TSMK 2019

videopccenter

2019

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA


Tadej Golob

pisatelj

Leninov park, 2018

Postajališče Mercator

Ljubljana

Oblekla je kratke hlače in preveliko majico

in takšna delovala skoraj kot študentka,

pa niti ne tik pred diplomo.

v rokah je držala

mercatorjevo vrečko.

že dobrih sedemdeset let

vstopamo v vaša življenja.

Dan D

PLAC pod nekdanjim hipermarketom

Mercator, Novo mesto

v vaše knjige, v vašo glasbo,

na avtobusne postaje, na trge in ulice.

delamo dobro.

že 70 let.

in ja,

tudi na vaše zmenke.

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana


3

Kazalo

4 Turistični spominek mojega kraja

33. festival Turizmu pomaga lastna glava

6 Turistične tržnice po Mercatorjevih

centrih

10 Darovi narave in mirnogorskega zmaja

12 Sv. Ana v malem spominku – Anovski

pütnar

14 Sladka legenda o Beli dami

16 Quini Lapilli – pet v vrsto

18 Pri nas v Šenčurju po medu diši

20 Zdravilkova domača lekarna

22 Žirovske sanje

24 Ptujčki

26 Zofijin medaljon

28 Pragerska Katica

30 Kamnčkanje

32 Minkina ruta

34 Planica – snežena kraljica

36 Okusi Kanin

38 Otliško okno – okno s pogledom

40 Hubelj

42 Z osla na ramo – Bisaga

44 Foto šopek s Krasa

46 Glinena solnica

48 KolekcijAna

50 Neki 'z Laškiga

52 Začimbe za golaž & semenske bombe

54 Usnjeni nakit in galanterija – Lepi kamen

56 Flosarska cirnga

58 Gornjegrajski medenjak

60 Od železnega do slastnega mostu –

radeški njaMMost

62 »Korblin« goričkih dobrot

64 ŠtemPLAY GOričko

66 From Palček Polanski

16. festival Več znanja za več turizma

68 Turistična tržnica sejem NATOUR

Alpe-Adria 2019

70 Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka

72 Iz vinograda v steklenico, steklenica v

pečico

74 V lisičkinem brlogu

76 Sladka usnjarska dogodivščina v Šoštanju

78 Nežin rukzak z Gore Oljke

80 Casanova isolana

82 Z Jurijem po belokranjsko krepčilo

84 Keltus

86 Dogodivščine Male Tikvice

88 Po poteh Vinka Spominka

90 Suvenirima o Zvorniku

92 Turistička razglednica regije Birač

94 Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova

96 Kofer sećanja

98 Suvenir našeg kraja

100 Opatijski bookmark sa kamelijom

102 Djevojka s galebom

104 Rooster of Barcelos

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA


Turistični spominek

mojega kraja

Pozdravljeni, mladi, v objemu turističnega utripa Slovenije.

Do letošnjega leta sem vaše dejavnosti v okviru turističnih

krožkov in društev opazoval le kot podpredsednik republiškega

Turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije, letos pa

se lahko z vsem pisanim in raznovrstnim razkošjem zamisli,

ki vznikajo v vaših mladih umih in srcih, seznanjam že kar kot

predsednik Turistične zveze Slovenije.

Že doslej ste tisti, ki ste pripravljeni svoj prosti čas nameniti

spoznavanju dela v turističnih društvih in pri prepoznavanju

turistične ponudbe vaših domačih krajev, naredili zelo veliko. Vi in

vaši mentorji, ki vas podpirajo in usmerjajo z vsem žarom, ki ga lahko

ponudijo le dobri, skrbni in predani učitelji, ste skupaj ustvarili pravo

množico zamisli, s katerimi nas vsako leto lepo presenečate in na katere

bi lahko bili ponosni vsi poklicni turistični delavci v Sloveniji.

Ne glede na to, ali sodelujete na turističnih tržnicah v trgovskih središčih,

na sejmih, na zdaj že dolgoletnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava ali

na malo mlajšem festivalu Več znanja za več turizma; povsod je čutiti vašo

mladostno zagnanost, iskrivost, predanost in voljo do pripravljanja novih

turističnih dogodkov, ki vedno zbudijo radovednost nas, starejših, v smislu:

»No, pa poglejmo, kaj so naši ’ta mladi’ pripravili letos?!«

In vedno, poudarjam, prav vedno, smo mi »ta stari« očarani nad tem,

kar naredite poleg vseh šolskih in zunajšolskih obveznosti na področju

razvoja turistične ponudbe v naši in vaši deželi. Zaradi vas je ta dežela

čedalje lepša in čistejša; starejši se moramo namreč še kako odvajati

starih, slabih navad pri onesnaževanju okolja, ki bo za nami pripadalo

vam. Ali pa pri ograjevanju zelenih površin, ki bi morale biti brez ograj

in zidov, tako kot so brezmejne vaše zamisli in razmišljanje o razvoju

vaših turističnih spominkov, dogodkov in prireditev.

Vaša letošnja naloga, in upam, da je bila za vas prijetna, je imela

naslov Turistični spominek mojega kraja. Kot predsednik

Turistične zveze Slovenije verjamem, da ste svoji domišljiji pustili

prosto pot in da ste smelo in brez omejitev zastavili svoje zamisli.


5

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Ne glede na to, ali ste pripravili rokodelske izdelke, kulinarične dobrote,

slikovne predstavitve, miniaturne umetniške skulpture ali stilistično oblikovane

zapise o vašem kraju, upam, da bo vse to postalo del turističnega utripa vašega

kraja in hkrati vse Slovenije. Vsi vaši izdelki, vaši turistični spominki, so bili in

še bodo razstavljeni in predstavljeni širši javnosti in seveda tudi ocenjevalcem.

Starejši radi pravimo: »Mladost je norost«, ampak ne smete nam vsega

dobesedno in vedno verjeti. Marsikdaj pravimo to zato, ker je naša mladost že

minila in nas obhajajo prijetni spomini nanjo. In čisto odkrito, malce vam to

vašo mladost tudi zavidamo. Ker pri svojih letih dobro vemo, kako močna je

v mladosti želja po priznanju, pohvali in spodbudi. In vsi tisti, ki se ob svojih

mentorjih izobražujete in plemenitite v poznavanju svojega domačega kraja in

Slovenije, ste vredni najvišjih ocen, pohval in spodbud za nadaljnje delo.

