev delijo svoja občutenja, podkrepljena s
privlačnimi fotografijami in videoposnetki, ki jim jih zbujajo njihovi
najbolj priljubljeni deli Slovenije ter pri tem uporabijo ključno besedo
#ifeelsLOVEnia. Cilj je zbrati dva milijona priporočil za oglede in doživetja
še zlasti manj znanih destinacij in proizvodov, s čimer na STO
odgovarjajo na izzive preobremenjenosti nekaterih destinacij in geografske
razpršenosti turizma, hkrati pa navdušujejo domače turiste za
preživljanje prostega časa v domovini.
Najboljši ambasadorji svoje dežele smo njeni prebivalci, poudarjajo
na STO. To so pred več kot tridesetimi leti dokazali izjemni slogani
Slovenija, Moja dežela, Turizem smo ljudje in Slovenija. Na sončni
strani Alp, ki so sprožili poenoten, širši čustven odziv in ki še vedno
ostajajo v našem spominu. Načini promocije so se odtlej spremenili,
vendar so poleg ciljnih trženjsko-promocijskih aktivnosti v digitalnem
okolju in drugih aktivnosti pri izbiri destinacije za oddih še vedno
pomembna priporočila prijateljev in znancev.
Nacionalna promocijska kampanja Dva milijona razlogov, zakaj čutimo
Slovenijo poteka na za zdajšnji čas ključnih komunikacijskih kanalih: na
družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter in YouTube ter na
osrednji slovenski turistični strani www.slovenia.info. Njena pomembnost
pa je tudi v tem, da so vanjo vključeni tudi turistično-informacijski
centri in hoteli, ki jim je STO posredovala nalepke v obliki značilnih zelenih
srčkov s pozivom k delitvi ključne besede #ifeelsLOVEnia. Srčki so
namenjeni gostom za spodbudo k sodelovanju pri kampanji, h kateri
je STO povabila tudi slovensko turistično gospodarstvo, saj ima skupaj
z destinacijami možnost, da svoje goste spodbuja tudi k delitvi zanje
pomembnih ključnih besed. Za sodelovanje pri kampanji bodo svoje
člane spodbudili tudi Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska
zbornica Slovenije in drugi partnerji STO.
TTA
Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info
Lipov list - Junij 2018
7
Dogaja se
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Slovenija praznovala
prvi svetovni dan čebel
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je lani decembra na
pobudo Slovenije v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je razglasila
20. maj za svetovni dan čebel. Osrednja prireditev ob prvem svetovnem
dnevu čebel v Sloveniji je bila na Breznici v žirovniški občini, kjer se je rodil prvi
slovenski čebelar Anton Janša.
Glavni namen svetovnega dne čebel je, da se vsaj ta dan posveti ozaveščanju
svetovne javnosti o pomenu čebel in preostalih opraševalcev
za človeštvo. Obenem pa je tudi priložnost za stroko, politiko,
gospodarstvo in širšo javnost za razpravo o izzivih ohranjanja čebel in
opredelitev aktivnosti, ki zagotavljajo njihovo preživetje.
Čebelarski turizem
Slovenska turistična organizacija (STO) čebele in čebelarski turizem
že vrsto let vključuje v svoje tržno-komunikacijske aktivnosti, saj
predstavljajo Slovenijo kot deželo izjemnih naravnih danosti. S sloganom
»Be(e) responsible« (posrečena igra besed: bee je po angleško
čebela, sicer bi stavek pomenil – Bodite odgovorni) se je predstavila
na lanski turistični borzi WTM London, izdala je več publikacij na
temo čebelarskega turizma, posebno pozornost Sloveniji kot deželi
čebel in čebelarskega turizma pa je namenila pri komunikaciji na
spletnih straneh, družbenih omrežjih ter predstavitvah Slovenije
doma, še zlasti pa v tujini. Pred kratkim so se v Sloveniji na študijski
turi na temo čebelarskega turizma mudili novinarji tujih medijev.
Direktorica STO Maja Pak je ob svetovnem dnevu čebel med drugim
dejala: »Na STO zgodbo o čebelah in z njimi povezana doživetja intenzivno
vključujemo v promocijske aktivnosti doma in v tujini. Ob
tej priložnosti smo pritegnili tudi pozornost pomembnih medijev, ki
jih gostimo v Sloveniji, med njimi sta BBC Wildlife in National Geographic
Russia, o tematiki pa so se že razpisali tudi pri The Guardian in
The Telegraph. Z izjemno skrbjo za čebele utrjujemo prepoznavnost
Slovenije kot trajnosti zavezane države, na načelih trajnostnega razvoja
pa temelji tudi naš turizem.«
V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije je STO pripravila posebno
publikacijo o čebelarskem turizmu Sledite čebelam v angleškem
in nemškem jeziku, sodelovala pa je tudi pri pripravi kataloga ponudnikov
čebelarskega turizma. Posebno pozornost je čebelam in čebelarskemu
turizmu namenila v okviru uradnega turistično-informacijskega
portala slovenia.info na podstrani Praznujte z nami svetovni
dan čebel.
TTA
Lipov list - Junij 2018
8
Dogaja se
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info
Jurjevanje v Beli krajini: letos od 20. do 24. junija
Najstarejši folklorni
festival v Sloveniji
Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v Sloveniji, prepoznaven tudi na mednarodni ravni, je
svojstvena prireditev, ki je dobila ime po starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je ostala zvesta
svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve.
Jurjevanje nekoč
Poseben odbor, ki mu je predsednikoval Janez Žunič, je v sodelovanju
z Zvezo kulturno-posvetnih organizacij, Turističnim društvom in z
Dolenjsko turistično zvezo 6. in 7. junija leta 1964 pripravil prvo Jurjevanje
kot spomin na šego, ki je živela po belokranjskih vaseh, in s ciljem
privabiti v Belo krajino čim več turistov. Za to priložnost so celo
popravili cesto, ki vodi v Črnomelj čez Jugorje! Prvi festival je obiskalo
okoli tri tisoč gostov, ki so se na njem naužili kulture, pa tudi belokranjske
hrane in domačih vin.
Prvi dan prireditve so kresnice po črnomaljskih ulicah vabile na večerni
kres. Na njem so nastopili kulturne skupine, tamburaški zbor iz
Metlike in godec Jazo, ki je igral na gudalo. Nastopajoči so se predstavili
z ljudskimi pesmimi, vižami in kresnim kolom.
Drugi dan je šel dopoldne skozi mesto sprevod Zelenega Jurija. Spremljali
so ga piskači in trobentači – do zelenice pri železniški postaji.
Tam so zaplesali Metličani, ki so s turnom prikorakali na prostor, gledalce
pa je najbolj navdušil petelinji boj. Nastopile so tudi folklorne
skupine iz Vinice, Preloke, Adlešičev, Tribuč, Bojancev, Predgrada, Starega
trga ob Kolpi, Poljanske doline in Semiča.
Spomine na prvo Jurjevanje je Janez Kramarič, eden glavnih prirediteljev
festivala, opisal takole: »Okrepljeni z zavestjo o vrednotah in pomenu
dediščine smo v letih od 1959 do 1964 nekajkrat poskusili prodreti
z idejo o osrednji belokranjski folklorni prireditvi v Črnomlju. Pomenila
bi oživitev folklore v krajih, kjer so že imeli folklorne skupine, ki so ohranjale
in prikazovale predvsem obredja njihovega kraja in okoliša, moti-
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info
Lipov list - Junij 2018
9
Dogaja se
virala bi skupine h kakovostnejšemu izvajanju plesov in obredij, znatno
pa bi doprinesla k turističnemu razvoju naše dežele. Pa, žal, nismo
uspeli. Takratni občinski družbenopolitični funkcionarji niso bili dovzetni
za to idejo. Odklanjali so jo z nesprejemljivim argumentom, ki se je
glasil nekako tako: ’Kaj naj sedaj, ko dvigamo Belo krajino iz zaostalosti,
naši ljudje plešejo v gatah!’ Naša vztrajnost je bila neuspešna, dokler ni
zasedel županskega mesta ing. Rado Dvoršak, ki je v letu 1964 takoj
podprl našo idejo in uspel prepričati tudi druge funkcionarje o vrednotah
in pomenu te naše dediščine. In smo začeli ...«
Jurjevanje zdaj
Zdaj, več kot petdeset let pozneje, je Jurjevanje v Beli krajini največja
prireditev v regiji in hkrati najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Ta bo
letos od 20. do 24. junija, že 55. leto zapored. Prireditev vabi v objem
belih brez in lepotice reke Kolpe pod okriljem priljubljene šege pomladanskega
prebujanja narave: jurjevega, po katerem je festival tudi
dobil ime.
V petih festivalskih dneh se bodo na več lokacijah v Črnomlju prepletali
kulturno-zabavni dogodki, ki postajajo gibalo oživljanja starega
črnomaljskega jedra. Prireditev živi s sloganom Vrnimo mesto ljudem,
obiskovalce vključuje v program, omogoča sodelovanje med
ustvarjalci in je prostor za aktivno in izobraževalno preživljanje prostega
časa. Temelji na trajnostnem razvoju – poleg skrbi za lokalno
prebivalstvo si prizadeva tudi za čim manjši vpliv na naravno okolje:
je prva slovenska prireditev z manj odpadki po smernicah Zero Waste
Slovenije.
Poleg osrednjega folklornega dela prireditve se bodo na njej zvrstili
še naslednji dogodki: Pastirče mlado, srečanje otroških folklornih skupin;
VirejFest, ki ga pripravljajo Klub belokranjskih študentov, Mladinski
kulturni klub in Mladinski center BIT, ki je sodoben odraz glasbene
dediščine; Goni kolo v organizaciji ŠRD Črnomelj, ki poskrbi za prijeten
družinski kolesarski izlet po Beli krajini; sejem, na katerem predstavljajo
svoje izdelke mojstri domače in umetnostne obrti; Kreativa K
23 – EtnoModerno, ki je sodoben odraz tradicionalnih obrti, vendar z
dizajnerskim pridihom; umetniške razstave, izobraževanja, predstavitve,
koncerti in ustvarjalne delavnice.
Jurjevanje je več kot folklorna prireditev, je preplet tradicionalnega in
modernega, lokalnega in globalnega, vse v načrtovanem trajnostno
naravnanem in celostnem razvoju Črnomlja, njegovih prebivalcev in
obiskovalcev.
Tatjana Zupančič
Foto: www.jurjevanje.si
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info
Lipov list - Junij 2018
10
Dogaja se
V Deželi kozolcev v Šentrupertu, ki je prvi muzej
kozolcev na prostem na svetu, stoji devetnajst različnih
sušilnih naprav – kozolcev.
V Deželi kozolcev in Novem mestu
Kjer znajo
razvajati z
znamenitostmi
in kulinariko
Letos v Novem mestu praznujejo 120. obletnico rojstva
največjega slovenskega olimpijca, Novomeščana Leona
Štuklja, na kar spomni njegov kip v središču mesta. Zato v
občini poudarjajo pomen zdravega športnega duha z bogatim
naborom aktivnosti pod naslovom Zdrav duh v Novem mestu.
V Dolenjskem muzeju pa pripravljajo razstavo o Leonu Štuklju,
na kateri bo mogoče videti tudi njegove predmete, ki jih je
dobil v dar od svetovno znanih osebnosti.
Novo mesto oziroma tamkajšnji Turistično informacijski center (TIC) v sodelovanju s turistično agencijo
Kompas Novo mesto pogosto preseneti z novimi doživetji v mestu in njegovi slikoviti okolici. Zato ni presenetljivo,
da ima dobrih 650 let staro mesto čedalje več turistov od blizu in daleč (celo iz Avstralije) in čedalje
več turističnih prenočitev.
Številni so že uživali v vožnji na znamenitem Rudolfovem splavu, na
pohodu po Slakovi poti in doživetju dolenjskih gričev, na Matjaževi domačiji
na Pahi pod Otočcem s 150 let staro hišo s tradicijo, kjer prisluhnejo
zgodbi o cvičku, v pristnih, a sodobno opremljenih zidanicah ...
Tokrat pa TIC dolenjske prestolnice in novomeški Kompas presenečata
in razvajata z novim programom: Zdrav duh v Novem mestu. Doživetje
se začne v Mirnski dolini, »kjer je nekoč stalo kar 613 kozolcev«, kot
pove Branka Brcar, direktorica muzeja Dežela kozolcev v Šentrupertu,
in se nadaljuje v Novem mestu v tamkajšnjem muzeju, pa na kulinaričnem
razvajanju na Rudolfovem splavu – s posebnostmi, kot so dimljena
krška postrv, pečena raca, sočni štruklji ... in vrhunska vina.
Turistična vodnica Marjanca Trščinar Antič nato goste odpelje še na
ogled edinega velodroma v Sloveniji, kjer raste olimpijsko središče.
Za konec pa še na letališče Prečna, od koder gostje poletijo nad dolenjske
griče in vinograde, posejane s številnimi zidanicami.
Gorazd Bedrač
Foto: G. B., D. P. B.
Na Rudolfovem splavu med vožnjo po okljuku reke Krke pod
novomeškim Bregom turiste razvajajo z okusnimi lokalnimi
jedmi in pristnimi vini Dolenjske. »Gostje se lahko odločajo
med različnimi programi na splavu,« je povedal Matjaž Pavlin,
direktor Turistično informacijskega centra v Novem mestu.
Ob njem odlična turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić in
priznani vinogradnik in vinar Janez Colnar mlajši.
V novomeškem Rastočem parku mladosti, ljubezni in
umetnosti s številnimi skulpturami, ki ponazarjajo Novo
mesto, je tudi skulptura Primičeve Julije, prav tiste, v katero je
bil zaljubljen veliki poet France Prešeren. Julija se je namreč
poročila in nato do smrti živela v Novem mestu. Ob Juliji se
obiskovalci parka tudi najraje fotografirajo.
Lipov list - Junij 2018
11
Dogaja se
Najboljši mojstri v finalu s pobudnikom festivala. Na fotografiji (od desne proti levi): Boštjan Kovačič, zmagovalec Jernej Rac
(Slovenija), drugouvrščeni Seyemur Javadov (Azerbajdžan) in tretje uvrščeni Luca Gioiello (Italija).
Tretji mednarodni kulinarični festival v Kranjski Gori
Najuspešnejši festival doslej
Na mednarodnem kulinaričnem festivalu v Kranjski Gori, ki je bil v začetku maja v hotelu Ramada Resort
pod okriljem družbe HIT Alpinea, tretje leto zapored, je sodelovalo največje število tekmovalcev doslej, 78,
in iz devetih držav: Azerbajdžana, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Makedonije, Slovaške, Srbije, Turčije
in Slovenije. Tekmovalci so prekrižali kuhalnice v različnih kategorijah in starostnih skupinah.
Prvi dan festivala (v sredo, 9. maja) so se tekmovalci pomerili v kategoriji
A1 (priprava nacionalne jedi iz države, ki so jo predstavljali, na
sodoben način) ter v kategorijah B1 (kulinarična artistika) in B2 (slaščičarstvo).
Naslednji dan je bila na vrsti še kategorija A2: priprava jedi
sodobne kuhinje.
Drugi dan je bil tudi dan finala, ko so pripravljali jedi najboljši v skupnem
seštevku iz kategorij A1 in A2. V finale, ki je potekal po sistemu
magic box (priprava tople predjedi in glavne jedi iz skritih sestavin v
uri in pol), so se uvrstili Seymur Javadov iz Azerbajdžana, Jernej Rac iz
Slovenije, Boris Bogorovski iz Srbije in Luca Gioiello iz Italije. Zmagal
je 32-letni Jernej Rac, doma iz Rateč, sicer zaposlen kot vodja kuhinje
v hotelu Špik v Gozd - Martuljku.
V kategorijah B1 in B2 je bilo mogoče prvi dan občudovati čudovite
stvaritve, ki so navdušile tako komisijo kot številne obiskovalce. Na
tekmovanju v artistiki se je pomerilo petnajst tekmovalcev z izdelki iz
čokolade, testa, sadja in zelenjave. Priznanje za najboljšo umetnijo je
šlo v roke Turkom; Ayssel Oktay iz Turčije je osvojila kar tri zlate medalje
in pokal. Zlate medalje v kategoriji slaščičarstvo pa so med drugim
podelili za Gorenjski toplar iz pastiljaža (Celjana Blaža Habjana) in za
Bled na torti Magdalene Mfkove iz Strumice v Makedoniji.
Tretja izvedba kulinaričnega festivala v Kranjski Gori je bila najuspešnejša
doslej, je dejal Fedja Pobegajlo, izvršni direktor družbe Hit Alpinea.
»Želimo si, da bi bil festival še zanimivejši, še zlasti s spremljajočimi
dogodki, kot je bilo letošnje Kulinarično doživetje pod Alpami, na
katerem so trije znani kuharji iz Slovenije, Srbije in Hrvaške pričarali
neverjetno kulinarično zgodbo.« Tako so se že lotili priprave takšnih
dogodkov za prihodnje leto, s partnerji pa nameravajo to poletje
znova pripraviti dogodka Kulinarična pot po Kranjski Gori in Večerja
treh dežel.
»Z mislimi smo že v letu 2019. Prizadevali si bomo za nadgradnjo festivala,
da bo ta še zanimivejši – tako za kuharske mojstre kot za gledalce,«
pa je dejal Boštjan Kovačič, pobudnik festivala.
Besedilo in foto: Janez Kuhar
Zlato medaljo za Bled na torti je prejela Magdalena Mfkova iz
Strumice v Makedoniji.
Turčija je (poleg Azerbajdžana) na kranjskogorskem festivalu
sodelovala prvič. Aysel Oktay je bila absolutna zmagovalka v
kategoriji artistika s tremi zlatimi medaljami in pokalom.