Zato upam, da bodo vse te mladostniške lastnosti, ki iz vas sijejo zdaj, v vaši

mladosti, ostale čim dlje del vas in da bodo najboljša mogoča popotnica v svet

odraslih. Prinesite v naš svet odraslih čim več življenjske radosti, srčne svetlobe,

želje po lepem življenju in po rasti v harmoniji z vsem, kar dela ta svet in to

deželo lepšo za življenje in bivanje v njej.

Lahko vam obljubim le to, da imate pri svojih turističnih navihanostih, ki

ste se jih in se jih boste še lotevali, vso mojo podporo. Če pa boste kadar

koli potrebovali mojo pomoč, vam bom seveda rad pomagal po svojih

najboljših močeh. Navsezadnje sem predsednik in predsedniki smo tu zato, da

pomagamo, podpiramo in kažemo pot v boljši in lepši svet za vas in za nas.

Naj zato ob koncu čestitam vsem, ki ste sodelovali pri projektih Turizmu

pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma ter izrazim svoj ponos na to,

da je v Sloveniji toliko mladih ljudi, ki jim je mar za skladen in raznolik razvoj

turizma v Sloveniji.

Hvala vam in vašim mentorjem ter seveda tudi vašim staršem.

Predsednik TZS:

Pavle Hevka, inž. grad.

mag. ekon. in posl. ved


Turistične tržnice

po Mercatorjevih centrih

Trebnje, 5. marec

OŠ ob Rinži Kočevje

OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč

OŠ Podbočje

OŠ Mirana Jarca Črnomelj

OŠ Stari trg ob Kolpi

OŠ Žužemberk

Maribor, 7. marec

OŠ Ludvika Pliberška Maribor

Dom Antona Skale Maribor

OŠ Kungota

OŠ Jakobski dol

OŠ Sv. Ana

OŠ Pohorskega odreda Slovenska

Bistrica

Igrivo po kočevskem s Friderikom in Veroniko

Jabolko s Peči

Se gremo igrat … s cegli …

Darovi narave in mirnogorskega zmaja

Povej mi zgodbo in povem ti od kod si!

Spominki spomine oživijo …

Gremo na lisičko

Modra vrtnica

Svečina - srce med vinogradi

Spominek Jakoba

Anovski pütnar

Sladka legenda o Beli dami

2. OŠ Slovenska Bistrica Turistični spominek mojega kraja

OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec

OŠ Minke Namestnik - Sonje Slovenska

Bistrica

OŠ Fram

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica

OŠ Gustava Šiliha Laporje

Domžale, 19. marec

OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana

OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana

OŠ Mirana Jarca Ljubljana

OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana

OŠ Venclja Perka Domžale

Turistični spominek Črešnjevca

Gremo malo po Bisterci - paket za družine

V Framu že po bučah diši

Selfie time v Oplotnici

Pozdrav iz Laporja

gLeJ, tarok!

Quini lapilli - pet v vrsto

Ljubljana Plečnikovo mesto

Plečnikov piškot

Hrošček Simon


OŠ Trzin Žerjavček - spomin na moj kraj

OŠ Jurija Vege Moravče

OŠ Stražišče Kranj

OŠ Matije Čopa Kranj

OŠ Šenčur

OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka

OŠ Poljane

OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas,

Podružnična šola Sovodenj

OŠ Žiri

OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica

Ptuj, 20. marec

OŠ Ljudski vrt Ptuj

OŠ Sveti Tomaž

OŠ Hajdina

OŠ Anice Černejeve Makole

OŠ Kidričevo

OŠ Cirkovce

OŠ Cirkovce

OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava,

Podružnica Zgornja Polskava

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava,

Podružnica Pragersko

OŠ J. Hudalesa Jurovski dol

Kamnik, 26. marec

OŠ Šmartno v Tuhinju

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska

Bistrica

Košarica z Moravškega

Dimežova kajla

Namizna igra

V Šenčurju po medu diši

Srednjeveška lepotica pod Lubnikom

Zgodba iz babičine skrinje

Zdravilkova domača lekarna

Osovnik za pas, spet bo košna na vas

Žirovske sanje

Foto impresije - vtisi iz radovljiškega konca

Ptujčki

Igra:)ča: spomin na Sveti Tomaž

Zdravilno seme

Zofijin medaljon

# Aluminij

Cirkovški Fašenk

Tam kjer so nastali prvi koraki

Zgornjepolskavska Marjetica

Pragerska katica

Roškarjeva košara spominov

Kamnčkanje

Minkina ruta


OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora

OŠ Križe

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika

OŠ Vodice

OŠ Marije Vere Kamnik

OŠ Sostro Ljubljana

OŠ Ivana Kavčiča Izlake

OŠ Tončke Čeč Trbovlje

Nova Gorica, 2. april

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica

OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

OŠ Bovec

OŠ Čepovan

OŠ Šempas

OŠ Dobravlje

OŠ Otlica

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

OŠ Col

OŠ Spodnja Idrija

OŠ Elvire Vatovec Prade Koper

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen

OŠ Toneta Tomšiča Knežak

OŠ Pivka

OŠ Prestranek

OŠ Sečovlje

Velenje, 9. april

OŠ Lava Celje

OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice

OŠ Loče

OŠ Dramlje

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

OŠ Kozje

Planica – snežena kraljica

A bos ti tud mal pofibrc'u?

Turistični spominek Vrhnike

Kapljice Vodic

Festival pitne vode v Kamniški Bistrici

Čebelji izdelki – darovi narave

Sprehod skozi čas

Trbovlje v tvojem spominu

Nastal je cvet

Rosebag

Okusi Kanin

Lokovačec

Doživetja in okusi Vipavske doline

Hu-belj, Hu-belj, Hu-belj

Otliško okno - okno s pogledom

Hubelj

Skoči v preteklost - brani imperij!

Pr'farski EKO šajblčk

Z osla na ramo – bisaga

Fotoknjiga – foto šopek s Krasa

Šapkov popotni nahrbtnik

Pivške dobrote

Rakiški Stržen in reka Pivka – zatočišče ptic

Glinena solnica

Doživimo Celje skozi knjižico spominkov

I.E.T.: Junak ali Bedak?

Ljubezen na prvi pogled

Drameljska Izabela

KolekcijAna

Kozjanska jabka


OŠ Slivnica pri Celju

OŠ Primoža Trubarja Laško

OŠ Vuzenica

Praznik Sliv-nice

Neki 'z Laškega

Vuzniške dobrote

OŠ Radlje ob Dravi Hmeljarska zgodba

OŠ Črna na Koroškem

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice

OŠ Petrovče

OŠ Vransko - Tabor

OŠ Polzela

OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj

OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki

OŠ Mozirje

OŠ Ljubno ob Savinji

OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče

OŠ Ivana Cankarja Trbovlje

Murska Sobota, 16. april

OŠ Puconci

OŠ Gornji Petrovci

OŠ Fokovci

Dvojezična OŠ I Lendava

OŠ Turnišče

OŠ Miška Kranjca Velika Polana

OŠ Beltinci

OŠ Mala Nedelja

OŠ Janeza Kuharja Razkrižje

OŠ Cankova

Spominek našega kraja

Začimbe za golaž & semenske bombe

Po sledeh barona Miglia

Schwentnerjeva skrivnost

Lastovka plete Polzelske zgodbe

Lepi kamen - usnjeni nakit in galanterija

Turistični spominek Šmartnega ob Paki

Mozirski tulipanček

Flosarska cirnga

Gornjegrajski Leonardo in »gornjegrajski

medenjak«

Od železnega do slastnega mostu

Pozdrav s Kuma

Gor pa doj po Püjcovon varaše

»Korblin« goričkih dobrot

štemPLAY GOričko

V objemu Lendave

Na zrnu koruze

From Palček Polanski

Vrnimo gozdu prihodnost – prekmurski najdenčki

Lovilec spominov

Razkriška zapestnica »Od mladih, za mlade«

Canjko – turistični spominek občine Cankova


10 Darovi narave in

mirnogorskega zmaja

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Ob pregledu turističnih točk v našem mestu in okolici smo ugotovili, da turistom ponujamo

kar nekaj turističnih spominkov. Tudi mi, turistični podmladkarji, smo pred

leti pri našem delu obudili črnomaljske preste, ki so postale zanimiv in zelo prepoznaven

turistični spominek.

Pred nami je bila kar težka naloga. Spraševali smo se, ali sploh lahko ustvarimo še

kakšen zanimiv spominek, ki bo kvaliteten in turistom cenovno dostopen. Dogovorili

smo se, da bomo izdelali turistični spominek, ki bo pripomogel k večji obiskanosti in

ponudbi neke zanimive turistične destinacije. Med vsemi idejami, ki so se porodile v

naših glavah, smo se odločili, da bomo naš spominek povezali z Mirno goro.

Ob obisku planinskega doma smo namreč ugotovili, da v ponudbi nimajo spominkov.

Ugotavljamo tudi, da jo v zadnjih letih obiskujejo pretežno odrasli pohodniki. Zato smo

se odločili Mirno goro približati mladim družinami z otroki ali osnovnošolcem prve in

druge triade.

Na Mirno goro vodi zanimiva gozdna učna pot, ki pa je žal premalo obiskana. Ker živimo

v dobi računalnikov in telefonov, smo kot popestritev uporabili aplikacijo CŠOD misija.

To je mobilni vodič za doživljajsko učenje na prostem, ki ga je razvil Center šolskih in obšolskih

dejavnosti (CŠOD). Naredili smo svojo misijo za zanimivejše spoznavanje in vodenje po

učni poti. Aplikacija popestri učno pot z vprašanji na določenih točkah in tako postane pot do

vrha zabavnejša. Ob koncu opravljene misije pohodnik dobi virtualno značko. Na vrhu Mirne

Osnovna šola Mirana Jarca

Črnomelj

Župančičeva 8

8340 Črnomelj

(07) 30 61 770

os-mjarc.crnomelj@guest.arnes.si

www.osmjc.si

Avtorji naloge: Klemen Rožič Šoštar, Lana Lozar, Bor Kunič, Alex Ferfolja, Eva Lamut,

Luka Žafran, Živa Veselič, David Kočevar, Iva Pezdirc, Iva Horvat, Ema Kavčič, Tinkara Kmetič,

Loti Čufer, Špela Škof, Anka Pezdirc

Mentorice: Eva Starašinič, Nevenka Jankovič, Mojca Stojanov, Palmira Šašek


gore, v planinskem domu, pa še del turističnega spominka,

ki je hkrati tudi naš turistični produkt.

Ustvarili smo turistični spominek z zgodbo, saj se zavedamo,

da bo ob njej bolj prepoznaven in ga bomo lažje tržili.

Našli smo legendo o zmaju, ki je nekoč živel na Mirni

gori in jo preoblikovali po svoje. Na osnovi naše novonastale

pravljice smo oblikovali naš turistični spominek.

Povezan je z našo pravljico, z Mirno goro in darovi, ki jih

ponuja tamkajšnja neokrnjena narava. Oblikovan je tako,

da je zanimiv tako za odrasle kot tudi za otroke. Sestavlja

ga nahrbtnik, skodelica in čaj zmaj, zmajeva energijska

ploščica, zmajeva žogica in zmajev napoj, ki je namenjen

le odraslim. Spominek je vsestransko uporaben tudi po

končanem pohodu. Pohodniki se okrepčajo z zdravilnim

čajem v lično izdelani skodelici in zmajevo ploščico, se

sprostijo z zmajevo žogico, odrasli pa si lahko privoščijo

tudi zmajev napoj. Vse pa zložijo v nahrbtnik, ki jih bo

spremljal tudi na naslednjih pohodih. Vsak pohodnik

si lahko kupi naš spominek v planinskem domu in si ga

sestavi po lastni želji.

11

Logotip našega turističnega spominka

Planinski dom na Mirni gori

Pravljica

o izgubljenem

ZMAJU

Pred davnimi časi je bila Mirna gora vse prej

kot mirna, saj je v votlini na gori domoval

HUDOBEN ZMAJ. Namesto ognja je bruhal

zlovešče oblake, iz katerih je padala debela

toča in sedem let zapovrstjo uničevala

pridelek belokranjskih kmetov.