Lipov list - Junij 2018
12
Fokus
Pohodi po dolini so vselej priljubljeni
Ustanovljena je bila Turistična zveza Vipavska dolina
Da bi bila društva aktivneje
vključena v razvoj
vipavskega turizma
Turistična zveza Vipavska dolina je bila ustanovljena v začetku maja v Ajdovščini, v Palah pod izvirom Hublja
– na območju, ki ga je Občina Ajdovščina že pred dvajsetimi leti opredelila za turistično-rekreativno območje.
Turistična društva, rekreativna društva, društva za ohranjanje izročila in podobne organizacije so že dalj časa
občutili potrebo po sodelovanju in združevanju v okviru večje organizacije, ki bi poskrbela za usklajevanje njihovih
programov in organiziranje večjih prireditev, še zlasti takšnih, ki presegajo občinske meje. Te so namreč
velika ovira, saj si vsaka lokalna skupnost prizadeva podpirati le tista društva, ki delujejo na njenem območju,
v zdajšnjih časih razdrobljenih občin pa to ovira načrtovanje in udejanjanje večjih, vsebinsko bogatejših in zato
za obiskovalce tudi zanimivejših prireditev.
Boris Blažko, pobudnik zamisli za ustanovitev nove zveze, se je v zadnjem
letu sestal z vsemi župani in predstavniki občin na Vipavskem.
Predstavil jim je pobudo in po tehtnem pogovoru od sogovornikov
dobil zagotovilo, da je takšna zveza dobrodošla tudi občinskim politikam,
ki si želijo hitrejšega turističnega razvoja. V njem namreč vidijo
priložnost za nova delovna mesta in razvoj trga z domačimi pridelki
in izdelki. Do ustanovitve je bilo zatem potrebnih še nekaj pripravljalnih
sestankov in pogovorov o tem, kako si deležniki predstavljajo
zvezo in kaj od nje pričakujejo.
Prvi koraki ob ustanovitvi
Turistična zveza Vipavska dolina (TZVD) je zveza društev. Za njeno
ustanovitev je bilo potrebnih šest društev oziroma njihovih predstavnikov,
čeprav se je sestanka v mladinskem hotelu v Palah na dan ustanovitve
udeležilo veliko več ljudi. Ustanovni člani Zveze so: DOLI -
Društvo za oživljanje Lokavškega izročila, Društvo ljubiteljev narave
Planota, Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina, Društvo za promocijo
Biljenski griči, Turistično društvo Solkan in Športno turistično kulturno
društvo Sinji Vrh.
Zdajšnji člani Zveze si bodo prizadevali, da bodo v njej sčasoma zastopana društva iz vse Vipavske doline.
Foto: Mateja Gruden Foto: Boris Blažko
Lipov list - Junij 2018
13
Fokus
Zveza deluje v javnem interesu, registrirana je kot društvo in kot prostovoljna
organizacija. Vključuje se lahko v druge organizacije in zveze,
njen cilj pa sta sooblikovanje programov za razvoj turizma in njegova
promocija v Vipavski dolini. Glavne aktivnosti Zveze so
organizacija prireditev in drugih dogodkov. Organizira lahko tudi
pridobitno dejavnost.
Najvišji organ Zveze je skupščina, ki jo upravlja največ devetčlanski
upravni odbor. Ta je sestavljen iz predstavnikov društev na območju
Vipavske doline, od Lozic do Sovodenj v Italiji.
Na ustanovnem sestanku so predlagali in izvolili Borisa Blažka za
predsednika Zveze, Borut Koloini je postal njen podpredsednik. V
upravni odbor so bili izvoljeni še: Tanja Rijavec, Aleš Bajc, Branko Belingar,
Nenad Miletić, Izidor Peljhan in Viljem Žižmond. Druga mesta
so ostala na voljo društvom, ki se bodo Zvezi še pridružila. V nadzorni
odbor so bili izvoljeni trije člani: Matej Bratina, Žane Koradin in Kristina
Peljhan.
Zamisli in želja o programu in ciljih za letošnje leto je veliko. Nekateri
menijo, da bi se morala Zveza bolj posvetiti športnim prireditvam ter
da mora razvijati in ponujati celovite programe in turistične produkte,
a žal se večina takšnih zamisli konča pri denarju. Tako bosta glavni
cilj delovanja Turistične zveze Vipavska Dolina v letu 2018 promocija
in uveljavljanje Zveze.
Ta si bo prizadevala povečati število včlanjenih društev, tako da bodo v
Zvezi zastopana društva iz vse Vipavske doline. Skupaj z njimi bo laže
našla sogovornike in podpornike v vseh občinah na tem območju,
tako da bo lahko kratkoročno in tudi srednjeročno vplivala na politiko
razvoja tukajšnjega turizma. Med člani mora vzpostaviti učinkovit način
sporazumevanja in obveščanja o dogodkih in nalogah ter sprejeti
pravilnik o poslovanju. Še prej mora urediti svoje poslovne prostore,
dokončati formalnosti ob registraciji in pridobiti žig. Večina nalog bo
temeljila na prostovoljnem delu, saj denarja letos še ni veliko.
Poleti na izlet po Vipavski dolini tudi z zapravljivčkom
TZ Vipavska dolina
Društvo Doli pripravi vsako leto pohod po poti po zaselkih Lokavca
Foto: Mateja Gruden
Predlog načrta dela Turistične zveze
Vipavska dolina za leto 2018
Glavni cilj TZ Vipavska dolina je sooblikovanje razmer za razvoj turizma
in turistične politike na območju Vipavske doline ter sodelovanje
pri njihovem uresničevanju. K doseganju tega cilja bo Zveza
pristopila s štirih vidikov. S pravimi znanji, kompetencami in sistemi
(vidik učenja in rasti) bo lahko razvila potrebne strateške sposobnosti
in procese (vidik notranjih procesov), ki bodo turistom
zagotovili jasno definirano vrednost (vidik turistov), kar bo Zvezi
omogočilo doseganje želenih finančnih ciljev (finančni vidik), ki
bodo omogočali njeno uspešnost in dolgoročni razvoj.
V prvem letu delovanja bo še zlasti s prostovoljnim delom postavila
osnovo za svoje delovanje. Ker bo letos poslovala z minimalnimi
prihodki iz naslova članarine in sponzorstva, bo temu prilagodila
tudi stroške in odhodke.
Glavne naloge oziroma aktivnosti Turistične zveze Vipavska dolina
v prvem letu delovanja so: ureditev prostora TZVD (ponovna
raba); vzpostavitev internega komuniciranja; imenovanje komisij
in odborov (po potrebi); komuniciranje z javnostmi; evidentiranje
dogodkov, ki jih bo TZVD organizirala, soorganizirala ali na njih
nastopala; organizacija oziroma soorganizacija večjega dogodka
(npr. Festivala češenj v Lokavcu); priglasitev TZVD v vpisnik prostovoljskih
organizacij in organizacij s prostovoljskim programom;
proučitev možnosti pridobitve statusa v javnem interesu; sprejetje
Pravilnika o poslovanju; iskanje dodatnih virov financiranja
prek razpisov za nepovratna sredstva; priprava in sprejetje programa
dela in finančnega načrta za leto 2019.
Letos bo tako TZVD pripravila vse potrebno, da se pripravi na konkretnejše
izzive v prihodnjem letu.
Vinska klet v Šempasu
Foto: Boris Blažko Foto: Boris Blažko
Borut Koloini, podpredsednik TZVD
Lipov list - Junij 2018
14
Fokus
Turistično društvo Šalek
Skrb za Šaleški grad
in živahen trški utrip
Turistično društvo Šalek je mlado društvo; prihodnje leto bo praznovalo 20-letnico. Domuje pod Šaleškim
gradom v Velenju. S svojimi dejavnostmi si prizadeva ohranjati tukajšnje trške znamenitosti, stare navade in
običaje, promovirati lokalno turistično ponudbo in skrbeti za lepo podobo naselja; nadaljuje tradicijo kulturnih
prireditev naselja, kot so: Starotrški dan, Pokop Pusta, Ob kresu se dan obesi, Ličkanje koruze, Pohod po mejah
krajevne skupnosti ...; skrbi za povezovanje krajanov. Aktivno se vključuje tudi v prireditve Mestne občine
Velenje, TIC Velenje, Turistične zveze Velenje in Turistične zveze Slovenije.
V društvu si prizadevamo za ureditev ruševin Šaleškega gradu, ki so
ena najbolj prepoznavnih vedut naše doline. S prostovoljnim delom,
udarniškimi akcijami, pobudami, čistilnimi akcijami in organizacijo
okroglih miz si prizadevamo za ureditev grajskih ostalin v varno in
privlačno turistično zanimivost in izletniško točko. In prizadevni člani
društva si želimo prebuditi tudi življenje na Šaleškem gradu. Kako
nam to uspeva? Oblikovali smo plesno skupino Gospoda s Šaleškega
gradu, se podali na odkrivanje plesnih korakov dvornega plesa in
tako si prizadevamo, da bi obiskovalcem naših prireditev pričarali
utrip grajskega življenja.
Letos je že bilo živahno
V letošnjem letu smo izvedli že nekaj prepoznavnih prireditev. Februarja
smo preganjali zimo in vabili pomad. Da bi bili pri tem čim uspešnejši,
smo pripravili pravcat pustni sprevod, se udeležili Pusta Šoštanjskega
in za konec še izvedli Pokop pusta Pepija v Šaleku. Na
svetovni dan lutk (21. marca) smo v sodelovanju s KUD Dudovo Drevo
pripravili in izvedli lutkovne delavnice za najmlajše – prijetno pravljično
popoldne smo pričarali v družbi vilenjaka Šalčka in izdelavi
lutk na palčki. Maja se pridružimo Krajevni skupnosti Šalek pri izvedbi
Pohoda po mejah KS Šalek. Naši člani prevzamejo vodenje, ki ga popestrijo
s predstavitvijo turističnih znamenitosti in lokalnimi zgodbami
našega kraja. Letos smo v duhu evropskega leta kulturne dediščine
odkrivali skrite zaklade našega kraja in si ogledali naravni skalnati
most Velunja peč.
Šaleški grad
Foto: arhiv TD Šalek
Kaj se bo še dogajalo?
V tem in prihodnjih mesecih pa bomo pripravili še druge prireditve.
Prva, O kresi se dan obesi, bo 21. junija (ob 18. uri), ko bomo v družbi
vilenjaka Šalčka pozdravili prihod poletja. Kaj nam bosta skok čez
ogenj in praprotno seme? Od kod imena mesecev in kaj se zgodi tik
pred prihodom poletja? Vilenjak Šalček razkrije marsikatero čarobno
skrivnost, z njim se boste povzpeli na Šaleški grad, nato pa ob pokušanju
pečenih jabolk zamigali ob ritmih folklorne skupine.
Starotrški dan v Šaleku bo 18. avgusta ob 17. uri; tedaj bo vaški trg
pod Šaleškim gradom oživel z različnimi mojstri in rokodelci, povzpeli
se boste lahko na Šaleški grad in morda prebudili kakšnega
graščaka.
Oktobra (27.) bo prireditev Na Šaleškem gradu strraššiii! Pred prihodom
zime in na začetku šolskih počitnic pripravimo pravo srhljivo
doživetje za najmlajše. Ob animacijah se sprehodijo po ruševinah
gradu, kjer jih pričakajo bolj in manj strašni gostje našega
gradu. Za ustvarjalne pripravimo tudi tematske delavnice, vsi pa
se lahko pogrejejo in posladkajo ob škrniclju pečenega kostanja
in toplega napitka.
Lipov list - Junij 2018
15
Fokus
Foto: Jurij Vodušek/arhiv TD Šalek
O kresi se dan obesi – tudi letos 21. junija
Turistične zanimivosti
Na vzhodnem delu Šaleške doline vas pozdravi naselje Šalek. Tu je
najstarejši grad v dolini – Šaleški grad. Njegova značilnost je trikotna
oblika grajskega stolpa, ki je edinstvena v Sloveniji in tudi širše v Evropi.
Po gradu je dobila dolina tudi ime. Pod njim na trgu stoji cerkvica
Sv. Andreja, ki je s svojo slikovitostjo dragocen primer pozne gotike
pri nas. Primerno staremu trgu najdemo tu tudi odlično Gostilno Verdelj,
najstarejšo v dolini, ki z lokalno kulinariko ohranja tradicionalne
slovenske jedi. Obisk starega trga Šalek je še zlasti zanimiv ob prireditvah
Turističnega društva Šalek, ko kraj zaživi.
Marija Brložnik
TD Šalek si za podmladek prizadeva v sodelovanju z Osnovno šolo Šalek; v njej imajo turistični krožek in Klub mladih turističnih vodnikov
po Šaleku.
Foto: Franci Maršnjak/arhiv TD Šalek
Pustni sprevod na Pusta Šoštanjskega
Lipov list - Junij 2018
16
Turizem smo ljudje
Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info
Pomurje se lahko razvije v destinacijo kakovostnih doživetij; za to ima trdne temelje, je prepričan Uroš Kamenšek. Na fotografiji: Jeruzalem.
Uroš Kamenšek, novi predsednik Pomurske turistične zveze
PTZ naj postane tesna
vez med društvi in
gospodarstvom
»Osrednja vloga Pomurske turistične zveze bi morala biti po mojem mnenju v prihodnje še zlasti v tem, da bi
zagotavljala vez med društvi in turističnim gospodarstvom v regiji,« pravi Uroš Kamenšek, novi predsednik
zveze; petletni mandat je prevzel konec marca, v njem pa si bo prizadeval za nadaljnjo krepitev vloge zveze v
razvoju pomurskega turizma – s poudarkom na povezovanju in prepletanju ponudbe gospodarstva, še zlasti
na področju nastanitev (terme, na primer), in društev ter njihovih turističnih produktov in dogodkov. Tako pridobijo
oboji, je prepričan: prvi lahko svojim gostom ponudijo zanimiva doživetja v regiji, drugi pa s tem dobijo
možnost za večje vključevanje na trg turističnega povpraševanja.
Uroš Kamenšek je v turizem v Pomurju vpet že dve desetletji in tako
odlično pozna razmere v njem. Delal je v hotelirstvu, gostinstvu, na
področju destinacijskega menedžmenta; pred prevzemom funkcije
predsednika Pomurske turistične zveze (PTZ), ki jo je dotlej vodila
Barbara Kolenc, je bil vršilec dolžnosti direktorja Turistično-informacijskega
centra v Moravskih Toplicah.
V predstavitvi in zagovoru svoje kandidature je med drugim poudaril
naslednje poglavitne cilje in naloge v svojem mandatu: povečanje
vloge PTZ kot krovne turistične organizacije v Pomurju in ustanovitev
odbora za mladino v okviru PTZ.
»Za kandidaturo sem se odločil, ker sem že dolgo vpet v pomurski
turizem, bil sem tudi podpredsednik upravnega odbora zveze, sem
predsednik Kulturno-turističnega društva Puconci; še zlasti pa zaradi
želje, da se Pomurje razvije v destinacijo kakovostnih doživetij,« je pojasnil
Uroš Kamenšek. In za to ima, kot pravi, trdne temelje.
Društva imajo produkte, gospodarstvo goste in aktivno
prisotnost na trgu
PTZ je krovna organizacija na področju turizma v regiji. »Tako tudi
iščemo možnosti, da bi lahko prevzela vlogo regionalne destinacijske
organizacije (RDO), ki je Pomurje nima. Že zdaj zveza formalno povezuje
vse tri sfere, ki soustvarjajo turizem: civilno, javno in zasebno,«
razlaga novi predsednik PTZ, ki si bo prizadeval, da bi zveza tesneje
povezala še zlasti društva in gospodarstvo.
»Če to ponazorim s primerom: Turistično narodopisno društvo Razkrižje
je pristojno za zanimiv turistični produkt – prazgodovinsko naselbino
(pripravljajo tudi prikaz življenja tedanjih prebivalcev, op. p.);
to je zagotovo doživetje, ki turista ’zaposli’ za več ur. In takšno ponudbo
mora PTZ predstaviti gospodarstvu, ki je aktivno na trgu in ki tudi
potrebuje takšne produkte za svoje goste, še zlasti za tiste, ki se vračajo.«
Društva svojo ponudbo le stežka predstavljajo na tujih trgih
Lipov list - Junij 2018
potencialnim tujim turistom; za to potrebujejo večjega, močnejšega
partnerja, dodaja sogovornik. S tem pa pridobijo vsi.
Sicer so na PTZ pripravili tudi koledar dogodkov društev v regiji za
letošnje leto, ki bo gotovo zanimiv tudi za hotele in druge nastanitvene
zmogljivosti v Pomurju, je prepričan Kamenšek.
17
Pomurska turistična zveza je opredeljena kot »prostovoljna, nepolitična
in nepridobitna društvena organizacija, v katero se združujejo
turistična društva, občinske in območne turistične zveze, druge
zveze in društva in drugi deležniki, pomembni za razvoj turizma
(občine, ponudniki domače obrti, turistično gospodarstvo ...), z namenom
in ciljem pospeševati razvoj turizma v vseh njegovih oblikah
na območju UE Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in
Ljutomer. PTZ je regijska turistična organizacija za območje Pomurja.«
V zvezo je včlanjenih 26 občin, 52 turističnih društev in še druga
društva, ki so neposredno ali posredno povezana s turizmom, druge
institucije in gospodarstvo; skupaj ima 89 članov.