Ker je zavladala lakota, so se ljudje zatekli po

pomoč k svetemu Frančišku, varuhu pred

vremenskimi nevšečnostmi. Na gori, tik nad

zmajevo votlino, so sezidali svetniku

posvečeno cerkev.

Zmaj je čudežno izginil, dolga leta o njem ni

bilo ne duha ne sluha. Nekega dne se je

Ferdinand, sin viteza Friderika, ki je prebival

na črnomaljskem gradu, odločil, da bo poiskal

skrivnostnega zmaja, ki je nekoč živel na

Mirni gori. Tri dneve in tri noči je raziskoval

bližnjo okolico, a zmaja ni našel. Ko je že

skoraj obupal, je zagledal razgledni stolp in

se odločil, da razišče še njegovo notranjost.

Najprej se je odpravil na vrh stolpa, kjer je

užival v čudovitem razgledu. Kar naenkrat pa

je zaslišal čudne glasove. Slišati je bilo, kot da

bi nekdo jokal.

Hitro je stekel po stopnicah navzdol, saj se mu

je zdelo, da jokajoči glas prihaja iz kleti. Ko je

prišel v spodnje prostore, je pred seboj

zagledal velika lesena vrata, ki so bila

zaklenjena. Vzel je svoj čudežni meč in z njim

odklenil vrata. Ko je vstopil v sobo, ni mogel

verjetni svojim očem. Pred sabo je zagledal

potrtega zmaja, ki je spuš čal OBLAKE

ŽALOSTI.

Prav nič ni bil podoben straš nemu in

hudobnemu zmaju, o katerem je že toliko

slišal.

»Zmaj, kaj se dogaja s tabo? Zakaj si tako

žalosten?« ga je vprašal.

»Pusti me pri miru, pojdi stran, preden se

razjezim!« mu je ta zabrusil.

»Saj bi ti rad samo pomagal. Povej mi, kaj te

teži,« mu je odvrnil mladi vitez Ferdinand in

sedel poleg zmaja. Pogovorila sta se o vseh

njegovih težavah. Zaupal mu je, da je zadnja

leta zelo osamljen in da pogreša ljudi. Povedal

mu je, da v preteklosti ni bil dober zmaj, saj je

ljudem povzročil veliko škode.

OBZ ALOVAL je vse, kar je storil in si zaželel,

da bi svoje napake lahko popravil. Vitezu se je

zmaj zasmilil, zato se je odločil, da mu

pomaga. Zbral je vse ljudi, ki so živeli v

okolici Mirne gore. Zmaj se jim je opravičil za

svoja pretekla dejanja in jim obljubil, da jim

ne bo nikoli več škodoval.

Od takrat naprej zmaj bruha le še oblake

veselja in dobrote, zelo rad ima otroke in jim

vedno kaj lepega in dobrega PODARI, ko ga

obiščejo na Mirni gori.


12 Sv. Ana v malem spominku

– Anovski pütnar

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Našemu raziskovanju in turističnemu proizvodu smo nadeli ime »Sv. Ana v malem

spominku – Anovski pütnar«

Obiščem kraj, dogodek ali prireditev in si želim nekaj v trajen spomin.

Kaj naj poiščem, vzamem ali kupim? Spominek!

Kaj želim ponesti domov? Kaj želim nekomu podariti? Spominek!

To so vprašanja, ki se nam zastavljajo ob obisku nekega kraja, pokrajine ali dogodivščine.

Tudi pred nami je izziv – poiskati ali izdelati spominek našega domačega kraja.

Člani raziskovalne skupine imamo srečo, da živimo v občini, ki ima bogato turistično

in kulturno ponudbo. V idiličnem okolju Slovenskih goric se naša občina razteza po gričih

in se preliva v doline. Tukaj so mir, neokrnjena narava in veliko zanimivosti.

V naši ponudbi Sv. Ana v malem spominku – Anovski pütnar smo združili oboje, tako

obstoječo ponudbo kakor nekaj novega, kar bomo sami izdelovali in tržili. Poiskali smo

prostor za trženje spominkov, ga sami pripravili in oblikovali notranjost in ponudbo. Naše

obiskovalce pa bi lahko naučili tudi izdelovati kak spominek v delavnicah pri naših domačinih,

s katerimi sodelujemo. Nismo pa pozabili niti na druženje in zabavo ter kulinarično

ponudbo, ki je nepogrešljiva in bogata v naših krajih.

Pa na lov za nov spominek! Iščimo, raziskujmo, ustvarimo nekaj lokalnega, domačega, naravnega,

uporabnega. Uživajmo in se zabavajmo! Pridite in se nam pridružite!

OŠ OŠ Sveta Ana

Sveta Ana 14

2233 Sveta Ana

(02) 72 95 870

info@sveta-ana.org

www.sveta-ana.org

Avtorji naloge: Karin Gosak, Melisa Zadravec, Nina Simonič, Nika Simonič, Katja Golob, Sara

Fras, Alekseja Kraner, Kristjan Ornik, Urban Ornik, Zarja Peček, Tamara Dvoršak, Jakob

Šijanec, Vita Peček, Julija Zemljič, Maja Holer

Mentorici: Ana Šnofl, Irena Rola - Bek; Somentor: Žan Rola


Naš logotip

Logotip predstavlja naš osrednji spominek, ki združuje

grozdov list, na katerem bomo ponujali suho sadje. V

preteklosti so v naših krajih veliko sušili, med drugim

tudi slive, jabolka, hruške in grozdje. Bistvo naše ponudbe

je uporaben, estetski in doma narejen spominek, ki ga

ponazarja tudi naš logotip.

Avtorica logotipa je Vita Peček, z idejami pa smo ga dopolnjevali

vsi člani skupine.

13

Naša maskota – Pütnar

Maskota je mali pütnar, ki je značilen za čas trgatve v

Slovenskih goricah. Izdelan je iz ovčje volne – filca, ki

nastane z mokrim polstenjem. Naša skupina ga je izbrala

za maskoto. V podobo pütnarja bo oblečen naš član, na

hrbtu bo nosil püto, v njej pa spominke. Spremljala ga

bo zeliščarka s povabilom na našo stojnico in majhnimi

spominki, ki jih bo delila med obiskovalce.

Avtor maskote je gospod Franček Ruhitel s Kmetije pri

Fridi, ki je pütnarja izdelal za poslovna darila na pobudo

občine.

Avtor maskote je gospod Franček Ruhitel s Kmetije pri Fridi,

ki je pütnarja izdelal za poslovna darila na pobudo občine.


14 Sladka legenda o Beli dami

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Prebivalci Slovenske Bistrice smo močno vpeti v kulturno dogajanje, katerega velik del

se odvija v gradu Slovenska Bistrica, ki je najpomembnejša turistična atrakcija v tem

okolju. Nekoč je v njem prebivala Bela dama, o kateri še danes kroži legenda, ki se

prenaša po ustnem izročilu iz roda v rod. Ta mitološka zgodba nas je navdihnila do te

mere, da smo naš turistični spominek razvili iz omenjene legende.

S prepletanjem ustnega izročila, simbolike in dobrin, ki so značilne za naš domači

kraj, smo razvili inovativni turistični produkt, in sicer piškote Bele dame.

Zanimivosti piškotov Bele dame:

• srce predstavlja ljubezen,

• bela barva predstavlja vsakdanja oblačila Bele dame,

• oreh je po slovenskem ljudskem izročilu sveto drevo, ki varuje pred nesrečo,

• bučna semena simbolizirajo trpeče življenje dame, ki je bila zaprta v stolpu in so ji

pomagala pri mukah ob nespečnosti,

• moka in žito sta tesno povezana s kulturno dediščino našega kraja,

• med in čebelarstvo imata na območju Slovenske Bistrice že dolgoletno tradicijo.

Ker nam ekološko ozaveščanje veliko pomeni, smo poskrbeli, da smo pri embaliranju uporabili

čim več recikliranih materialov.

OŠ Pohorskega odreda

Slovenska Bistrica

Kopališka ulica 1

2310 Slovenska Bistrica

(02) 80 50 380

info@ospo-slb.si

www.ospo-slb.si

Avtorji naloge: Gloria Capl, Alja Feltrin, Ana Iršič, Aneja Kunčič, Ana Ladinek,

Matic Mohorko, Oskar Petak, Lana Pučnik, Ana Tomažič, Maša Vanček

Mentorici: Jasna Jančič, Patricija Simrajh


Recept za pripravo piškotov

Sestavine:

• 150 g domačega masla,

• 1 jajce domače reje,

• 2 veliki žlici medu s šipkom,

• 1 zavitek vinskega kamna,

• 1 strok vanilje,,

• 250 g eko pšenične moke,

• skodelico eko bučnih semen,

• skodelica domačih orehovih jedrc.

Preliv za piškote:

• 200 g sladkorja v prahu,

• 1 beljak,

• sok 1/2 bio limone.

Postopek:

Maslu sobne temperature dodamo med in strok vanilje.

Z ročnim mešalnikom mešamo toliko časa, da se maslo

speni in med raztopi. Nato dodamo jajce in ponovno

mešamo. Na koncu dodamo moko, v katero predhodno

vmešamo vinski kamen in ju dodam v masleno zmes.

Testo razvaljamo na 1 cm debeline, izrez s srčkastim modelčkom

ter položimo na pekač, ki ga predhodno pokrijemo

s papirjem za peko. V ogreto pečico na 200 °C damo

piškote ter jih pečemo toliko časa, da rahlo in enakomerno

porjavijo. Pečemo jih približno 15 minut.

Piškote ohladimo. Med tem časom naredimo preliv za

piškote. Vse sestavine damo v posodo in zmešamo z

ročnim mešalnikom do željene gostote. S prelivom premažemo

piškote ter jih posujemo s sesekljanimi bučnimi

semeni in jedrci orehov.

15


16 Quini Lapilli – pet v vrsto

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Panem et circenses! Kruha in iger!

Za turistični spominek, povezan z rimsko Emono, smo se odločili na podlagi dolgoletne

tradicije poučevanja latinščine na naši šoli in zaradi neposredne bližine pomembnih

arheoloških najdišč iz tega obdobja.

Projekt smo začeli z raziskovanjem ponudbe turističnih spominkov po Ljubljani.

Ugotovili smo, da na trgu primanjkuje predvsem uporabnih spominkov, kot so na

primer družabne igre. Na stalni razstavi Mestnega muzeja in v pogovoru s kustosinjo

smo zbrali informacije, ki so nam dale idejo in zagon, da smo izdelali interaktiven in

inovativen emonski spominek.

Pogled pritegne že sama embalaža, ki spominja na torbico loculus – prav takšna kot so

jo nosili legionarji. Osrednji del predstavlja družabna igra Quini lapilli ali Pet v vrsto, ki

smo jo oblikovali po vzoru antičnih iger. O prisotnosti iger na srečo v Emoni pričajo številne

najdbe kock, žetonov in novcev. V torbici se poleg družabne igre skriva tudi zvitek

z Apicijevimi recepti za tri jedi: zeliščni kruh, figov kruh in domačo sladico. Z njihovo

pomočjo si lahko igralci pripravijo okusne antične prigrizke. Vsem elementom izdelka pa

smo dodali še latinski izrek, povezan z njihovo vsebino.

Turistični spominek je skrbno zasnovan in izdelan z naravnimi materiali, kot so lepenka,

usnje in les. S takšnim izdelkom želimo uporabnikom približati življenje in običaje Emoncev

na zanimiv in poučen način. Izdelali smo tudi poslovni načrt, po katerem bi spominek lahko

ponudili TIC-u, muzejem, galerijam in trgovinam s slovenskimi oblikovalskimi izdelki.

OŠ Prežihovega Voranca

Prežihova ulica 8

1000 Ljubljana

(01) 244 32 50

tajnistvo@o-pv.lj.edus.si

http://voranc.si/

Avtorji naloge: Ema Boisgard, Nikki Brišnik, Tal Drevenšek, Marcel Kolenko, Nina Koritnik,

Laura Julija Marc, Eva Ema Pečarič, Jaša Prešeren, Manca Sešelj, Ema Lora Solina,

Tristan Štrubelj, Luka Tončič

Mentorice: Rosana Uršič, Julija Hoda, Alenka Ložar Borko


Navodila za igro quini lapilli – pet v vrsto

Igra je sestavljena iz igralne podlage in desetih žetonov.