Uroš Kamenšek
Vključevanje mladih v razvoj turizma
Drugi poglavitni cilj, ki si ga je zadal v svojem mandatu predsednika
PTZ, pa je ustanovitev odbora za mladino. »Zdaj je nared idejna zasnova
zanj, dogovarjamo se z akterji, ki bodo predvidoma sodelovali
v njem, sicer pa bi bil odbor med drugim vezni člen med Turistično
zvezo Slovenije in Pomurjem na področju akcij zveze, ki nagovarjajo
mlade, prizadeval bi si za implementacijo projektov v okviru akcij, kot
je Turizmu pomaga lastna glava – prepogosto ti končajo v predalih,
neuresničeni, in to si želimo spremeniti, uvajal bi principe in aktivnosti,
zanimive za mlade (digitalizacijo, na primer). Želim si tudi, da bi
odbor oblikoval študijske izlete in kvize za mlade, ki bi jih seznanjali s
Pomurjem in jih navdali z navdušenjem nad domačo regijo. Zanimive
bi bile tudi delavnice, ki bi jih mladi pripravljali za starejše – o znanjih,
povezanih z digitalizacijo turizma, o družbenih omrežjih, recimo,«
Kamenšek našteva cilje in želje predvidenega odbora za mlade.
Razvoj na temelju produktov, ne meja
Kako pomembna panoga pa se mu zdi turizem za Pomurje? In kako
obetavna? »Turizem je za regijo zelo pomembna panoga. Po tem, ko
je veliko industrije propadlo, se je turizem ponudil kot priložnost –
priložnost za razvoj Pomurja z ’mehkimi’ vsebinami. Regija že premore
izjemno bogato in kakovostno turistično ponudbo, ki ustreza
vsem tipom gostov. Eden od temeljev tukajšnjega turizma je seveda
termalna voda, a čedalje bolj razvita je tudi ponudba aktivnega turizma,
pa kulinaričnega, na primer,« pripoveduje Kamenšek.
Ključna in najbolj pereča težava, ki ovira smelejši turistični razvoj, pa
je po njegovem mnenju razdrobljenost ponudbe. »V Pomurju obstajajo
namišljene meje, ki onemogočajo, da bi regijo in njeno ponudbo
povezali v celoto. Te meje bo treba izbrisati in začeti razvijati ponudbo
po produktnih sklopih in ne v okvirih teh navideznih meja,« je
kritičen. »Ponudniki se bodo morali začeli tesneje povezovati med
sabo, doumeti morajo, da si niso konkurenca, temveč se lahko med
seboj le dopolnjujejo.«
Dragoceno društveno delo
Društva, turistična in druga, so za pomurski turizem izjemno dragocena,
je prepričan sogovornik. Ona so tista, ki skrbijo za ohranjanje
tradicije in običajev, za to, da posebnosti Pomurja ne utonejo v pozabo,
pripravljajo številne prireditve ... »Pomurski turizem je zelo odvisen
od društev,« pravi Kamenšek. »Žal je tega zavedanja premalo, kar
je posledica preteklosti, ko so se veliki turistični sistemi zapirali vase in
zadrževali goste v svojem zavetju.« Zdaj se njihov odnos vendarle
spreminja in zavedanja, da je sodelovanje potrebno, je čedalje več.
Turizem smo ljudje
Top 10 v Pomurju po izboru Uroša Kamenška
• Lendava z razglednim stolpom Vinarium
• Območje Bukovniškega jezera
• Ljutomer z Jeruzalemom
• Termalna središča
• Radgonsko-Kapeljsko območje z vinorodno tradicijo
• Goričko z gradom Grad in Vulkanijo
• Murska Sobota, središče regije
• Čebelarski turizem
• Vinske zgodbe in kulinarika
• Mura in brod na Muri
+ Expano, slovenski paviljon, ki je na svetovni razstavi EXPO Milano
2015 predstavljal zgodbo Slovenije in ki ga bodo odprli v letošnjem
letu ob Soboškem jezeru.
Mateja Gruden
Razgledni stolp Vinarium, ki je hitro postal pomurska uspešnica
Foto: Miran Kambič/www.slovenia.info
Lipov list - Junij 2018
18
TZS
Končan je 32. festival Turizmu pomaga lastna glava
Znova iskrivo in navdušujoče
Turistična zveza Slovenije (TZS) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo pripravila
že 32. festival Turizmu pomaga lastna glava. Konec aprila je bila v mariborskem
Mercator centru Tabor sklepna turistična tržnica, na kateri so se predstavili najboljši
udeleženci festivala. Osnovnošolci vsako leto pripravijo turistične naloge, v katerih
razvijajo turistične zamisli in proizvode; nemalo se jih potem tudi uresniči. Tema
letošnjega festivala je bila Kultura in turizem.
in nasmejani učenci, polni znanja, ki so si ga nabrali s skupinskim delom.
Obiskovalcem so predstavljali svoje delo na različnih stojnicah –
bodisi bolj tradicionalnih bodisi inovativnejših. Veliko otrok je pokazalo
izjemne animatorske veščine; včasih se je bilo treba opomniti, da govoriš
s sedmošolko, na primer, in ne s poklicnim vodnikom ali igralcem.
Uživali smo lahko tudi v plesnih in pevskih nastopih, pobegnili z gradu,
spoznavali slavne osebnosti naše zgodovine, se igrali družabne igre,
fotografirali in pokušali dobrote, ki so jih pripravili učenci.
Vseh devet tržnic je prineslo veliko zadovoljstva; upamo, da so se
učenci še zlasti – zabavali. Sicer pa čestitke tudi mentoricam in mentorjem
za opravljeno delo!
Jure Sodja
Foto: TZS
Festival je tudi letos navdušil: učence, ki so se učili, zabavali, potovali;
mentorje, ki so jih presenetili dosežki učencev; starše, ki mogoče niso
vedeli, da je njihov otrok sposoben nadebudnega dela v skupini; naključne
obiskovalce, ki so uživali v dobrotah, ki so jih pripravili učenci.
In ne nazadnje predstavnike TZS in strokovno komisijo, ki je imela
zahtevno vlogo: oceniti vse nastope.
Festivalska tema Kultura in turizem je učence spodbudila k raziskovanju
kulturne dediščine svojega kraja, kulture in turizma ter kulturnega
turizma. Veliko nalog, ki so jih pripravili učenci, je bilo odličnih,
nekatere njihove zamisli pa bi bilo mogoče takoj začeti tržiti.
Obiskovalce mariborske tržnice so pričakali iskrivi, razigrani, nadebudni
Strokovna komisija je na sklepni tržnici izbrala sedemnajst najboljših
stojnic, ki so jih pripravili učenci OŠ Beltinci, OŠ Miška Kranjca
Velika Polana, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora,
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Fokovci, OŠ Radlje ob Dravi,
OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Col, OŠ Lucija, OŠ Puconci,
OŠ Sv. Ana, OŠ Podbočje, OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Marjana Nemca
Radeče, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in OŠ Mirana
Jarca Črnomelj. Poleg tega so bili nagrajeni posamezniki za najboljšega
promotorja in promotorko na stojnici in šole za najvztrajnejšo
ekipo promotorjev, najboljši nastop, najizvirnejše povabilo, najboljšo
kostumografijo, najizvirnejšo postavitev stojnice, najboljšo animacijo
na stojnici, najizvirnejše promocijsko gradivo, najizvirnejše
kulturno doživetje, najboljši spominek, za prilagojen program ljudem
s posebnimi potrebami, najbolj zabavno dogajanje na poti in
najboljše ekipno delo. Vsi udeleženci sklepne prireditve festivala so
prejeli praktične nagrade, najboljše ekipe pa bodo sponzorji projekta
popeljali na turistične izlete po Sloveniji.
Lipov list - Junij 2018
19
TZS
Zlata kuhalnica
Letos odlične rižote in
vaniljeve kreme s sadjem
Tekmovanje Turistične zveze Slovenije (TZS) za zlato kuhalnico, ki je namenjeno učencem
osnovnih šol od 6. do 8. razreda, je bilo letos že deveto leto zapored, mladi kuharji
pa so se na spomladanskih regijskih tekmovanjih preizkusili v pripravi rižote in vaniljeve
kreme s sadjem po receptu, ki so ga sestavili sami. Na regijskih tekmovanjih je sodelovalo
84 ekip, kot po navadi največ iz Štajerske, Prekmurja in Osrednjeslovenske regije.
Zlato kuhalnico smo – kot vsako leto – začeli s seminarjem Društva
kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Turistična gostinska zbornica Slovenije
je znova sodelovala pri pripravi pravilnika, pomagala pri izvedbi
seminarja in naboru članov strokovnih komisij. Tekmovanju se je z namenom
ozaveščanja osnovnošolcev o zdravem načinu prehranjevanja
pridružilo tudi ministrstvo za zdravje z akcijo Dober tek Slovenija.
Ekipa treh tekmovalcev je najprej strokovno komisijo, v kateri so bili
tudi uveljavljeni slovenski chefi, seznanila z načinom priprave jedi, ki
jih je nameravala predstaviti na tekmovanju. Predstavitve so bile prijetne,
zanimive in nekatere prav duhovite. Zatem so imele ekipe na
voljo eno uro za pripravo rižote (glavne jedi) in vaniljeve kreme s sadjem
(sladice). Tekmovalci so kombinirali različna živila in ustvarili zanimive
rižote in kreme (z izdelki sponzorjev Kotanyi Slovenija in Ljubljanske
mlekarne). Petčlanska komisija je spremljala njihovo delo v
kuhinji in ocenjevala pravilnost receptur in postopkov priprave, pozorna
pa je bila tudi na pripravo delovnega mesta, uporabo posode
in orodja, higieno, ločevanje odpadkov, čiščenje in mehansko obdelavo
ter ekonomično porabo živil, vključevanje sodobnih in zdravju
prijaznejših toplotnih postopkov, oblikovanje in serviranje jedi z upoštevanjem
normativov ter predstavitev jedi na razstavni mizi. Končni
jeziček na tehtnici pa sta seveda pomaknila videz in okus jedi.
Mladi tekmovalci so k tekmovanju pristopili z vso resnostjo in lahko si
želimo, da bi se jih čim več odločilo za šolanje na srednji šoli za gostinstvo
in turizem. Na razstavni mizi so prikazali prave kulinarične
umetnije in marsikatera rižota in vaniljeva krema bi se zlahka znašli na
jedilniku dobre restavracije.
Vsi tekmovalci so si »prikuhali« priznanje zlata kuhalnica, na katero so
lahko resnično ponosni!
Srečko Koklič, predsednik ocenjevalne komisije
Foto: TZS
Letošnja Zlata kuhalnica je bila že del novega projekta Natakar –
torej sem, ki bo potekal v okviru projekta Slovenija – Evropska gastronomska
regija 2021. V okviru projekta smo med mladimi tekmovalci
izvedli anketo o njihovem poznavanju poklica natakarja in
o tem, ali bi se za poklic odločili ali ne. Prejeli smo zanimive odgovore,
rezultate ankete pa bomo predstavili na okrogli mizi na 65. Gostinsko
turističnem zboru Slovenije v Portorožu, kjer se bo šestnajst
ekip pomerilo v finalnem tekmovanju Zlata kuhalnica 2018.
Lipov list - Junij 2018
20
Foto: Iztok Pipan
TZS
Srečanje obvodnih turističnih društev
Dvajset TD iz vse Slovenije oziroma več kot štiristo prostovoljcev se je
v začetku junija zbralo ob Zbiljskem jezeru na 23. srečanju obvodnih
turističnih društev. Ta se zavedajo, da so lahko le povezana enakovreden
sogovornik zakonodajalcu, ki prevečkrat spreminja zakonodajo
ter ne upošteva turistične dejavnosti ob vodah in na njih.
Osrednja tema okrogle mize letošnjega srečanja je bil primer dobre
prakse upravljanja z Zbiljskim jezerom, pri čemer uspešno sodelujejo
lokalna skupnost (Občina Medvode), hidroenergetsko podjetje Savske
elektrarne in TD Zbilje.
Na srečanju so predstavili tudi projekt Moja reka.si, ki je na pobudo
podjetja Coca-Cola v Sloveniji in ob podpori ministrstva za okolje in
prostor, TZS in mednarodne komisije za Savski bazen letos spomladi
povezal prireditelje čistilnih akcij in jim pomagal razširiti glas o prizadevanjih
za čistejše reke in okolje. Med več kot štiridesetimi prijavitelji
čistilnih akcij je zmagala Občina Žalec, drugo mesto je osvojilo TD
Zalog, srednješolci iz Gimnazije Krško, tretji finalisti, pa so postali tudi
ambasadorji projekta v prihodnjem letu. Nagrade akcije Moja reka.si
je na srečanju podelila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Udeleženci srečanja so si poleg tega na različnih izletih ogledali turistične
znamenitosti medvoške občine in obiskali kmetije, ki se ukvarjajo
z dopolnilnimi dejavnostmi. To je bilo še zlasti zanimivo za predstavnike
podeželskih TD, saj je namen takšnih srečevanj tudi
spoznavanje dobrih praks in možnost prenosa idej v lokalno okolje.
Prihodnje srečanje obvodnih TD, leta 2019, bo na skrajnem vzhodu
Slovenije, ob Bukovniškem jezeru v občini Dobrovnik, jubilejno, 25.,
leta 2020, pa bo tam, kjer so se ta srečanja začela: na Mostu na Soči.
I. P.
Srečanje TD podeželja v Šmarju pri Jelšah
V Šmarju pri Jelšah je bilo 19. maja srečanje turističnih društev podeželja.
Udeležilo se ga je 39 društev iz vse Slovenije.
Društva so predstavila svojo ponudbo na stojnicah, ki so vabile k pokušnji
in nakupu dobrot, kulinarično ponudbo pa so obogatili še
šmarski ponudniki posebnosti območja, kjer je bilo letošnje srečanje.
Plenarni del srečanja je bil prav tako kulinarično obarvan: etnolog Janez
Bogataj je na njem predaval o kulinaričnih spominkih. Osrednja
točka plenarnega dela je bila predstavitev novega natečaja TZS za
kulinarične in gastronomske spominke, ki ga bo letos izvedla za prvo
od štirih slovenskih turističnih makroregij – Alpsko Slovenijo. Spominke
ali zamisli in prototipe zanje bo TZS zbirala do 6. oktobra, zatem
jih bo ocenila strokovna komisija in najboljšim podelila zlato,
srebrno in bronasto priznanje ter izbrala spominke, ki bodo uvrščeni
na mednarodno gastronomsko-spominkarsko spletno stran. Vsi poslani
spominki pa bodo razstavljeni na jesenskih Dnevih slovenskega
turizma v Portorožu.
Del plenarnega dela je bila tudi predstavitev delovanja mladih v društvih,
sicer pa smo želeli udeležencem srečanja pokazati čim več
šmarskih znamenitosti, zato smo jih popeljali na ogled muzeja baroka
in šmarske vinske kleti, ki sta novi turistični pridobitvi Šmarja. Popeljali
smo jih še na Tinsko, Lemberg in Sladko goro ter si ogledali
ponudbo vasi v zaledju Šmarja.
Melita Meh Mastnak, predsednica TD Šmarje pri Jelšah
Lipov list - Junij 2018
V Sloveniji ni dolgčas
Prangerjada na Ptuju
Letos bo na Ptuju že 21. vseslovenska tradicionalna srednjeveška
prireditev Prangerjada, na katero so vabljeni vsi kraji, ki jih
povezujejo zgodovinski prangerji oziroma sramotilni stebri.
Prireditev bo v soboto, 16. junija, na Slovenskem trgu v središču
starega mestnega jedra na Ptuju. Tam stoji rimski nagrobnik,
ki je bil v srednjem veku uporabljen kot sramotilni kamen
oziroma pranger. Na prangerje so od 13. do 17. stoletja, ponekod
celo do 19. stoletja, priklenili obsojence za manjša kazniva
dejanja, prestopnike in prešušnike ter jih tako kaznovali za nečedna
dejanja v svojem kraju. Turistično-zgodovinska prireditev
bo prikazala srednjeveško življenje na tržni in sodni dan s
prikazom obsodbe s kaznijo na prangerju. Sodelujoči kraji se
bodo predstavili s svojimi značilnostmi in zgodovinsko dediščino,
ki temelji na pisnih izročilih in zgodbah, povezanih z obsodbami
in sramotenji na prangerjih. Dogajanje bodo dodatno
popestrili srednjeveška tržnica, glasba, ples, igra, otroške
delavnice in razvajanje ob kulinariki in vinu.
Več: www.ptuj.info
Foto: www.ptuj.info
Škalska
pravljica
Zdaj pravljica, še do pred sedemdesetimi leti pa resničnost:
cerkev sv. Jurija, župnišče, šolski stavbi, občina in gostilna so
obkrožali prostor, imenovan »sejmišče«, sredi katerega je
stala mogočna lipa in ob njej vodnjak. Društvo REVIVAS Škale
bo od 6. do 8. julija pričaralo podobo nekdanjega središča
vasi ter poskrbelo, da bo sejmišče zaživelo. V petek, 6. julija,
bodo odprli razstavo Šole, učitelji, učenci in šolski zvezki ter
imeli okroglo mizo na temo šole nekoč in zdaj, osrednji dan
prireditve pa bo sobota, ko bo popoldne sprejem preseljenih
Škalčanov in učiteljev; do večera, ko bo druženje ob podobah
preteklosti, se bodo vrstile delavnice, animacije ... V
nedeljo se bo mogoče udeležiti vodenih ogledov razstave.
Več: http://revivas-skale.si
Flosarski bal
v Ljubnem
ob Savinji
Flosarski bal, ki ga pripravlja TD Naš kraj Ljubno,
spada med najstarejše prireditve v Sloveniji; letos
bo že 58. leto zapovrstjo, od 22. julija do 7.
avgusta. Tradicijo flosarstva obujajo s prikazom
spravila lesa po leseni drči in splavilom flosa v
reko Savinjo ter krstom mladega flosarja, sicer
pa se lahko obiskovalci vse dni prireditve udeležujejo
številnih športnih in kulturnih dogodkov
ter uživajo v koncertnih in plesnih večerih.
Foto: www.turisticna-zveza.si
Dan hmeljarjev
v Braslovčah
Dan hmeljarjev v Braslovčah je vsako drugo avgustovsko
nedeljo (letos bo 12. in že 56. leto zapored). V tednu
pred tem organizira tamkajšnje TD v sodelovanju
z drugimi društvi v kraju športna, šahovska, ribiška in
druga tekmovanja za hmeljsko kobulo. Osrednji dan
prireditve pa lahko obiskovalci spoznavajo življenje in
delo hmeljarjev nekoč in zdaj, tekmujejo v različnih
hmeljarskih igrah in pokušajo kulinarične dobrote. Na
prireditvi, ki jo TD Braslovče pripravlja v sodelovanju z
Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes
Slovenije, Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske
doline, Pivovarno Laško in njihovim Društvom
pivovarjev ter številnimi drugimi društvi širše regije,
postavijo tudi stojnice domače in umetnostne obrti.
Več: www.braslovce.si
Foto: www.braslovce.si
22
KOLEDAR DOGODKOV
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Kolesarski vzpon Terme Snovik – GTC
Črnivec
16.06.2018 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina
Družinski vikend na Tuševem 16.06.2018 - 17.06.2018 Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora
Dan Lavrice 16.06.2018 - 17.06.2018 Škofljica 041 550 727 Interesno združenje naša Lavrica
8. Vidov kolesarski maraton 16.06.2018 Dobrovnik 02 579 90 70 Turistično društvo Dobrovnik
Goriška kolesari 16.06.2018 Nova Gorica 05 302 14 55 Turistično društvo Nova Gorica
Kresna noč 16.06.2018 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar
Kresni večer 16.06.2018 Mežica 040 507 291 Turistično društvo Mežica
Slovenski dan v Dragočajni 17.06.2018 Smlednik 041 271 427
Turistično društvo Dragočajna -
Moše
Lepa nedelja Dravograd 17.06.2018 Dravograd 051 430 165 Turistično društvo Dravograd
29. Kresna noč 21.06.2018 - 23.06.2018 Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog
27. festival narodno-zabavne glasbe
Slovenije Vurberk 2018
22.06.2018 Spodnji Duplek 031 258 727 Turistično društvo Vurberk
Festival sivke 22.06.2018 - 24.06.2018 Murska Sobota 041 835 320
Večetnično, kulturno,
izobraževalno, turistično in
športno društvo Bakovci
Pod lipo zeleno 23.06.2018 - 24.06.2018 Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač
Vaške igre Vuhred 23.06.2018 - 24.06.2018 Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred
Kresovanje 23.06.2018 - 24.06.2018 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus
Semanji dan na Bučki 23.06.2018 - 25.06.2018 Bučka 041 556 484 Turistično društvo Bučka
Žirovski kolesarski krog 23.06.2018 Žiri 031 532 798 Turistično društvo Žiri
Pod lipo zeleno 23.06.2018 - 24.06.2018 Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač
Dan državnosti 24.06.2018 - 25.06.2018 Šoštanj 031 836 317 Turistično društvo Skorno
Kmečke igre 24.06.2018 Škocjan 041 764 766
Turistično društvo Škocjan na
Dolenjskem
Vaške igre 24.06.2018 Zgornja Ložnica 031 292 711 Turistično društvo Cokla Tinje
24. Andrejčkov tek na Vitranc 25.06.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora
Dan državnosti 25.06.2018 Nova Gorica 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje
Pohod po obronkih Tinskega 2018 25.06.2018 Loka pri Žusmu 031 340 689 Turistično društvo Tinsko
56. Čipkarski dnevi v Železnikih 29.06.2018 - 01.07.2018 Železniki 04 514 73 56 Turistično društvo Železniki
XIX. mednarodni slikarski Ex-tempore
Sečovlje
30.06.2018 - 07.07.2018 Sečovlje 041 607 802 Turistično društvo Taperin Sečovlje
Krompirfest 30.06.2018 Dornava 031 755 253
Etnografsko društvo cigani
Dornava
10. Poletje na Grilovi domačiji 30.06.2018 - 01.07.2018 Velenje 03 586 80 11 Društvo zeliščarjev Velenje
Kovaški odmev 30.06.2018 - 01.07.2018 Čepovan 031 459 343
Kulturno turistično društvo
Lokovec
Studeniški poletni večer 30.06.2018 Studenice 040 432 810
Turistično društvo Samostan
Studenice
Lipov list - Junij 2018
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
23
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Žegnanje konj 01.07.2018 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus
17. Solinarska šagra 06.07.2018 - 08.07.2018 Sečovlje 041 607 802 Turistično društvo Taperin Sečovlje
9. Družinski kolesarski dan 07.07.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora
Praznik polente 07.07.2018 - 08.07.2018 Ozeljan 031 511 416 Turistično društvo Ozeljan - Šmihel
Žetev na star način 07.07.2018 Središče ob Dravi 02 713 40 70
Turistično društvo Središče ob
Dravi
Dobrinska noč 07.07.2018 Loka pri Žusmu 03 579 71 03 Društvo Izviri Dobrina
Poletje v Vinici 13.07.2018 - 15.07.2018 Vinica pri Črnomelju 041 292 140 Športno turistično društvo Vinica
Trški dnevi v Žužemberku 13.07.2018 - 15.07.2018 Žužemberk 07 308 76 36 Turistično društvo Suha Krajina
VII. tradicionalna košnja na Lisci 13.07.2018 - 14.07.2018 Sevnica 041 254 217
Kulturno, športno in turistično
društvo Blaž Jurko Razbor pod
Lisco
Praznik Kanomlje 13.07.2018 - 15.07.2018 Spodnja Idrija 031 341 409
Turistično kulturno društvo
Kanomlja
Praznik Šempasa Mohorjevo 14.07.2018 - 15.07.2018 Šempas 031 421 716 Turistično društvo Šempas
Žetev po indašnjo 15.07.2018 Puconci 031 871 355 Kulturno turistično društvo Puconci
23. Hotiški ribiški dnevi 19.07.2018 - 22.07.2018 Lendava 041 562 871 Turistično društvo Hotiza
22. Virštanjska noč 21.07.2018 - 22.07.2018 Podčetrtek 041 555 470 Turistično kulturno društvo Virštanj
Poletna nedelja v parku Dobrna 22.07.2018 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna
Praznik žetve na Žirovskem vrhu 27.07.2018 - 29.07.2018 Žiri 031 693 731 Turistično društvo Žirovski Vrh
Trentarski senjem 28.07.2018 - 29.08.2018 Soča 041 503 551 Turistično društvo Soča - Trenta
Pomurski poletni festival 28.07.2018 - 04.08.2018 Velika Polana 02 573 73 26
ŠTRK, društvo za šport, turizem,
razvoj in kulturo Slovenije
21. Anin sejem 28.07.2018 - 29.07.2018 Višnja Gora 041 344 215 Turistično društvo Višnja Gora
Sodobne rimske igre 29.07.2018 Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta
Lovrenčev sejem 05.08.2018 Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek
Dan oglarjev 05.08.2018 Poljane nad Škofjo Loko 031 554 898 Turistično društvo Stari vrh
Postavitev klopotca 10.08.2018 - 11.08.2018 Podlehnik 02 768 01 31 Turistično društvo Podlehnik
Začuti Knežak – shod v Knežaku 10.08.2018 - 13.08.2018 Knežak 031 369 132 KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak
Skoki z mosta Kanal 10.08.2018 - 12.08.2018 Kanal 031 784 940 Turistično društvo Kanal ob Soči
27. Büjraški dnevi 10.08.2018 - 12.08.2018 Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Ižakovci - Buraš
Stržiškarski sejem 12.08.2018 Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina
Veliki šmaren 13.08.2018 - 15.08.2018 Spodnja Idrija 05 377 60 81 Turistično društvo Fara
24. Kranjskogorska desetka 15.08.2018 Krajska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora
22. Pozdrav jeseni 15.08.2018 Ljutomer 02 584 99 12
Turistično narodopisno društvo
Razkrižje
Starotrški dan v Šaleku 16.08.2018 - 18.08.2018 Velenje 041 458 872 Turistično društvo Šalek
Dan teric 18.08.2018 - 19.08.2018 Železniki 041 556 922 Turistično društvo Davča
37. Kmečki praznik 18.08.2018 - 19.08.2018 Destrnik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - Junij 2018
24
Potepanja
Foto: Manca Korelc
Kočevsko jezero
Moja jezera – zgodba o raziskovanju slovenskih voda
Slovenija ponuja neskončno
veliko malih čudovitosti
Kirurško natančno pregledovanje zemljevida
Slovenije, načrtovanje optimalnih poti s kolesom
po manj obljudenih poteh in odkrivanje neznanih,
a čudovitih jezer, pa tudi prikupnih potokov in
pomirjajočih rek ... Tako so videti moji popoldnevi
in konci tedna od lanske pomladi, ko je vzniknil
projekt Moja jezera: obiskovanje vseh slovenskih
jezer, ribnikov, bajerjev, mlak in kali, s kolesom
(ali peš).
Ob bližajočem se koncu moje prve kolesarske sezone decembra
pred dvema letoma sem več tisoč kilometrom želela ustvariti dom.
Prostor, kjer bo kolesarjenje s treking kolesom po Sloveniji dobilo
smisel, ljubitelji narave pa neskončno veliko idej za športni ali nedeljsko
ležerni izlet v naravo.
Po gladini misli je zaplavala ideja s kolesom ali peš obiskati vsa slovenska
jezera, ki je po treh mesecih skrbnega raziskovanja lani na prvi spomladanski
dan dobila svoje zatočišče: stran www.mojajezera.si. Ta postaja
spletni leksikon vseh stoječih voda, ki zdaj obsega že 492 jezer.
Koliko jezer imamo v Sloveniji?
Seznama jezer ni, najbolj uradna med neuradnimi številkami se giblje
med 900 in 1300. V dobrem letu beleženja voda lahko sicer mirno
Manca Korelc. Magistra poslovnih ved, ki poslovno že deset
let hodi po poti digitalnega marketinga. Kot samostojna
podjetnica pomaga podjetjem zapisati in doseči cilje
komunikacije v družbenih medjiih. Zagrizena rekreativna
športnica, ki si rada postavlja visoke cilje in zanimive izzive.
Z Mojimi jezeri je postala ambasadorka jezer in kolesarskega
turizma, ki ljudi spodbuja h gibanju in raziskovanju domačih
krajev.
Foto: Jurij Pelc
Lipov list - Junij 2018
ečem, da jih je zagotovo še več. Na poti sem namreč našla več deset
takšnih, ki jih ni mogoče odkriti v znanih virih (Googlovi zemljevidi in
knjiga Vsa slovenska jezera, 2001, avtor Peter Firbas).
Katera jezera bi poudarila kot dobro turistično prakso?
Obiskala sem številna velika in majhna, priljubljena in neznana jezera.
Od skoraj 500 obiskanih jezer se je nabrala cela vrsta nepozabnih izletov,
ki so pustili svoj pečat in dokazali, da so jezera središče turističnega
dogajanja.
Kraške kali. Kal je oblika vode, ki je sprva nisem načrtovala uvrstiti na
seznam; ko pa sem vijugala po kraških cestah in spletnih straneh, me
je Kras zelo prijetno presenetil in spremenil moj načrt s številom učnih
poti, speljanih okoli malih kraških koščkov vode.
Jezero Jasna. Gorenjski biser ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice;
ljubitelji narave se bodo razveselili sprehoda okoli jezera z gorskimi
razgledi, otroci se bodo razveselili foto točke s Kosobrinom,
ljubitelji fotografije pa bodo lovili pravi kot ob bronastem kozorogu.
Ob jezeru se lahko posončimo na lesenih pomolih, se osvežimo na
ležalnikih in se povzpnemo na šest metrov visoko razgledno ploščad.
Bloško jezero. Jezero v kraju Volčje pri Novi vasi sem v zadnjih nekaj
letih večkrat obiskala in zdi se, da je vsakokrat bolj urejeno; leseni kipi
medvedov, Hiša nasproti sonca z gostinsko ponudbo in park Idila z
lesenimi skulpturami so le nekateri razlogi, da je prikupno jezero priljubljeno
med družinami, ki iščejo poletno ohladitev.
Lovrenška jezera. Pravijo jim tudi barjanska okna na Pohorju. So lep
primer, kako lahko z lesenimi potmi okoli malih jezer ustvarimo čudovito
naravno znamenitost; dodajmo še razgledni stolp, dobro postrežbo
v koči na izhodišču in zgodba je ustvarjena.
Ribnik Vrbje. Manj znani ribnik pri Žalcu odlikujejo Ponirkov informacijski
center, kjer si lahko izposodimo palice za nordijsko hojo, spijemo
kavico, za otroke pa je poskrbljeno z igrali in poniji. Hmeljska
pot in pot ob Savinji ali srčna pot vabita na sprehod okoli ribnika, na
katerem boste uživali ob galeriji lesenih skulptur in opazovanju več
kot 170 vrst ptic z razgledne ploščadi.
Reško jezero. Podolgovato jezero pri Kočevski Reki je odličen primer
pripovedovanja zgodb z orlom belorepcem v glavni vlogi; ob jezeru
so uredili Orlovo učno pot z opazovalnicami, ki nas pouči o življenju
te mogočne ptice. Pod gladino jezera živijo različne vrste rib, ki privabljajo
ljubitelje ribolova. Jezero je naravni rezervat, ki postavlja orla na
prvo mesto, zato je zgornji del jezera zaprt.
Jezera, ki so primerna za kopanje
Ko sem lani poleti raziskovala, katero jezero ponuja poletno ohladitev,
sem bila presenečena, koliko jezerskih plaž imamo v Sloveniji. Naj
predstavim šest manj znanih.
Jezero Kreda. Jezero v čudoviti dolini Radovna je znano po turkizni
barvi vode. Je sicer v zasebni lasti, a je del jezera odprt za kopanje.
Jezero Rakitna. Jezero med Ljubljano in Cerknico zaznamuje edinstveno
podnebje, zaradi katerega je znano kot zdraviliški kraj za ljudi
z obolenjem dihal. Poletno osvežitev bo popestril sprehod po arheološki
učni poti.
Klevevške toplice. Naravna toplica Klevevž v bližini Šmarjete na Dolenjskem
je primerna za kopanje poleti in pozimi, saj vse leto ohranja
temperaturo vode okoli 20 stopinj. V okolici toplic pod ruševinami
gradu Klevevž k ogledu vabijo nekaj čudovitih slapov in lepo ohranjen
mlin.
Planšarsko jezero. Jezero v obliki srca na Jezerskem s čudovito gorsko
panoramo je priljubljena točka za kopalce. Okoli jezera je speljana
razgibana sprehajalna pot, v gostišču pa poskrbijo za okrepčilo.
Star maln pri Vrhniki. Jezerce je dobilo ime po mlinu, ki je nekoč stal
na tistem mestu, še zdaj pa v bližini vidimo mlinsko kolo. Je priljubljena
točka za kopanje v poletnem času.
Jezero Črnava. Jezero v Preddvoru je dobilo ime po nekdanjem temnem
gozdu. Je prijazen kraj za poletno ohladitev, prijeten pa je tudi
sprehod okoli jezera.
Jezera in zmaji
Jezera v Sloveniji imajo tudi svojo domišljijsko plat, saj so številna povezana
z zmaji.
O umetnem Gradiškem jezeru pri Lukovici pri Domžalah obstaja starodavna
legenda o zmaju, ki je za žrtev hotel graščakovo hčer. Podpeško
jezero pa se pohvali z legendo, ki pripoveduje, da pod jezerom
živi velik zmaj z repom pod bližnjim hribom Sv. Ana, glavo pa pod
Krimom. Nekoč so si ljudje poplave Ljubljanice razlagali s tem, da je
reka poplavila takrat, ko je zmaj udaril z repom. Podpeško jezero je
zelo priljubljen kraj za oddih okoliških prebivalcev, tudi za poletno
kopanje.
Katero jezero je najlepše?
To vprašanje večkrat priplava na gladino, ko se z ljudmi pogovarjam
o Mojih jezerih. V odgovor vedno omenim Kočevsko ali Rudniško jezero,
na katerega me vežejo številni spomini iz najstniških let. Še zdaj
se nenehno vračam k njemu, iščem nove mirne kotičke in motive za
fotografije ob njem. Na mestu vode je bil sicer nekoč rudnik rjavega
premoga, ki mu je dolgih 17 let predsedoval moj stari oče. Jezera
imam zapisana v krvi.
25
Potepanja
Foto: Manca Korelc
Podpeško jezero na Ljubljanskem barju
Lipov list - Junij 2018
26
Potepanja
Jezero Jasna v Kranjski Gori
Foto: Manca Korelc
Jezera učijo o naravi in ljudeh
Ko kolesarim po neskončnih cestah in makadamskih poteh ter se s kolesom
na ramenih prebijam po skoraj neprehodnih poljih, da najdem vodo, pomislim,
kako neverjetno koristno in zanimivo preživljam svoje dneve. Spoznavam
očarljivo Slovenijo, ki ponuja neskončno veliko malih čudovitosti.
Domači turisti moramo postati ambasadorji Slovenije in spoznavati kotičke,
ki so zunaj glavnih poti. Spodbujam vse, naj bomo glasniki njenih
naravnih in kulturnih znamenitosti; v govorni in pisani besedi.
V Sloveniji ni uradnega seznama jezer, kar se mi zdi velika vrzel v turizmu.
Največji seznam pripravljam v projektu Moja jezera in na tem mestu nagovarjam
vse vas in še zlasti ustrezne organizacije, da mi pomagate z informacijami,
da skupaj zarišemo jezera na zemljevid turističnih krajev.