Primerna je za dva igralca, ki si razdelita žetone glede na

barvo. Igra se začne tako, da eden od igralcev postavi žeton

na izbrano oglišče. Potem je na potezi drugi. Igralca

lahko izmenično premikata žetone za eno oglišče, tudi po

tem ko so vsi žetoni že na igralni podlagi. Zmaga tisti, ki

mu uspe postaviti vseh pet žetonov v ravno vrsto (vodoravno,

navpično ali po diagonali). V kolikor žetonov ni

mogoče postaviti v vrsto, je igra izenačena.

17

Naš turistični spominek, sestavljen iz torbice (loculus), družabne

igre (quini lapilli) in zvitka z Apicijevimi recepti


18 Pri nas v Šenčurju

po medu diši

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

V Šenčurju živimo v sozvočju z naravo. Pri nas ne manjka cvetočih travnikov, kjer

rastejo številne medovite travniške rastline, polj, na katerih uspeva skoraj vse, kar si

človek zaželi in bujnih dišečih gozdov. Hvaležni smo drobni, a za človeka in naravo

nadvse pomembni živalici – čebeli. Ponosni smo na prebivalke našega kraja, medonosne

čebele, vrste kranjska sivka, ki velja za slovensko avtohtono vrsto.

Čebelarstvo je tradicija našega kraja, ki se ponaša s pridelovanjem cvetličnega, gozdnega

in kostanjevega medu, prav tako nam ne manjka zlatih priznanj za najboljši med.

Med je darilo narave, ki očara prav vsakogar. Že v antičnih časih so mu pripisovali

nadnaravne in zdravilne lastnosti. Danes vemo, da je odličen vir beljakovin, aminokislin,

maščobnih kislin, prehranskih vlaknin in ima močne protivnetne in antimikrobne

lastnosti. Uživamo ga lahko samega, kot sladilo ali začimbo v pijačah, jedeh ali sladicah.

Pred vami je paket, ki bo zadovoljil brbončice vsakega pravega sladokusca. Vsebuje

cvetlični med, ki smo ga pridelali sami, skupaj s čebelami našega čisto pravega šolskega

čebelnjaka, zavojček domačih medenjakov, narejenih po receptu naših babic in knjižico

gurmanskih receptov za pripravo jedi, ki vsebujejo med.

Doživite nepozabno gurmansko izkušnjo, s katero boste še dolgo obujali spomine na naš

čudoviti kraj!

OŠ Šenčur

Pipanova 43

4208 Šenčur

(04) 251 92 50

group1.oskrsen@guest.arnes.si

www-sencur.si/kontakt-nova

Avtorji naloge: Eva Fabjan, Nika Fabjan, Ela Keber, Pika Waldner,

Hana Nahtigal, Samo Debeljak

Mentorice: Nada Kralj, Maja Okorn, Vanja Umnik


Zgodba o izgubljeni čebelici

Jurij je jahal na belem konju. Misli so ga ponesle kdo

ve kam, kar na enkrat pa se je znašel v temnem gozdu,

kjer je stalo prastaro drevo, v katerem so si čebele uredile

čebelnjak. Vsako jutro so se čebele iz njega odpravile nabirat

cvetni prah. Najmlajša med njimi pa se je kar sama

odpravila na gozdno jaso.

Na razcvetenem grmičku šipka je zagledala žalostno čebelico.

Ta je bila vsa objokana, saj ni opazila, da jo je cvetni

prah zvabil v neznano.

Žalostna čebelica je gozdni živalci povedala, da prihaja

iz Šenčurja, kjer pridni ljudje gojijo krompir. Gozdna

čebelica je prisluhnila šenčurski čebelici in ji pomagala

najti pot domov.

Tedaj srečata Jurija na konju. Najmlajša čebelica se ga

je tako ustrašila, da je kar stresla cvetni prah iz koškov.

Jurij ju je prijazno pozdravil in se nasmejal njuni stiski.

Šenčursko čebelico je posadil na konjev hrbet in družno

sta odkorakala proti domači vasi. Ko je šenčurska čebelica

doma v svojem panju povedala, kdo ji je pomagal najti

pot domov, so se čebelice odločile, da Jurija nagradijo.

Čez teden dni so gozdne čebele Jurija obiskale na domu,

pod cerkvenim zvonikom, v niši na sprednji strani cerkve,

in ga bogato nagradile z medom. Od takrat naprej so

čebele priljubljene živalce Šenčurjanov.

Recept za najslajše medenjake

Sestavine:

• 50 dag moke,

• kavno žličko sode bikarbone,

• 15 dag masla ali margarine,

• 15 dag sladkorja v prahu,

• 2 jajci,

• 15 dag segretega medu,

• ščepec cimeta.

Postopek:

Iz naštetih sestavin zamesimo testo in ga damo v vrečko

ali folijo. Počiva naj eno uro ali več v hladilniku. Nato iz

testa oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih damo v

pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo pri 180 stopinjah

12 do 15 minut. Pečene in ohlajene medenjake hranimo v

dobro zaprti posodi.

19


20 Zdravilkova

domača lekarna

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Stari vrh in okoliški kraji v Poljanski dolini so zelo bogati z gozdovi, ki jih kmetje

skrbno vzdržujejo, a tudi previdno izkoriščajo. Gozd predstavlja lesno surovino, iz katere

se da marsikaj narediti. Tukaj še dandanes poteka izdelovanje oglja na starodaven

način – s kuhanjem kope.

Kuhanje kope je bilo nekoč poznano in razširjeno po celotni Sloveniji, danes pa je skoraj

še samo izključno etnološko-turistične narave, pa še to le v redkih krajih.

Oglarstvo je pridobivanje lesnega oglja z nepopolnim zgorevanjem lesa sečnih izdelkov.

Kuhanje oglja se izvaja v oglarskih kopah in traja več dni. Včasih je bila to izredno

pomembna gozdarska panoga na slovenskem podeželju, vendar pa je skoraj izginila iz

našega vsakdana, zato se nam zdi še posebej pomembno, da jo ohranjamo, kjer je še vsaj

malo prisotna.