Moja jezera ni več zgolj projekt. Doseči cilj obiskati vsa slovenska jezera
je zanimiva in vseživljenjska pot med lepimi vodami, nepozabnimi
doživetji ter odkritji, ki segajo v globine jezer in življenja. Vabim
vas, da pomagate svetu pokazati največje lepote Slovenije.
Jezera so odsev slovenskega turizma
Po žilah pa se mi pretaka tudi turizem, ki me spremlja že vse od dodiplomskega
študija. Na poti okoli jezer spoznavam različne obraze
slovenskega turizma, ki pa niso vedno nasmejani. Pogosto so jezera
neurejena in polna smeti ob bregovih. Nekatera so dobro označena,
a zanemarjena. Številna pišejo zgodbo o neizkoriščenem turističnem
potencialu in se tiho borijo za svoj prostor na turističnem zemljevidu.
Jezera imajo moč povezovati
Že ves čas, odkar raziskujem jezera, predstavljam svoja doživetja na
spletni strani in v družbenih medijih. Kolesarim med jezeri, med katerimi
rišem povezane linije prekrasnih kolesarskih tur. Izlet med jezeri
povežem z mogočnimi gradovi, šumečimi slapovi in skrivnostnimi
gozdovi. Včasih za pot vprašam mimoidoče in tako spoznavam ljudi,
ki nas povezuje ljubezen do narave.
Družbena omrežja gradijo mostove. Ljudem dajejo priložnost, da se
povežejo v brezmejnem virtualnem svetu in si izmenjajo ideje za izlete.
Jezerom pomenijo medij za vabljive fotografije, ki povabijo na izlet
na neznane kraje. Še zlasti me razveseli vsaka informacija o skritih jezerih,
ki mi jo moji sledilci posredujejo na družbenih medijih, po telefonu
ali elektronski pošti.
Kje lahko spremljate Moja jezera?
Spletni leksikon jezer nastaja na spletni strani www.mojajezera.si.
Zgodbam na poti sledite na Facebook strani @mojajezera.
Najlepše fotografije najdete na Instagramu @mancakorelc.
Za informacije o jezerih mi pišite na manca@mojajezera.si.
Naj jezera Slovenije v številkah
• Najgloblje slovensko jezero: Divje jezero, Idrija, 160 m
• Največje slovensko jezero: Cerkniško jezero, 25 km2
• Največje slovensko naravno jezero: Bohinjsko jezero,
4100 m v dolžino, do 1200 m v širino in do 45 m v globino
Projekt Moja jezera v številkah*
• 492 jezer
• 28 zapisov v medijih (TV, radio, tiskani in spletni mediji)
• 1 srčna oseba, ki jih raziskuje in spoznava s svetom
(*na dan 3. junija 2018)
Manca Korelc
Foto: Manca Korelc
Planšarsko jezero
Lipov list - Junij 2018
27
Potepanja
Od Zagorja do Koroške
Turizem nad
zemljo in pod njo
Voda je nepogrešljiv del Zagorja
Turizem je vedno bil in vedno bo – doživetje! In zatem ... Spomin na nekaj. Zagorje ob Savi, tisti kraj, znan
po premogovniku, termoelektrarni, proizvodnji apna in cementarni. Koroška, tista pozabljena zaplata
zemlje na severu Slovenije z rudnikom živega srebra, železarno in mrtvo reko. Bi lahko bilo vse to ideja
za turistično doživetje? O, pač!
Ko smo pred kratkim turistični novinarji stopili na vlak in se zapeljali do
Zagorja, smo tam imeli kaj videti. Za začetek smo tja prispeli hitro in
udobno. Potem nas je avtobus v nekaj minutah zapeljal do mesta, ki ga
resnično nismo poznali. Kapo dol! Županu, njegovi ekipi in krajanom!
Zagorje ob Savi ni nekaj prašnega, sivega in dolgočasnega, temveč nekaj
zelenega, radoživega in zanimivega – tudi in še zlasti za turista. Leži
med gorami; pod 1220 metrov visokim Kumom, Zasavsko goro in Sveto
Planino. Rudnik, silosi apna, Lafarge, Svea in podobni pojmi izginejo,
ko prisluhneš zgodbi, ki ti jo povedo, prišleku, po knapovsko robustno,
od srca prešerno in z iskro v očeh. Toplo priporočam.
Na Koroško smo vstopili prek Zavodenj in se po dolini Jazbine spustili
v Črno na Koroškem. Po bližnjici, iz Ljubljane. Sicer pelje pot do tja
skozi Velenje in po Mislinjski in Mežiški dolini, za kar redni avtobus
potrebuje kar štiri ure. V Črni smo se prepustili gostoljubju županje
Romane Lesjak, si ogledali v središču mesta razstavljenega medveda,
ki so ga lovci v gorah nad krajem uplenili že pred desetletji, pokukali
v muzej olimpijcev, kjer so razstavljene fotografije in predmeti, povezani
z olimpijskimi igrami sedmih črnjanskih olimpijcev, Draga in Danila
Pudgarja, Katjuše Pušnik, Mitje Kunca, Nataše Lačen, Aleša Gorze
in Tine Maze, ter se spustili po Mežiški dolini, po kateri že dolgo teče
čista reka Meža, ter spoznavali dvanajst koroških občin. In pred nas se
je postavil svet rudnikov premoga in železove rude, fužinarstva, železarstva,
splavarjenja, gozdarjenja ... In kulture!
Voda, modra nit Zagorja ob Savi
Voda prežema sodobno Zagorje, začenja pa se že na vratih kraja, tam,
kjer naj bi se nekoč na sotočju Medije in Save ustavili Argonavti in kjer
si je Medeja, očarana nad tamkajšnjo lepoto, umila svoj božanski obraz
v kristalnem potoku. Jazon je potok poimenoval po njej. Zdaj na tem
mestu stoji simbolična ladja Argo; je čistilna naprava, ki pa ni le tehnični
objekt v obliki betonske škatle, temveč ima obliko ladje, podprto z
romantično zgodbo, ki je postala tudi turistična privlačnost.
V Zagorju je z vodo stkan vzorec mestne ploščadi s fontano, ki edina
v Sloveniji očara tudi z glasbo. Ob določenih dneh in času vodni dvigi
in spusti delujejo glede na glasbeno spremljavo in se hkrati odevajo
v barvne preobleke. Župan rad pove, da je ploščad svojevrstna dnevna
soba občine, in dodaja, da obstajajo najlepša mesta sveta, Zagorje
pa je lepše od njih. Prevzame te občutek, da je to res. In uživaš, ko
poslušaš župana, ki že šesti mandat vodi občino, ki sicer nima nobenega
turističnega informacijskega centra ali turistične agencije, in
vendar ima turist v Zagorju bisago doživetij zvrhano polno.
Obnovljeni trg je del prenove celotnega mestnega središča, ki se
na drugi strani krožišča razleze v mestni park. S spomenikom Janezu
Drnovšku, številnimi drevesi in cvetličnimi nasadi in še zlasti
z očarljivimi vodnimi površinami. Skozi park vodi sled 15. poldnevnika
vzhodne zemljepisne dolžine, pravzaprav gre naravnost
skozi mesto, kar je dodatna zanimivost. In na nasprotni strani parka,
ki mu domačini pravijo Pod uro ali pri tržnici, se sled vode ponovi.
Pogled pritegne fontana z veliko repliko bronaste fibule, katere
izvirnik hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, najden pa je
bil na Zasavski Sveti gori.
Na obrobju mesta športni park Europark Ruardi pripoveduje zgodbo
o tem, kako je na odlagališču jalovine in komunalnih odpadkov, kjer
je leta 1987 v dolino spolzel velik plaz ter odnesel nekaj hiš in tovarno
Lisco, nastala priljubljena rekreacijska točka tekačev, ljubiteljev nordijske
hoje in sprehajalcev. Pretočna ribnika, veliko cvetja, vrt tete
Johance, drevored dvajsetih lip, zasajenih ob dvajsetletnici slovenske
državnosti, sprehajalne poti, med katerimi vodi ena naravnost do letališča,
od koder lahko poletiš nad Zasavjem ali kam drugam. In v
Zagorju je tudi Akademija za letalstvo Aeronavt, ekskluzivni partner
za šolanje družbe Pipistrel. Vodno zgodbo nenavadnega mesta pa
sklene ladja Argonavtek, kjer sredi Europarka občina poda posebno
zaobljubo, ko zapiše na informacijsko tablo: »Iz ljubezni do naših
otrok, prihodnosti Zagorske doline!«
Lipov list - Junij 2018
28
Potepanja
Fontana v Zagorju, ki edina v Sloveniji očara tudi z glasbo.
Zagorski turistični diamanti
Poleg vodnika nas pretežno spremlja kar sam župan Matjaž Švagan.
Preseneti s pozdravno izjavo, ponosom nad vsem, kar je bilo ustvarjenega
v Zagorju, kot dediščina za zdaj in še zlasti za jutri.
Našega vodnika, Prekmurca Vlada Poredoša, sicer vodjo znane glasbene
skupine Orleki, ki je v Zagorju ob Savi pristal zaradi ljubezni,
toplo priporočam vsaki skupini, ki bo tod okoli raziskovala turistične
diamante, kot je Weinbergerjeva hiša z galerijo Medija, ki priča o polstoletni
tradiciji organiziranja slikarske kolonije Izlake - Zagorje, najstarejše
slikarske kolonije v srednji Evropi. Tu sta še del muzejske zbirke
iz NOB in spominska soba opernega pevca Ladka Korošca, po
rodu Zagorjana. Rudnik rjavega premoga, ki je zdaj muzej, kjer preseneti
zapis Janeza V. Valvasorja. Del življenja je namreč preživel na gospostvu
Medija in zapisal je, da ljudje iz Strahovelj pod zemljo kopljejo
zmajevo kri. Premog so v tistih časih uporabljali za zdravljenje
živine. Tukaj je tudi izjemna Sirarna Sešlar v Podlipovici, kjer tri generacije
z navdušenjem pripovedujejo o biodinamični predelavi mleka,
edinstveni v Sloveniji.
Ali pa pravi turistični posladek v raztreseni vasici Podkum, kjer najprej
navduši Domačija Medved, ki je pod spomeniškim varstvom in jo
ohranja živo zdravnik Rudi Zupan. Leta 1995 je bil Medvedov vrt prikazan
na svetovni razstavi vrtov v Lizboni kot najlepši slovenski
kmečki vrt. Posestvo z izjemnim razgledom in čudovitim macesnovim
gajem premore enega najlepših slovenskih starih vrtov. Njegova
arhitekturna oblika se zadnjih sto let ni spreminjala; sestavljen je iz
dveh delov, kot kmečki 'gartlc' s parkovno zasaditvijo in zelenjavnim
kotičkom. Na vrtu še vedno rastejo nekatere rastline, ki so jih gospodarji
posadili pred sto in več leti. Blizu se po ruševinah nekdanje stiskalnice
sadja vzpenja stoletna bela glicinija, ki je prav tako pod spomeniškim
varstvom.
In potem še en posladek: Gostilna Pr Čop. V tej smo se srečali s podjetnico
Marijo Čop, promotorko zasavske kulinarike, in njenim sinom
Lojzetom, najmlajšim slovenskim kuharskim mojstrom, ki zdaj vodi
gostilno. Nekoč so tod »kumarati« prisegali na funšterc, grenadirmarš
in jetrnice, zdaj pa kulinarično presenečenje v izjemni Čopovi
gostilni čara novo zgodbo, a ne brez tradicije. Sladkali smo se s čemaževo
skuto in jetrno pašteto s črnimi tartufi, ocvirkovimi pogačicami,
jetrno klobaso, granadirmaršem (pražen krompir s testeninami), čebulno
pito s slanino in zajčkovim ragujem, postreženo v steklenih
skodelicah, izdelanih v Steklarni Hrastnik.
Koroška, zelena čipka na severu Slovenije
Za Črno vstopimo v Mežico, ki jo predstavita župan Dušan Krebl in
Suzana Fajmut Štrucl iz podjetja Podzemlje Pece. Povabita v svet pod
goro, ki na globini 700 metrov pod hribom, v rovih, ki so jih nekoč
skopali rudarji, ko so tod iskali svinčevo in cinkovo rudo, ponuja avanturistično
vožnjo s kajakom ali kolesom. Pravi adrenalinski žur!
Mimo Poljane, kjer se je končala druga svetovna vojna, in odcepom
za Šentanel, kjer se je turizem na kmetijah v Sloveniji pravzaprav začel,
prispemo na Ravne na Koroškem. Vodnica, ki naj bi nas spremljala,
je avtobusu kazala pot tako, da je vozila med Mežico in Ravnami
pred nami! Nam pa ni povedala nič. Brez razlage? Mogoče bodo sčasoma
spoznali, da je turizem pomembna panoga ...
Ravne, sicer mesto forma vive, ima svoje adute, ki vabijo v goste.
Športni center z dvema pokritima bazenoma, izjemno regijsko knjižnico,
hostel Punkl, Smučkoča, Rimski vrelec, ki čaka na boljše čase, a
njegova voda je še vedno zdravilna ... Tudi Ivarčko jezero pod Uršljo,
ki so ga nekoč ustvarili železarji ravenske tovarne za preživljanje prostega
časa in kopanje, čaka na boljše čase. V bližini sta Prežihov muzej
in Pekel, kjer lahko med majskim Festivalom solzic srečaš prave peklenščke
in okusiš peklensko kulinariko s hudičevo slino, velikimi in
malimi grehi ter Luciferjevimi jajci vred.
Zagorski župan Matjaž Švagan v Evropskem parku
Črna na Koroškem s Plečnikovim spomenikom, skalo, kjer
počiva uplenjeni medved, in Muzejem olimpijcev
Lipov list - Junij 2018
Slovenj Gradec za še boljši turizem
Zatem nas »prevzame« in gosti v imenu TIC občine Slovenj Gradec
odlična vodnica Marija Lah. Med pripovedovanjem žari in s ponosom
kaže bisere svoje občine, kjer zgodbo turizma robijo likovniki, umetniki
in dediščina meščanske družbe. Lepo urejeno središče mesta, ki
je glasnik miru, poleg meščanskih hiš krasijo cerkev sv. Elizabete in
Špitalska cerkev, Kogojev venetski konj, trije pomniki vode, rojstna
hiša Huga Wolfa in Središče sveta z galerijo; mesto vabi na številne
prireditve, ki se zvrstijo v njem skozi leto. V hotelu Vabo boste najbolje
preskrbljeni in če se vam zahoče dodatna kulinarična izkušnja, je do
gostilne Ančka le nekaj korakov.
Na poti proti Kopam, kjer podjetje Vabo izjemno dobro skrbi za zimske
in poletne programe in kjer še zlasti izstopa produkt Holcarija, je
nujen ogled cervice sv. Jurij na Legnu. Tla so steklena, da lahko razkrivajo
dediščino preteklosti in postavijo na ogled slovanske grobove. V
prostoru dominirajo leseni stoli reda sv. Fortunata, relikt časa, ko so
pri nas stavili na politike, gospodarstvenike, tudi določene etnologe
in druge. Zdaj te gospode tja več tako rekoč ni.
Pred odhodom nas župan mesta, Andrej Čas, seznani z načrti za še
boljši turizem: poudari gradnjo zimsko-poletnega kopališkega središča
s parkom urbanih športov in ponudbo programov velnesa ter
prenovo mestnega jedra, ki naj bi postalo privlačen javni prostor ter
konkurenčno okolje za poslovne dejavnosti v mestnem jedru.
Zgodovina osamosvajanja v Dravogradu
Županja Dravograda Marijana Cigala nas sprejme v baročnem dvorcu
Bukovje iz leta 1710. Njegova zgodovina je pestra kot kalejdoskop. Nekoč
eden najbogatejših opremljenih dvorcev v Sloveniji, pozneje vojašnica
JLA, pa objekt Slovenske vojske, zdaj pa v lasti občine in upravljanju
javnega zavoda Dravit, je kulturno-turistično središče Dravograda
in njegove okolice. V čudovitem naravnem okolju, v objemu dreves,
gozdov in reke Drave. Obiščite ga, naužijte se lepot njegovega vrta,
spoznajte zgodovino slovenskega osamosvajanja, uživajte v imitaciji
nekdanjega bogastva in morda si luksuzno nadstropje, zaradi turistične
avanture, celo najamete? Na Dravi sta dva turistična splava: Šarmanov,
prvi in izvirni, z muzejem splavarstva, in dravograjski, pod trbonjskim
mostom, ki ga obiščemo mi. In že smo na poti naprej.
Srečni v Radljah ob Dravi
So pa srečni, ti Radeljčani, mar ne? Ime Radlje namreč izhaja iz slovenskega
imena Radila oziroma Rado in pomeni »srečen«. Morda
tudi so? Zaradi lepega mesta ali vodnega parka, ki se ponaša z laskavim
naslovom prvega in tudi edinega biološkega bazena v Sloveniji,
kjer za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi in
kjer kemikalij zagotovo ni? Ob bazenu je nekaj glamping hišic z možnostjo
udobnega bivanja.
V Ribnico na Pohorju tudi z Bližnjega vzhoda
Ribničani so neverjetni; tako malo jih skrbi za ugodje turistov, a toliko
večji so učinki, merljivi s turističnim doživetjem. Apartmajsko naselje
Ribnica na Pohorju na nadmorski višini 730 metrov je le dvesto metrov
od smučarskih žičnic, a s svojimi tradicionalnimi stavbami iz lesa
in kamna ponujajo pravi luksuz. Oaza velnesa je pravo kraljestvo, zato
ni presenetljivo, da so gostje z Bližnjega vzhoda tradicionalni turisti, ki
ostanejo celo po mesec dni ali več.