Vsako leto še vedno obudijo spomin na to dejavnost s tradicionalno kulturno-etnografsko

prireditvijo »Dan oglarjev na Starem vrhu«.

Iz tega izhodišča smo oblikovali spominek, ki bo predstavljal tradicijo naših krajev in bo

hkrati tudi uporaben. Zamislili smo si ga skozi zgodbo o oglarju. Oglar na delo odnese

nahrbtnik z malico. Naša ideja je bila, da je tudi naš spominek v obliki nahrbtnika, v katerega

damo nekaj uporabnega, kar bo obiskovalec lahko enostavno odnesel domov in to tudi

prav zares uporabil. Spominek tako ne bo postal le »lovilec prahu«, ampak bo imel enostavno

uporabno vrednost.

OŠ Poljane,

Podružnična šola Javorje

Javorje 6, 4223 Poljane

(04) 50 70 501

maja.kokalj@sola-poljane.si

http://podruznica-javorje.splet.arnes.si/

Avtorji naloge: Katjuša Bogataj, Amadej Demšar, Dominik Demšar, David Kokelj, Lovro Kokelj,

Loti Kos, Blaž Krajnik, Jernej Oblak, Anja Peternel, Nina Potočnik, Nika Rupar, Lana Šikovec.

Mentorici: Katja Zorko, Maja Kokalj


Ker je v naših krajih živih veliko zgodb, smo tudi mi

napisali svojo, ki bo še bolje predstavila naš spominek

in tradicijo oglarjenja. V naši zgodbi nastopa škrat, ki

smo ga poimenovali Zdravilko. Ta pomaga oglarju pri

tegobah z izdelavo naravnih zdravil iz stvari, ki nam jih

ponuja narava. Oglarju sta najlažje dosegljivi smola in

oglje, zato mu škrat Zdravilko iz tega napravi uporabno

zdravilo – vrečko z ogljem in mazilo iz smrekove smole.

Vse skupaj smo dali v nahrbtnik in ga poimenovali Zdravilkova

domača lekarna.

Tako bo lahko vsak obiskovalec naših krajev dobil v spomin

izdelek, ki je sad popolnoma naše ideje, dolgoletne

tradicije naših krajev in hkrati tudi uporaben. Preberite

si zgodbo našega spominka, ki vas bo popeljala v naše

kraje in vam povedala, kako pomembno je prijateljstvo in

medsebojna pomoč.

izdelavi domačega mazila. Večkrat je opazoval oglarja pri

njegovem delu in opazil, da je utrujen in težkih gibov.

Videl je svojo polico z zdravili, ki je bila vedno polna

in odločil se je, da mu pomaga. Oprtal si je nahrbtnik,

vanj spravil lonček mazila iz smrekove smole ter vrečko

svojega zdravilnega lipovega oglja. Škrat je s previdnostjo

stopil k oglarju in ga plaho ogovoril. Povedal mu je, da je

opazil, da z njegovim zdravjem ni vse tako, kot bi moralo

biti. Oglar se ga je zelo razveselil, saj se je velikokrat pri

kopi počutil osamljenega. Zdravilko je predse postavil

nahrbtnik in iz njega povlekel lonček mazila. Povedal mu

je, da mu bo mazilo pomagalo pri bolečinah v hrbtenici,

sklepih in mišicah. Svetoval mu je, naj si mazilo vtira preden

leže k počitku in kmalu bo začutil njegov zdravilni

učinek. Dal mu je tudi vrečko lipovega oglja za pripravo

čaja, ki mu bo pomagal pri prebavnih težavah ter ga ogrel

v hladnih nočeh, ko bo sedel ob kopi. Oglarja je njegova

dobrota popolnoma prevzela in postala sta nerazdružljiva

prijatelja.

21

Dragi obiskovalec! Kot prijatelj naših krajev, ste sedaj tudi

vi deležni sadov prijateljstva med oglarjem in škratom

Zdravilkom. Naj vas spominek spominja na dobrosrčnost

ljudi, ki ste jih spoznali v naših krajih pod Starim vrhom.

Zgodba Zdravilkova domača lekarna

Ali veste, da je imel Podblegaški oglar prijatelja škrata,

po imenu Zdravilko? Gotovo ne, saj se je o škratih v

naših krajih bolj malo govorilo. Tudi škrat je imel daleč

za Starim vrhom, skrito pred očmi tamkajšnjih prebivalcev,

postavljeno kopo. Vendar to ni bila navadna kopa.

Navadno so kope postavljene iz bukovega lesa, ta kopa

pa je bila iz lipovega lesa. Vsak dan je skrbno pazil nanjo

in kuhal najboljše oglje. Ko so je kopa skuhala, se je

takoj lotil dela. Pridobljeno oglje z zdravilnim učinkom

je skrbno shranil v majhne platnene vrečke, ki so mu

jih sešile pridne roke vile Rožmarinke. Rad se je sprehajal

po dišečih smrekovih gozdovih Starega vrha, kjer je

med potjo nabiral smolo, ki jo je s pridom uporabil pri


22 Žirovske sanje

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Na naši osnovni šoli že desetletja domuje Čipkarska

šola. Že večkrat se je porajala ideja, da bi ustvarili

unikaten izdelek/spominek, ki bi bil v celoti avtorski

izdelek učencev naše šole in bi ga lahko ob posebnih

priložnostih podarili za spomin. Torej je letošnja

razpisana tema kot nalašč za nas.

V naš turistični proizvod/spominek smo povezali

tradicijo klekljanja, čevljarstva in krajevno legendo.

Poimenovali smo ga »Žirovske sanje«.

Med izdelavo novega turističnega spominka smo bili

pozorni na:

• uporabo ekoloških in lokalnih materialov,

• privlačen dizajn,

• povezavo z lokalnim okoljem,

• zgodbo, ki jo bo spominek sporočal.

OŠ Žiri

Jobstova cesta 22

4226 Žiri

(04) 50 50 811

osziri@osziri.si

www.osziri.si

Avtorji naloge: Martin Burnik, Anže Kopač, Ana Mali, Katarina Naglič,

Ožbej Naglič, Luna Sovinc, Peter Šenk, Tomo Trček, Tinkara Kolenc Jereb

Mentorice: Andreja Bogataj, Vlasta Pečelin, Vesna Krvina


23

V nežno čipko smo ujeli zgodbo zmaja Lintverna, čipko

pa pritrdili na lesen okvir, ki simbolizira venec hribov, ki

obdajajo kotlino. Na okvir smo obesili lesena klekeljnčka,

ki simbolizirata klekljanje, ponos našega kraja. Leseni

čevljarski kopiti in cveki pa simbolizirajo čevljarstvo, ki je

še vedno prisotno med nami. In tu je še žir, plod bukve,

iz katerega naj bi naš kraj dobil ime.