Danilo Petrin iz turističnega društva in drugi turistični zanesenjaki,
lokalni župnik Fredi Mlinarič, dekleta iz recepcije apartmajskega naselja,
teta Lena s turistične kmetije in vsi drugi, ki so vpeti v tukajšnji
turizem, delujejo kot velika družina, ki skrbi za kraj in njegov razvoj v
oazo dobrega počutja.
Epilog
Koroška je daleč in ima različne obraze. Lahko se imenuje Mislinjska,
Dravska ali Mežiška dolina. Ljudje so lahko Pohorci ali Korošci, izpod
Pece ali Uršlje gore. Koroška ima več značajev in kaže, da ima tudi vsaj
tri srca. Turizem ni povezan, ljudje so zaverovani v svoje turistične
»celke« in RRA nima na voljo enotnega turističnega produkta. A na
drugi strani je Koroška, polna biserov, ki jih je treba spoznati in se jih
naužiti. Je prava bonboniera (z delno praznimi vdolbinami za bonbone,
kjer se bodo še morali naučiti, kaj turizem je). Zagorje pa je v primerjavi
s Koroško pravi bonbon. Zavit v bleščeč ovojni papir in okusen
kot božja mana. Morda se tudi zaradi tega v Zagorju večkrat sreča
jamskega škrata Permandeljca, ki sicer domuje v podzemlju, kjer so
rudarji nekoč vrtali rove in iskali rudo za preživetje?
Pred spustom v podzemlje Pece v Mežici
Besedilo in foto: Renata Picej
29
Potepanja
Slovenj Gradec s cerkvijo sv. Elizabete in znamenitim
Venetskim konjem Oskarja Kogoja
Radlje ob Dravi z vodno oazo
Lipov list - Junij 2018
30
Na kolesu
Rekreatur – ekipno kolesarjenje po Sloveniji
Doživetje za
drugačne vrste zmag
Bi doživeli čar etapnega kolesarjenja, kot sta Tour de France ali Giro d’Italia, vendar ste zanju premalo trenirali,
ste prestari ali pa se vam preprosto ne da sesti na kolo? Vas odbija misel na to, da bi na kolesu ves čas buljili v tla
in divjali, ne da bi vedeli, kje se vozite? Se radi družite, resneje kolesarite in vas zanimajo neodkrite lepote pokrajine
in njenih prebivalcev?
Če ste na zgornja vprašanja odgovorili: »Da!«, potem je Rekreatur –
ekipno kolesarjenje po Sloveniji prava stvar za vas. V njem smo združili
čar etapnih dirk in turistično-rekreativno kolesarjenje. To je doživetje
za drugačne vrste zmag!
Cilj: uživanje!
Rekreatur traja štiri dni in je sestavljen iz prologa in treh etap. Trasa je
dolga okoli 300 kilometrov, kar ni mačji kašelj! A ceste, po katerih poteka,
so skrbno izbrane: izogibajo se prometnim tokovom, speljane
pa so na območjih, ki s svojo lepoto jemljejo dih. Rekreatur je namreč
namenjen še zlasti – uživanju.
Uživate, ko se na kontrolnih točkah srečate z domačini, poklepetate in
pokusite njihove kulinarične dobrote. Uživate, ko znova odkrivate druženje,
tovarištvo in pomoč vaše in drugih ekip v trenutkih, ko bi glava
hotela še kolesariti, noge pa čedalje teže poganjajo pedale. Uživate
Foto: arhiv Rekreatur
zvečer, ko se prijetno utrujeni zabavate, klepetate in celo zaplešete. Večerna
druženja so namreč enako pomembna kot kolesarski napori.
A za vse te užitke se je treba tudi malce potruditi. Rekreatura se namreč
lahko udeležite samo kot ekipa, ki jo sestavlja od štiri do osem
kolesark ali/in kolesarjev s poljubnim številom spremljevalcev. Tudi te
izberite skrbno, saj vam bodo s svojim vozilom v pomoč takrat, ko
boste lačni, mokri od poletne plohe ali samo potrebni spodbude v
kakšnem klancu (pa četudi ne preveč strmem).
Kot vsaka etapna dirka ima tudi naša zmagovalce, a do te časti pridete
malo drugače. Zmaga ekipa, ki je najbliže povprečnemu času kolesarjenja
vseh ekip. Ta si na koncu štiridnevnega druženja nadene
oranžno majico. Rekreatur torej ni namenjen brezglavemu divjanju;
spodbuja, da se mestoma ustavimo, povprašamo domačine za pot,
pogledamo na zemljevid ...
Promocija regionalnih kolesarskih omrežij
V letu 2016 pa smo krenili po novi poti. Naš cilj je odtlej promocija
regionalnih kolesarskih omrežij, saj smo prepričani, da kolesarjem prijazno
ponudbo lahko izboljšamo le z obiskom kolesarjev – turistov, ki
so dobro razpoloženi, radi kaj dobrega pojedo in seveda kaj kupijo. In
takšni so tudi udeleženci Rekreatura. Kot prvo in vzorčno regijo smo
izbrali Gorenjsko, saj tod v okviru Sveta gorenjskih občin in vseh treh
razvojnih agencij pospešeno pripravljajo urejeno kolesarsko omrežje
(enotno označevanje, spletna stran, zemljevidi, izobraževanje ponudnikov,
ureditev počivališč), ki bo privlačno za kolesarske turiste. Izhodišče
je v Kranju kot regionalnem središču, od koder speljemo različno
dolge in čim zanimivejše trase.
Letošnji Rekreatur: »železni repertoar« in nova odkritja
Letošnji Rekreatur, ki bo že trinajsti po vrsti in je tudi letos del akcije
Slovenija kolesari, se bo začel 23. avgusta ob 17. uri s prologom in
startom na Glavnem trgu v starem Kranju. Tu bodo tudi starti in cilji
vseh treh etap z dogajanjem, ki pritiče »veliki dirki« (kulinarična ponudba,
animacije, nedolgočasje!); tudi na tak način pripomoremo k
oživljanju kranjskega jedra.
Letošnje trase bodo popeljale v nekaj novih skritih kotičkov, a nekaterim
z »železnega repertoarja« se ne bo mogoče izogniti. Še zlasti pa
bomo posebno pozornost namenili dogajanju na kontrolnih točkah,
ki so čedalje pomembnejši element promocije lokalne kulinarične in
turistične ponudbe Gorenjske.
Kolesarje čaka okoli 270 kilometrov prijetnih doživetij in 3800 metrov
vzponov in spustov.
Lanski Rekreatur je bil glede udeležbe izjemen, saj smo gostili kolesarje
iz osmih držav. Nam bo uspelo tudi letos? Prve prijave že kažejo
na to!
Več: www.rekreatur.si
Andrej Zalokar
Lipov list - Junij 2018
Prireditve akcije Slovenija kolesari:
od junija do avgusta
31
16. junij: Pod Reško planino veselo živimo, Marija Reka. Začetek ob
9. uri na igrišču v Mariji Reki. Tekmovalna proga – 3,5 km, rekreativna
proga – 6,5 km. Startnina (10 evrov) vključuje malico, pijačo ob progi
in pokale oziroma medalje. Glavni organizator: ŠD Marija Reka.
16. junij: 12. MTB vzpon Terme Snovik – GTC 902 Černivec, Terme
Snovik. Začetek ob 10. uri. Dolžina proge: 10 km, višinska razlika: okoli
480 m. Startnina: 12 evrov ob predprijavi, pozneje 15 evrov. Prvi trije
prejmejo denarne nagrade, vsi udeleženci pa spominsko majico, darilno
vstopnico za kopanje v Termah Snovik in bon za topel obrok in
napitek. Organizator: TD Tuhinjska dolina (www.td-tuhinjskadolina.si).
16. junij: 8. Vidov kolesarski maraton, Dobrovnik. Začetek ob 9. uri
ob Bukovniškem jezeru. Trase so različno dolge: 5 km za otroški maraton,
30 km za mali maraton, 60 in 70 km za veliki maraton. Startnina:
12 evrov ob predprijavi, 15 evrov na dan prireditve; 30 evrov za
družine. Vsak udeleženec prejme medaljo, majico in malico. Glavni
organizator: TD Dobrovnik.
16. junij: Po poteh obeležij vojne 1991, Vipava. Začetek ob 9. uri pri
vojašnici v Vipavi. Dolžina proge: 75 km (je v celoti asfaltirana). Startnina:
15 evrov; vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, topli
obrok in napitek. Glavni organizator: KK Izvir Vipava.
16. junij: Diagonala 335, Trdkova vas. Začetek opolnoči pri tabli Tromejnik
(Avstrija, Madžarska, Slovenija). Kolesarska pot od Goričkega
do Portoroža, dolžina 335 km. Priključiti se je mogoče tudi pozneje:
najbolje na promocijskih točkah v Celju, Ljubljani in Kopru. Udeležba
je brezplačna. Organizator: Društvo za prebujanje zavesti.
17. junij: 14. Trebanjski kolesarski maraton – Dana 2018, Trebnje. Začetek
ob 9. uri pred trebanjsko občinsko stavbo. Dolžina prog: 27 km (mali
maraton), 65 km (veliki maraton), 300 m za otroke. Startnina: 15 evrov.
Ob progi bodo okrepčila, na cilju pa malica in pijača. Po končanem
maratonu bo na prireditvenem prostoru start zadnje etape dirke Po
Sloveniji. Organizator: KD Gorenje Ponikve (www.gorenjeponikve.eu).
23. junij: 40. kolesarski maraton okoli Pohorja, Maribor. Začetek ob
9. uri na Trgu svobode. Proge (147 km, 72 km, 50 km in 30 km) so
speljane okrog Pohorja in ob vznožju po Dravski dolini. Vsak udeleženec
prejme spominsko medaljo, spominski dres, praktična darila
in topli obrok. Organizator: KD Branik.
23. junij: 13. kolesarski maraton po Mirnski dolini, Mokronog. Začetek
ob 10. uri izpred PGD Mokronog. Dolžina prog: 12 km, 32 km in
51 km. Startnina ob predprijavi: 13 evrov, na dan prireditve 15 evrov,
za družine 25 evrov, za otroke, mlajše od 14 let, startnine ni. Udeleženci
prejmejo spominsko medaljo, pijačo na okrepčevalnicah in
topel obrok. Organizator: KK Dolenjska balanca.
23. junij: 14. Goni kolo, Črnomelj. Začetek ob 9. uri pred hotelom
Lahinja. Dolžina prog: 50 km in 80 km. Organizator: ŠRD Črnomelj.
23. junij: Žirovski kolesarski krog, Žiri. Začetek ob 9. uri za ves krog
(56 km, višinska razlika 883 m), ob 10. uri za srednje dolgo progo (28
km), ob 11. uri za družinsko (20 km). Startnina za odrasle: 12 evrov,
za šoloobvezne otroke 8 evrov, popust za družine. Vsi udeleženci
prejmejo praktično darilo, topli obrok in okrepčilo na kontrolnih
točkah. Organizator: TD Žiri.
24. junij: Argonavtski maraton, Vrhnika. Začetek ob 9. uri v športnem
parku. Dolžina prog: 32 km (družinski maraton), 63 km in 81
km. Startnina ob predprijavi: 15 evrov, na dan dogodka 20 evrov. Vsi
udeleženci prejmejo darilno vrečko, medaljo, obrok na cilju in
okrepčila ob progi. Organizator: ŠD Agonija.
24. junij: Vzpon v nebesa, Šentrupert. Začetek ob 10.30 na glavnem
trgu: Dolžina proge 12,5 km, višinska razlika 320 m. Startnina: 15
evrov. Udeleženci prejmejo spominsko majico, brezalkoholni napitek
in malico. Organizator: Zmajarsko društvo Prelet Šentrupert.
1. julij: 24. maraton po občini Moravske Toplice, Moravske Toplice.
Začetek ob 11. uri. Dolžine prog: 10 km (družinski maraton), 30 km
in 50 km. Startnina: 10 evrov; vključuje majico in malico, kopanje v
Termah 3000 po ugodni ceni. Glavni organizator: OŠZ Moravske Toplice
(www.sportnazveza-mt.si).
1. julij: 30. RK maraton Rogaška 2018, Rogaška Slatina. Začetek na
Evropski ploščadi ob 10. uri. Dolžina prog: 35 km in 74 km. Organizator:
KK Rogaška.
7. julij: 4. kolesarski maraton mostov reke Krke, Zameško, Šentjernej.
Začetek ob 10. uri. Dolžina proge: 55 km. Startnina: 10 evrov, otroci v
spremstvu staršev kolesarijo brezplačno. Udeleženci prejmejo na cilju
nagrado in toplo malico. Glavni organizator: Ban Inženiring, d. o. o.
8. julij: 12. maraton Alpe Scott, Kamnik. Začetek ob 9. uri. Dolžina
proge 130 km, višinska razlika 2000 m. Organizator: KD Alpe (www.
maraton-alpe.si).
14. julij: 20. kolesarska dirka za zlato čipko, Železniki. Začetek ob 10. uri.
Dolžina proge 16 km, višinska razlika 358 m. Startnina ob predprijavi
(vplačila najpozneje v sredo, 11. julija): 17 evrov za odrasle, 10 evrov za
otroke do 15 let; na dan prireditve 20 evrov za odrasle in 15 evrov za
otroke do 15 let. Udeleženci prejmejo topli obrok na prostoru za razglasitev
rezultatov, osvežilno brezalkoholno pijačo na cilju, sodelujejo pri
žrebanju praktičnih nagrad in imajo brezplačen ogled muzeja v Železnikih
ter brezplačno kopanje v bazenu v Železnikih (na dan prireditve).
Organizator: ŠD Kamikaze Železniki (www.kamikaze.si).
14. in 15. julij: Slo24ultra – Evropsko prvenstvo v 24h ultra maratonu,
Dobrovnik. Glavni organizator: TD Dobrovnik.
22. julij: 15. Panonski maraton treh dežel, Lendava. Začetek ob 9.
uri. Dolžine prog: 10 km, 50 km in 100 km. Startnina: 12 evrov ob
predprijavi in 15 evrov na dan dogodka. Udeleženci prejmejo medaljo,
malico in vstopnico za kopanje v termah. Glavni organizator:
KK Lendava (www.kolesarski-klub-lendava.si).
4. avgust: Vzpon na Zasavsko Sveto goro, Zagorje. Začetek ob 9.
uri. Dolžina proge: 13 km. Startnina: 10 evrov; udeleženci prejmejo
pijačo in malico na cilju ter darilo. Organizator: KK Zagorska dolina.
5. avgust: 15. Šmarski kolesarski maraton, Šmarje pri Jelšah. Začetek
ob 10. uri pred gasilskim domom. Dolžine prog: 26 km, 46 km in
66 km. Glavni organizator: ŠD Šmarje pri Jelšah – kolesarska sekcija.
12. avgust: 23. RKM Po Prlekiji – Bioterme Mala Nedelja, Radenci.
Začetek ob 10. uri na parkirnem prostoru v termah. Dolžina prog:
20 km, 45 km in 68 km. Organizator: ŠD Radenci – kolesarska sekcija
KOSE Radenci.
12. avgust: 14. Velikošmarenski kolesarski maraton »Vurberk 2018«,
Vurberk. Začetek ob 10. uri pred Domom krajanov. Dolžina prog: 33
km in 47 km. Startnina: 15 evrov; udeleženci prejmejo spominsko
majico, napitke ob progi, medaljo na cilju in topli obrok. Organizator:
TD Vurberk.
15. avgust: 13. Jernejev kolesarski maraton, Šentjernej. Začetek
pred KC Primoža Trubarja ob 10. uri. Dolžine prog: 35 km in 70 km).
Startnina: 15 evrov, za otroke do 15 let v spremstvu staršev brezplačno,
za imetnike članske izkaznice KZS ali licence 13 evrov. Glavni
organizator: Občina Šentjernej.
Na kolesu
Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih na prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu: http://www.agencija-tt.si/kolesarjenje.
Stran Na kolesu pripravlja Tomaž Marinko.
Lipov list - Junij 2018
32
Zgodbe v turizmu
O karnijskih nosačicah
Prezrte junakinje
prve svetovne vojne
Karnijske nosačice so bile ženske, po navadi iz revnih kmečkih družin, ki so med prvo svetovno vojno delovale
ob bojnem območju v gorati Karniji na meji med Italijo in Avstro-Ogrsko. Dotlej večinoma varuhinje
domačega ognjišča so pomembno pripomogle k oskrbovanju širokega pasu fronte. Od leta 1915 do leta 1917
so v koših prenašale zaloge hrane, streliva in drugega materiala do prvih italijanskih linij v visokogorju, kjer
so se v enotah alpincev bojevali njihovi sokrajani. V zgodovinskih knjigah so redko ali le mimogrede omenjene,
najpogosteje pa povsem prezrte.
Del italijansko-avstrijske fronte, ki je obsegal območje od gore Peralba
(2694 m) nad izvirom reke Piave pa vse do Matajurja, je vojaško
pripadal tako imenovani Coni Karnija, razdeljeni na dva podsektorja.
Ves ta ozemeljski pas, še zlasti podsektor Zgornji But s prelazom
Plöckenpass (italijansko Passo di Monte Croce Carnico, 1360 m), je bil
strateško izjemno pomemben, zato je bil neposredno podrejen italijanskemu
vrhovnemu poveljstvu. Nasprotniku je namreč zapiral dve
vpadnici, po katerih bi bili mogoči premiki in prodor v Italijo, zato so
bili prvih nekaj mesecev tod srditi spopadi in izjemno krvavi boji za
strateške vrhove.
Na območju so bile razmeščene italijanske enote v skupnem številu
od 10.000 do 12.000 mož. Potrebovale so dnevno oskrbo z živežem,
zalogami streliva, sanitetnega materiala, zdravil in gradbenega materiala
ter različnega orodja za utrjevanje položajev. Vendar frontna črta
ni bila povezana s skladišči živeža in vojaškega materiala v dolini. Žičnic,
kolovozov ali prevoznih poti, ki bi omogočali transport z vozili ali
vprežnimi vozovi, ni bilo. Frontni položaji so bili dosegljivi samo peš:
po gorskih poteh, stezah in kakšni mulatjeri.
Ob začetku sovražnosti je v Coni Karnija delovalo 31 bataljonov, od
tega šestnajst bataljonov alpincev, različne enote topništva in inženircev.
Prevoz materiala za oskrbo je bilo treba zagotoviti kot prenos na
ramenih in hrbtih. Če bi zanj uporabili vojake s fronte, bi to lahko
ogrozilo bojno učinkovitost posameznih enot. Na predlog duhovnika
Floreana Dorotea iz vasi Timau, imenovanega pre' Florio, ki je bil zelo
priljubljen pri lokalnem prebivalstvu, sta logistično poveljstvo Cone
Karnija in poveljstvo inženirskih enot prosila za pomoč domačine.
»Pojdimo, sicer bodo umrli od lakote!«
V vaseh, kjer so bili za vojno sposobni moški vsi vpoklicani, so se na
dramatični apel množično odzvale ženske: »Pojdimo, sicer bodo tej
ubožčki umrli od lakote!« V krajih Timau in Cleulis se jih je na zbor takoj
prijavilo več kot sto. V kratkem času se jim je pridružilo še veliko
drugih iz vseh karnijskih vasi v neposrednem zaledju fronte. Skupno
število je kmalu preseglo dva tisoč.
Največ nosačic se je zbralo v občinah Paularo (229), Paluzza (223) in
Rigolato (153). Oblikovale so se skupine žensk, starih od dvanajst do
šestdeset let. Sprva so jih imenovali »transporterke« in niso bile podrejene
vojaški disciplini. Same so si oblikovale strog kodeks obnašanja,
ki sta ga narekovali težak položaj in odgovornost do prevzete
naloge. Delovale so od avgusta leta 1915 do oktobra leta 1917.
Karnijske ženske, vajene težkega življenja in garanja na skopi domači
zemlji, so si vsako jutro ob zori na hrbet oprtale pleten koš in se zgla-
Foto: Mojca Rutar
Foto: Mojca Rutar
V Zgodovinskem muzeju Cona Karnija v kraju Timau (v
lokalnem karnijskem narečju Tischlbong) je eden od
razstavnih prostorov posvečen karnijskim nosačicam.
Freska z motivom smrtno zadete karnijske nosačice Marie
Plozner Mentil v spominski cerkvi Timau
Lipov list - Junij 2018
33
Marsikatera nosačica je počitek izkoristila za pletenje nogavic.
Foto: www.ilmountainrider.com
Spominska cerkev in kostnica Timau s posmrtnimi ostanki
1764 padlih vojakov in nosačice Marie Plozner Mentil.
Foto: Mojca Rutar
Zgodbe v turizmu
sile pri skladiščih živil in vojnega materiala. Ta so bila raztresena po
dolini v dolžini približno šest kilometrov. Koše, ki so jih doma uporabljale
za prenos koruze, krompirja ali sena, pripomočkov za dom in
hlev, so napolnile s strelivom, granatami, živežem in drugim potrebnim
materialom v skupni teži od 30 do 40 kilogramov. Vsaka je dobila
osebno delovno knjižico, v katero so vojaki, zadolženi za posamezna
skladišča, vpisovali prisotnost nosačice, opravljene poti v gore na
frontno črto in preneseni material. Nosile so posebno rdečo zapestnico,
na kateri je bila odtisnjena številka vojaške enote, za katero so
delale. V nujnih primerih so jih lahko poklicali ob kateri koli nočni ali
dnevni uri. Za vsako pot so dobile plačilo 1,50 lire, kar bi danes pomenilo
približno 3,50 evra. Denarno nadomestilo so jim nakazovali enkrat
na mesec.
Strah sta premagovali pesem in molitev
Ko so natovorile koše in si jih oprtale, so se v skupinah po 15 do 20
odpravile na pot, brez vodnikov. Potem ko so prehodile kakšen kilometer
po dolini, so se začele v pahljačastem razporedu vzpenjati proti vrhovom
gora, kjer je potekala frontna črta. Same so si narekovale tempo
hoje. V gore so se podale ob vsakem vremenu, obute v doma izdelano
obutev iz krp ali lesene cokle. Ko so bila pobočja gora zasnežena, so se
jim koraki vdirali v sneg do kolen. Morale so premagati od 600 do 1200
metrov višinske razlike, kar je pomenilo od dve do štiri ure hoje navkreber.
Hodile so po neoznačenih poteh, a so jih dobro poznale, saj so jih
uporabljale v času sečnje na strmih pobočjih gora. Hoja je bila naporna
in skrajno utrujajoča, še posebej ob spremljajočem obstreljevanju nasprotnikovega
topništva. Pot so si krajšale s pesmijo in molitvijo. Tako
so premagovale strah zaradi streljanja in granat. Kratke odmore za počitek
so nekatere izkoristile za pletenje, najpogosteje nogavic.
Ko so s skrajnimi napori prispele na cilj, zadihane, upognjene pod težo
zvrhano naloženega koša, so razložile material, nekaj minut počivale,
na kratko prenesle novice iz doline alpincem, ki so bili pretežno lokalni
rekruti. Nekaterim so izročile pošiljke sveže opranega perila od
doma, ki so ga med prejšnjimi vzponi odnesle s seboj v dolino. Nato
so se vrnile po strmih pobočjih proti domu, kjer so jih čakali otroci in
ostareli, gospodinjstvo in delo v domačem hlevu. Naslednjega dne
navsezgodaj se je postopek ponovil: svojih dnevnih dolžnosti so se
vztrajno lotile znova, vseh 26 mesecev!
Del nosačic je bil stalno nameščen v barakah za fronto in na voljo
enotam inženircev. Prenašale so material, potreben za utrjevalna in
gradbena dela: grušč, kamnite plošče, cement in les za gradnjo zaklonišč,
položajev druge in tretje linije, za utrjevanje mulatjer in poti.
Včasih so nosačice prosili, naj na povratni poti v dolino na nosilih prenesejo
ranjence ali vojake, padle v bojih. Ranjence so v dolini z reševalnimi
vozili odpeljali in razporedili po poljskih bolnišnicah. Mrtve so
pokopali na vojnem pokopališču v vasi Timau, potem ko so jim nosačice
same izkopale tudi grobno jamo.
Med silovitimi boji marca leta 1916 so nosačice pomagale v enotah
topništva. Podajale so granate in zahtevale, naj jih vse oborožijo s puškami.
Ni jim sicer bilo treba poseči v spopade, a njihova gesta je
ohrabrila vojake in z občudovanjem so jim priznali velik pogum.
Nenehno v nevarnosti
Delo nosačic v območju vojnih operacij seveda ni bilo brez tveganja
in nevarnosti. Nenehno so ji bile izpostavljene, medtem ko so se z
natovorjenimi koši vzpenjale po mulatjerah. Več jih je bilo ranjenih,
ena izmed njih pozimi med odkopavanjem zameta, ki je zasul in zabrisal
pot. Ena je bila tudi ubita. Mario Plozner Mentil, 32-letno mater
štirih otrok, katere mož se je boril na kraškem bojišču, je 15. februarja
leta 1916, ko je s svojim tovorom prispela do planine Malpasso na
višini 1619 metrov, smrtno zadel ostrostrelec. Zagotovili so ji prvo pomoč,
alpinci so jo prenesli v dolino v poljsko bolnišnico v Paluzzi v
upanju, da ji bodo še lahko pomagali. A zaman. Mrtvo nosačico so
pokopali na pokopališču v Paluzzi in jo leta 1937 prekopali v kostnico
Timau. Položili so jo k 1764 vojakom (od teh 73 avstrijskih), ki so padli
v bojih na fronti v gorah. Leta 1955 so po njej imenovali vojašnico alpincev
v Paluzzi, ki je edina vojašnica v Italiji, poimenovana po ženski.
Tvegano in požrtvovalno delovanje karnijskih nosačic je prekinil preboj
pri Kobaridu in sesutje fronte. Ko so morale 27. oktobra leta 1917
italijanske vojaške enote zapustiti položaje in se umakniti, da ne bi
bile obkoljene in odrezane, so morale tudi karnijske nosačice zapustiti
domača ognjišča na revnih domačijah in se skupaj z otroki in ostarelimi
podati v begunstvo.
Pozno priznanje zaslug
Vloga nosačic pri skoraj dveinpolletnem ohranjanju fronte v Karniji je bila
v javnosti dolgo prezrta. Vojaki – borci so prejeli medalje, odlikovanja in
dosmrtno rento. Nosačice pa niso bile vojaške osebe, zato jim po vojni
niso bile priznane niti nikakršne pravice niti zasluge. Šele leta 1973 je bil
v Italiji sprejet zakon, po katerem sta jim bila, večinoma posmrtno, podeljena
vojaško državno odlikovanje in zlata spominska medalja. Še živečim
je bila dodeljena dosmrtna renta v višini 60.000 lir in pozneje 150.000 lir.
Več jih je pred smrtjo izrazilo željo, naj se jim na nagrobni kamen za imenom
vklešejo besede: »Odlikovana z redom Vittorio Veneto.«
Leta 1992 so v kraju Timau nosačicam postavili spomenik, da bi mlajše
rodove opominjal na njihovo izjemno delovanje. Spomenik obenem
predstavlja upornost in način življenja ljudi v Karniji, ki so skozi
stoletja znali ubraniti in ohraniti svojo posebno kulturno identiteto.
Italijansko kulturno ministrstvo mu je leta 2011 podelilo status spomenika
državnega pomena.
Leta 1997 se je tedanji italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro podal
v Timau v Karniji in podelil državna odlikovanja (viteški križ) še živečim
nosačicam, že vsem devetdesetletnim. Padli Marii Plozner
Mentil je posmrtno podelil zlato medaljo za hrabrost, ki jo je osebno
pripel njeni hčeri Dorini v spomin na mater. Zadnja karnijska nosačica
je umrla leta 2005 v visoki starosti 104 let.
Mojca Rutar
Lipov list - Junij 2018
34
Trendi
Foto: Aljoša Rebolj/Nea Culpa
Véliki brkači: Slikar. Pisatelj. Arhitekt.
Brko tura
Spoznavanje Ljubljane v
družbi vélikih brkačev
Kako imenitna družba! Arhitekt Jože Plečnik, pisatelj Ivan Cankar in slikar Rihard Jakopič. Ne zgodi
se prav zlahka, da se nam ponudi priložnost prebiti domala vse popoldne s tako vélikimi možmi ... Jih
spoznavati skozi njihov izjemni ustvarjalni opus in zanimive zgodbe iz njihovega življenja. Obenem pa z
njimi spoznavati Ljubljano, ki so jo s svojim življenjem in delom za vselej zaznamovali. Takšno priložnost
ponuja od konca aprila ob petkovih popoldnevih novo doživetje Turizma Ljubljana: Brko tura, večinoma
kolesarski potep po slikovitih mestnih trgih in ulicah, parku in celo – hribu.
Zakaj Brko tura? Ker so bili vsi trije véliki, drzni in vizionarski možje
tudi – brkati; nosili so odlične, košate in lepo negovane brke. Zato nas
brki na tem svojstvenem potepu po mestu spremljajo ves čas. Tudi v
podobi brkatega vodnika Turizma Ljubljane, ki kot mestni ključar odklepa
vrata do zgodb o discipliniranem Plečniku, hedonističnem
Cankarju in karizmatičnem Jakopiču, do njihovih mojstrovin, ki so jih
zapustili Ljubljani, in tudi do drobnih spoznanj o slovenskem značaju.
Arhitekt, pisatelj ali slikar?
Brko turo začnemo pri Slovenskem turistično informacijskem centru
(STIC) na Krekovem trgu; tam prevzamemo kolesa in se zavihtimo
nanje. Naš vodnik (ali nima nekam prenežnih brk?) nam bo razkril
rdečo nit potepa šele čez nekaj minut, ko bomo že prvič zavrli kolesa:
pri najznamenitejšem ljubljanskem, Robbovem vodnjaku.
Tukaj spoznamo naše imenitne spremljevalce tega dne. Arhitekta. Pisatelja.
Slikarja. Se vsaj kanček ustvarjalnosti, ki so jo premogli ti véliki
možje, skriva tudi v nas? Smo lahko tudi mi arhitekti, pisatelji, slikarji?
Lahko. Vsaj za nekaj ur. In poglej, poglej: kakšno naključje je hotelo, da
nekoga, ki nenehno piše, vse popoldne identificira stilizirana nalepka,
na kateri piše: Pisatelj! Tako na krilih ustvarjalnosti poletimo naprej ...
Mojzes in Jakopič
Po Stritarjevi ulici zapeljemo čez Plečnikovo Tromostovje in naprej po
Wolfovi ulici mimo Slovenske filharmonije in sedeža Univerze v Ljubljani
ter Kongresnega trga. Zanimivo se je preleviti v vlogo turista v
svojem mestu; že takoj začneš opažati, kako slikovite in očarljive so
stavbe, mimo katerih greš, ne zgolj te znamenite, temveč tudi druge,
ki jih ob siceršnjih poteh po mestu niti ne zaznaš.
Pa do Novega trga oziroma do Narodne in univerzitetne knjižnice,
največje Plečnikove stavbe v Ljubljani. Na njej so celo okna poklon
učenosti (deloma so v obliki knjig)! In kip, ki krasi stranski vhod knjižnice:
mogočen kip Mojzesa. »Vas na koga spominja?« vpraša vodnik.
»Na Jakopiča?« »Tako je.« Portretna glava dejansko spominja nanj.
Prvi preplet dveh brkačev tega dne. Sicer pa – da ne bi bil Cankar
preveč zapostavljen – na Novem trgu izvemo o njem med drugim to,
da je v Ljubljani bival na več kot šestdesetih naslovih. Nič nenavadnega
ne bi bilo, ko bi bil eden od njih tudi kje v naši bližini ...
Postojimo še pred, kajpak, Križankami, še enim monumentalnim
Plečnikovim delom; na zunanjem dvorišču je njegov doprsni kip
(zelo mrkega pogleda), pred vhodom v amfiteater pa so vklesane
njegove znamenite besede: Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.
Brkata preobrazba v retro-brivnici
Po Križevniški ulici z bogato kulturno preteklostjo in sedanjostjo se
spustimo do: Uredništva pričesk. Brivnice v retro-slogu, z zelo brkatim
(in bradatim) brivcem, ki bo našega vodnika vendarle ustrezno okra-
Lipov list - Junij 2018
Foto: arhiv Turizem Ljubljana
Foto: Mateja Gruden
35
Trendi
Postanek v Plečnikovih Križankah
Brkat naj bo tudi vodnik!
Foto: arhiv Turizem Ljubljana
Foto: arhiv Turizem Ljubljana
Pred Narodno galerijo, kjer so na ogled Jakopičeva dela
Na Rožniku, kjer je Cankarjeva spominska soba
sil z brki. Kakšnimi? Mogoče v slogu Dalija? V angleškem, kraljevskem,
podkvastem slogu ...? Skupina se strinja: s kraljevskimi! Na nič kaj prida
udobnem stolu, ki je uspešno preživel že krepko preteklo obdobje,
se začne stilska preobrazba našega vodnika – dokler ga ne krasijo
imenitni, umetelno privihani brki. Zdaj je pravšnji!
Iz mesta na vas in na obisk k Plečniku
Spet na kolo in ob Ljubljanici proti Krakovemu in tamkajšnji najbolj
slikoviti (Krakovski) ulici: nizke, barvite hiške, ki navdajajo z občutkom,
da smo iz mesta skočili v vas. Kajti to je nekoč resnično bila vas, ki je
vso Ljubljano oskrbovala s svežo zelenjavo. Tukaj je tudi rojstna hiša
Riharda Jakopiča, ki se je rodil v premožno družino – njegov oče je bil
namreč uspešen trgovec s poljščinami.
Pa naprej, proti Trnovem, po ulici z brezovim drevoredom, ki jo je Plečnik
zasnoval tako, da so se krošnje kot pahljača razpirale ob približevanju
Trnovskemu mostu čez Gradaščico. Le malce za Trnovsko cerkvijo
je Plečnikova hiša, kjer je arhitekt živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje
smrti leta 1957. Preurejena je v muzej, v katerem nas poleg vpogleda v
mojstrovo življenje pričaka tudi: prva brkata skrivnost ...
Med Jakopičeva dela
Po obisku Plečnikove hiše napoči čas za malce daljši kolesarski potep:
proti Mirju in ob Rimskem zidu do Trga republike in Ravnikarjevih »dvojčkov«
(mimogrede: Edvard Ravnikar je bil Plečnikov študent) s pogledom
na slovenski parlament, ki bi bil precej bolj impozanten, ko bi uresničili
Plečnikove načrte zanj. (Jih je pa mogoče videti v njegovi trnovski hiši.) Pa
do Narodne galerije, kjer se nadaljuje zgodba o Jakopiču, saj so v njej
razstavljena njegova dela; in tam nas pričaka druga brkata skrivnost ...
Naj krasijo brki prav vse!
Iz hrama umetnosti pa v naravo – v park Tivoli, kjer je po Jakopiču
poimenovano osrednje sprehajališče, sicer Plečnikovo delo. To se lično
spne z gradom Tivoli, v katerem so prostori Mednarodnega grafičnega
likovnega centra. In tam nas čaka – darilce. Brkato, kajpak, in
natisnjeno prav v prostorih centra. Za povrh postanemo še vsaj za
kratek čas ponosni lastniki Arhitektovih, Pisateljevih ali Slikarjevih brkov.
Čudovito pristajajo, prav vsem.
Cankarjev Rožnik
Ker je nepogrešljiv del slovenskega značaja hoja navkreber, pa Brko
tura za konec povede še v klanec – tokrat peš, na Rožnik, do tamkajšnje
gostilne, kjer je Cankar preživel dobršen del svojega življenja v
Ljubljani. Ljudje so trumoma hodili tja, da bi se srečali z njim. (Mimogrede:
Brko tura nam tudi razkrije, da je znal biti precej gosposki: eno
kočijo je naročil zase, drugo pa za svoj klobuk!) Na Rožniku se nam v
Cankarjevi spominski sobi razkrije še poslednja brkata skrivnost, piko
na i pa postavijo zajetna kosa pehtranove in orehove potice in čaj ali
Cankarjeva kava. Iz brkatih skodelic, seveda. Ob odhodu pa še širok
nasmeh ob Cankarjevem doprsnem kipu – in njegovih brkih.
Drzni in brkati
Tri ure in pol, kolikor traja Brko tura, naglo minejo. V tem času se glava
spremeni v kalejdoskop številnih zgodb o Jožetu Plečniku, Ivanu
Cankarju in Rihardu Jakopiču, za katerimi bi morali marljivo brskati,
da bi jih odkrili, in podob, lepot, ki jih v Ljubljani, če v njej živiš, skorajda
ne opaziš več.
To svojstveno doživetje mesta je Turizem Ljubljana zasnoval v sodelovanju
s specialisti za kulturni turizem – Agencijo za razvoj in komunikacije
v turizmu Nea Culpa, gledališkim režiserjem Jašo Kocelijem
in scenaristom Simonom Hernausom. Vodnik, ki pospremi turiste v
brkate skrivnosti, je posebej usposobljen za vodenje Brko ture.
In še: za Brko turo ne potrebujete brkov, ki so vsem na očeh, zagotavljajo
avtorji potepa. »Lahko jih poiščete v sebi. Tam so, kjer se skrivajo
vaše najbolj drzne ideje in ambicije. Brko tura je ustvarjena zato, da
jih spet zbudi, skupaj z vašo domišljijo, in vas prepriča, da so (brki)
nekaj večjega in pomembnejšega, kot ste si predstavljali. Naj vas brki
iz Ljubljane spremljajo povsod.«
Mateja Gruden
Na Brko turo se je mogoče odpraviti vsak petek ob 15. uri (le če
dežuje, odpade), stane pa 45 evrov.
Lipov list - Junij 2018
36
Inovativno
Foto: Katarina Pirih
Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom
Razvajanje brbončic na
sloviti Bohinjski progi
Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom, zamisel, ki je lani prejela nagrado snovalec, s katero Slovenska
turistična organizacija spodbuja uresničevanje ustvarjalnih in inventivnih idej s področja turizma,
je v letošnjem letu tudi zaživela: maja so se na kulinarično razvajanje na muzejskem vlaku, ki sopiha po
Bohinjski progi med Gorenjsko in Primorsko, podali prvi gostje.
Ustvarjalci Kulinaričnega popotovanja z muzejskim vlakom, podjetje
ABC Rent a car, ki tudi sicer trži izlete z muzejskim vlakom, so enega
njegovih vagonov spremenili v majhno, preprosto potujočo restavracijo.
Kulinarično zgodbo na vlaku je zasnovala skupina študentov Višje
strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, ki za goste pripravlja lokalne
kulinarične dobrote, pripravljene in postrežene na sodoben način.
Po stari Bohinjski progi
Kulinarika tako plemeniti tudi sicer slikovito vožnjo z vlakom. Na 89
kilometrov dolgi poti, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko, je skupaj
šest postaj (Jesenice, Bled Jezero, Bohinjska Bistrica, Most na Soči, Kanal
in Nova Gorica), približno trideset predorov in galerij, najdaljši je
dolg dobrih šest kilometrov – med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom.
Vlak prečka približno trideset večjih mostov, med njimi znamenita
kamnita mostova pred Mostom na Soči in solkanskega, zapelje čez
več rek, med njimi čez Savo Dolinko, Idrijco in Sočo, prereže blejski
Vintgar, se vreže v ozko Baško grapo ...
Foto: arhiv ABC Rent a car
Lipov list - Junij 2018
37
Inovativno
Foto: Stane Jeršič
Foto: Dave Collier
Razvajanje v Brdih
Kulinarično razvajanje se ob koncu potovanja z vlakom nadaljuje
v Šmartnem, slikoviti obzidani vasi s petimi ohranjenimi stolpi v
Goriških Brdih: s pokušnjo oljčnih olj, belo polento in točem ... In s
»piko na i«, čokoladno-orehovo torto z oljčnim oljem in pomarančo.
Znova jeseni
Za letos je ABC Rent a car razpisal še dva termina za Kulinarično popotovanje
z muzejskim vlakom, jeseni: 27. oktobra in 3. novembra.
Cena celodnevnega doživetja za odrasle je 89 evrov, za otroke od
šestega do dvanajstega leta starosti 39 evrov, za mlajše je brezplačno.
Cena vključuje vožnjo z muzejskim vlakom, kulinarično zgodbo na
vlaku, animacijski program, kulinarično doživetje v Šmartnem, lokalne
avtobusne prevoze, vodenje in organizacijo izleta.
L. L.
Foto: Katarina Pirih
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.
Lipov list - Junij 2018
38
Pod drobnogledom
Rimske terme so bile prvič pisno omenjene v oglejski listini leta 1486, zaživele pa so po letu 1840.
Republiški turistični drobnogled TZS
Zadovoljni naj bodo
gostje in zaposleni
Zdravilnih učinkov termalne vode so se zavedali že stari Rimljani, ki so 39 let pred našim štetjem na
mestu, kjer so zdajšnje Rimske terme v Rimskih Toplicah, zgradili bazene s toplo in hladno vodo. Skozi
stoletja je priljubljenost akrotermalne vode, ki blagodejno vpliva na človeško telo, le še naraščala in zdaj
prihaja v ta raj na zemlji tudi čedalje več tujih turistov, pravi Valerij Arakelov, lastnik in direktor omenjenih
term, ki jih je obiskal Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS).
»Lani smo imeli kar 80.000 turističnih prenočitev, letos jih načrtujemo
še več,« napoveduje Valerij Arakelov. Armenec po rodu se je
zaljubil v Slovenijo, kjer zdaj živi z ženo in otrokoma. V Armeniji ima
zelo veliko posestvo in vinograde, iz njegovega grozdja pa pridelujejo
vrhunski konjak ararat. Poslovno je povezan z več državami (v
Moskvi ima tiskarno, na Češkem hotel ...), zato je pogosto na poti. In
zakaj se je odločil še za nakup Rimskih term? »Kot poslovnež sem
zaznal priložnost za dober posel; sicer pa me zelo zanima zgodovina,
ki jo spoštujem, kar mi je vcepila že moja mama. In Rimske terme
so s zgodovinskega vidika edinstvene, ne samo v Sloveniji, tudi
širše,« pripoveduje Arakelov.
Nove priložnosti odpirajo nova delovna mesta
Med tujimi gosti je v Rimskih termah največ Italijanov, sledijo jim Avstrijci,
Rusi, Ukrajinci in gostje iz Azerbajdžana. »Odpirajo se nam novi trgi, med
drugim Francija, skandinavske države, Kazahstan. Naša strategija sta široka
ponudba in vrhunska kakovost ob le rahlem zvišanju cen. Zaposleni
imamo srečo, da se lahko dodatno izobražujemo v tujini, med drugim v
Po legendi, ki jo je leta 1890 napisal Anton Aškerc, naj bi
Rimske Toplice nastale pred več kot dva tisoč leti; do njegove
spominske hiše je od Rimskih term samo 650 metrov.
Vrelci v Rimskih termah so približno tisoč metrov pod zemeljsko
površino, voda iz Rimskega vrelca pa ima 36,6 stopinje Celzija.
Obiskovalci si lahko z njo postrežejo 24 ur na dan.
Lipov list - Junij 2018
Helsinkih, kjer imajo eno največjih izobraževalnih središč za srednje gostinske
šole. V vodstvu z direktorjem Arakelovom na čelu si prizadevamo,
da bi bili ne samo gostje, temveč tudi vsi zaposleni čim bolj zadovoljni; v
termah je sicer 110 redno zaposlenih, imamo pa tudi štirideset zunanjih
sodelavcev. A potrebovali bi jih še več, imamo odprta nova delovna mesta
za kuharice in kuharje, maserke in maserje, čistilke, natakarice in natakarje,«
pripoveduje Evelin Krajnc, vodja trženja in prodaje v Rimskih termah,
kjer je zaposlena že osmo leto.
Ene najlepših term v Sloveniji
RTD TZS si je ogledal terme: hotelske sobe, ponudbo velnesa, medicinski
in kongresni center ter neposredno okolico. »To so ene najlepših
term v Sloveniji z raznoliko in kakovostno ponudbo in zelo lepo urejeno
okolico,« je po ogledu poudaril Karel Vernik, predsednik RTD TZS.
»Imamo bogato tradicijo in sodobne turistične storitve,« pravi
Valerij Arakelov; ob njem Evelin Krajnc in Karel Vernik ter Pavle
Hevka, podpredsednik RTD TZS.
39
Pod drobnogledom
Unikatni bazenski kompleks
Gostje se lahko razvajajo v avtentičnih kopelih v Historičnem
delu vodnih nimf, tudi v tisti, kjer se je njega dni razvajala
Napoleonova sestra.
Čista in urejena Radovljica ima kaj pokazati
»Število turističnih prenočitev nam v zadnjem času strmo narašča; v
minulem letu smo jih imeli že 260.000, leto prej 160.000,« pripoveduje
Ciril Globočnik, župan občine Radovljica, kjer se je med svojim popotovanjem
po Sloveniji ustavil RTD TZS.
Da jih obišče veliko turistov, ni presenečenje, saj ima čista in urejena
Radovljica kaj pokazati – tudi Čebelarski muzej v baročni graščini v
starem delu mesta, edini takšen na Slovenskem, ki od odprtja leta
1959 proučuje, hrani in predstavlja dediščino slovenskega čebelarstva.
»Osrednje mesto v muzeju ima zbirka poslikanih panjskih končnic
z najstarejšo iz leta 1758; obsežna zbirka je bogata z enkratnimi
motivi, njihovo raznolikostjo in številnostjo,« pripoveduje Miha Lavrinec,
vodnik po muzeju. Tehnični del muzeja prikazuje najbolj tipična
čebelja bivališča in čebelarsko orodje, biološko sobo življenja in delo
naše avtohtone čebele kranjske sivke, v poletnih mesecih v živo v
opazovalnem panju.
Graščina, v kateri domuje muzej, je lepo in skrbno obnovljena, v njej
pa s svojo mogočnostjo še zlasti izstopa baročna dvorana. »Za obnovo
je 200.000 evrov namenil norveški kralj, ki je s kraljico obiskal Radovljico,«
je povedal Ciril Globočnik. Gorenjski biser Radovljico namreč
obiskujejo tudi svetovno znani imenitneži.
Duša Podbevšek - Bedrač
Foto: Duša Podbevšek - Bedrač in Karel Vernik
K sodobnemu Čebelarskemu razvojno izobraževalnemu centru Gorenjske v Rožni dolini v Lescah, kjer imajo med drugim tudi
hranilnico ekoloških semen, spada ličen čebelnjak, kajpak poln stanovalk – marljivih čebel.
Lipov list - Junij 2018
40
Pod drobnogledom
Potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta; v
Radovljici so jo posadili 31. maja leta 2008. Raste skozi mlinski
kamen in se ozira proti Triglavu, kar je izjemna posebnost, rad
poudari Ciril Globočnik.
Ena imenitnih razglednih točk v starem mestnem jedru
Radovljice, s katere seže pogled do Triglava, kot je poudaril
župan Ciril Globočnik.
Na srednjeveškem trgu v več kot pol tisočletja stari hiši že dve
stoletji domuje znamenita gostilna Lectar, lastnika Lili in Jože
Andrejaš pa goste vselej presenetita in kulinarično razvajata –
tudi z okusno domačo bučno juho. Turisti so več kot navdušeni
in med starimi zidovi pristne gostilne je pogosto slišati njihov
aplavz.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Junij 2018
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - Junij 2018
41
Skok v soseščino
Limone – očarljivo mestece ob Gardskem jezeru
Kjer je tako lepo,
da se splača čim dlje živeti
Med mesteci, ki se nizajo ob Gardskem jezeru v Italiji, so Limone zagotovo med najočarljivejšimi. Razprostirajo
se na ozkem objezerskem pasu in se dvigujejo do vznožja prepadnih sten pod hribovitim svetom
nad jezerom. So tudi med turistično najrazvitejšimi in najbolj obiskanimi mesteci ob njem, kar je očitno
že ob pogledu na številne trgovinice s spominki; da imajo v njih nesporni primat limone (v vseh mogočih
različicah) je bržkone razumljivo – glede na ime kraja, četudi je bolj verjetno, da to z rumenim citrusom
nima prav nobene povezave ...
Limone so bile dolgo dostopne zgolj po jezeru ali hribih – slikovito
cesto, ki zdaj povede od mesteca proti severnem delu jezera, so namreč
zgradili šele leta 1932. Ljudje so se tod preživljali zlasti z ribolovom
in gojenjem oljk in limon. Kraj je ohranil čar nekdanje ribiške
vasice, limone pa so zdaj v ospredju bodisi v trgovinicah za turiste
bodisi na keramičnih ploščicah, ki označujejo uličice in trge.
Turizem je začel tod cveteti že po drugi svetovni vojni, ko so začeli
Limone obiskovati turisti z evropskega severa; še zdaj jih je precej, ki
prihajajo v to slikovito zgodovinsko mestece, kjer se ozke uličice vijejo
med starimi kamnitimi hišami.
So pa Limone znane še po nečem: leta 1979 so pri nekem prebivalcu
mesteca odkrili čudežen protein, ki naj bi razmaščeval arterije; v kombinaciji
s prijetnim, milim podnebjem in zdravo sredozemsko prehrano
s poudarkom na svežih ribah, oljčnem olju in domačih citrusih naj
bi bil protein učinkovito orožje zoper bolezni srca!
Besedilo in foto: M. G.
Lipov list - Junij 2018
42
V Nemčiji se dobro je in pije
Skok v soseščino
Gurmanski festivali imajo v Nemčiji dolgo tradicijo.
Med najbolj znanimi je festival v deželi
Schleswig - Holstein, ki privablja tudi kuharje z
Michelinovimi zvezdicami. Bogata nemška kulinarika
je namreč pomemben del tamkajšnje tradicije
in Nemci so znani kot veliki gurmani in resnični
sladkosnedi.
Podatek, da se z Michelinovimi zvezdicami ponaša že več kot tristo
restavracij v Nemčiji (takoj za Francijo), je skoraj osupljiv. V turizmu pa
ima gastronomija izjemno pomembno vlogo in čedalje več turistov
je, ki se odločijo za neko turistično destinacijo zaradi tamkajšnje kulinarike.
V Nemški turistični organizaciji (NTO) se tega še kako dobro zavedajo,
zato so letos začeli tematsko kampanjo, ki poudarja pestro in domiselno
nemško gastronomijo, v kateri se lahko Nemčija primerja z najboljšimi
kulinaričnimi destinacijami sveta.
Sicer pa imajo v Nemčiji več kot 72.400 restavracij, 1300 pivovarn, ki
varijo več kot 5000 različnih vrst piva, trinajst vinorodnih okolišev,
3200 različnih vrst kruha ... Z nemalo dobrotami je NTO predstavila
del nemške okusne kulinarike tudi v Ljubljani, »saj število slovenskih
turistov in njihovih prenočitev v Nemčiji narašča,« je povedala
Maja Horvat, vodja predstavništva NTO v Ljubljani (na fotografiji
desno ob novinarki Silverki Lesjak Klapš). Lani so slovenski turisti v
Nemčiji ustvarili skoraj 290.000 prenočitev, kar je 1,4 odstotka več
kot leto prej.
D. P. B.
Foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Foto: www.germany.travel
Pestro in domiselno: sladica berlinske restavracije Facil
Lipov list - Junij 2018
Dobrote Dolenjske
Loške Mlekarne
Fingušt Helc
Vila Natura Kmetija Flis Loške Mesnine
Kmetija Cimerman
Mesarstvo Smolar
Kmetija Gnidica
Kmetija Čuš Zadruga Tolmin Kmetija Orešnik
Oljarstvo Ličer
Slaščičarstvo Rogljiček Pekarna Težak Slaščičarstvo Ogrinc Bio kmetija Zel Kmetija Bandur
Bio kmetija Žgajnar
Mlekarna Planika
Kmetija Ovsenjak
Sadjarska kmetija Trstenjak
Kmetija Reberšak
KGZ idrija
Kmetija Šentak
Kmetija Pavlič
Kmetija Jurečič
Kmetija Morgan KZ Sevnica Kmetija Kukenberger
za dobro
hrano stojijo
dobri ljudje
Kmetija Šlamberger
Sirarstvo Videc
Kmetija Žunar
Kmetija Simonič Mlin Rangus Loška zadruga
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana
Kmetija Pavšar
Ekološka kmetija Durnik
Bohinjska sirarna
Bose Oil Domačija Brozovič KZ krka Mesnica Faganel
Kmetija Jarkovič Kmetija Nastran Sirarna Bogataj Mesarstvo Podobnik Mlekarstvo Podjed
Change language