Vsak turistični spominek mora imeti neko sporočilo,

zgodbo. V našo, ki je naše avtorsko delo, je ujeta zgodba

zmaja Lintverna, prizadevnega čevljarja ter spretnost

klekljarice, ki je iz tanke niti izdelala pravo mojstrovino,

nežno čipko. Oba sta s svojim delom, na trdi žirovski

zemlji, omogočila skromno preživetje družine.

V davnih časih je Žirovsko kotlino, obdano s hribi,

zalivalo jezero. V bližini jezera se je na vrhu hriba, po

imenu Žirk, nahajala jama, v kateri je živel trdosrčen

zmaj, po imenu Lintvern. Žirovci so v davnih časih sanjarili

takole:« Kako lepo bi bilo živeti v tej lepi pokrajini,

obdani s hribi, ki jih poraščajo bukovi gozdovi. Družine

smo delovne in pridne. Očetje so večinoma čevljarji,

mame pa klekljarice. Ročno izdelane čevlje prodajamo po

svetu, nežne čipke, všite v zavese, prtičke … krasijo naše

domove. Med nami živi družina, v kateri so trije otroci.

Zelo revna je ta družina, a vendar je srečna. Ima samo

staro bajto, v kateri živi in studenec za njo. Nekega dne je

mama šla po vodo k studencu in iz votline zaslišala čudne

glasove. Zelo se je prestrašila. Odhitela je domov po očeta

čevljarja in skupaj sta odšla nazaj do jame. Vstopila sta

vanjo in zagledala velikega zmaja, privezanega na verigo

ter ljubko deklico. Povedala jima je, da ji je ime Rozalija

in je hčerka zmaja Lintverna, ki je tedaj spal. Deklico sta

peljala k sebi domov. Rozalija je odraščala v novi družini

in postala odlična klekljarica. Ker pa živijo blizu jame,

pogosto iz nje slišijo žalostno rjovenje, solze hudobnega

zmaja pa v potočku tečejo izpod Žirka. Hudobni zmaj

Lintvern zelo pogreša malo Rozalijo. Končno občuti

žalost, kot jo občutijo vsi, ki izgubijo ljubljeno osebo.

Postal je prijazen zmaj. Če srečate vljudnega moškega z

živo zelenimi očmi, je to verjetno Lintvern. Ne bojte se

ga! Tako sedaj v naši kotlini življenje teče mirno in lepo,

tako kot smo si želeli in sanjali.«


24 Ptujčki

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Ptuj slovi kot najstarejše mesto v Sloveniji. Zaradi tega naš kraj obišče veliko turistov,

ki si ogledajo znamenitosti, ki jim jih Ptuj ponuja. Tudi me kot turistke zelo rade

potujemo in tako spoznavamo tuja mesta, njihove značilnosti, znamenitosti in njihovo

kulturo, navade, običaje. Da bi vse to ohranile v spominu, si zmeraj kupimo nek izdelek,

ki nas spominja na ta kraj. Zato smo se odločile, da bomo raziskale kakšna je ponudba

turističnih spominkov na Ptuju. Obiskale smo nekatere ponudnike turističnih

spominkov in ugotovile, kateri so tisti, ki so turistom najbolj zanimivi. Prav tako nas

je zanimalo ali turisti povprašujejo po spominkih, ki jih še ni mogoče kupiti. Odločile

smo se, da bomo skupaj z vsemi našimi podmladkarji ustvarile nov turistični spominek,

imenovan Ptujček. Ta bo obogatil ponudbo spominkov na Ptuju. Ob nastanku

in pripravi tega spominka smo pripravile vrsto

spremljevalnih dogodkov, ki bodo še dodatno

popestrili turistično ponudbo na Ptuju in v

njegovi oklici.

Vabimo vas torej, da se nam pridružite in z

nami in našimi Ptujčki preživite nepozaben

dan ali vikend na potepanju po Ptuju in njegovi

okolici.

OŠ Ljudski vrt Ptuj

Župančičeva 10

2250 Ptuj

(02) 780 04 70

o-ljvrtptuj.mb@guest.arnes.si

www.os-ljudskivrtptuj.si

Avtorji naloge: Nataša Žitnik, Ela Černila, Jona Vedernjak, Lora Ferš, Eva Žlahtič,

Lana Galič, Ela Šemrl, Tia Maria Petek, Maja Vinkler, VitaMalek, Lara Kramar, Pia Klasinc.

Mentorici: Martina Prejac, Elka Mlakar


Ptujčki

Reka Drava, ki teče skozi Ptuj, na svoja obrežja nasuje veliko

raznovrstnih prodnikov. Ker je življenje v mestu Ptuj

skozi zgodovinska obdobja bilo odvisno od reke Drave,

smo dobile idejo, da tudi turizem in turistični spominek

Ptuja povežemo z reko Dravo. Nastali so Ptujčki. Ptujčki

so prodniki iz reke Drave, ki smo jih poslikali z motivi

največjih znamenitosti Ptuja.

Program

Dobrodošli na naših turističnih delavnicah, imenovanih

Ptujčki. Ptuj poznate kot najstarejše mesto Slovenije,

ampak verjetno marsičesa še ne poznate. Pa pojdimo.

Dobimo se v jedilnici OŠ Ljudski vrt.

Kako dolgo? En ali dva dni.

Kdo? Turisti (družine, mladi, upokojenci, šolarji) iz vseh

krajev Slovenije in tujine, ki imajo željo, da svoj prosti čas

preživijo na poseben način, se naučijo kaj novega, zabavnega

in poučnega ter bolje spoznajo kulturno dediščino

kurenta.

Kje? V OŠ Ljudski vrt, na ptujskih ulicah, na gradu, v

hostlu Kurent in Termah Ptuj.

Program 2

Program priporočamo otrokom, obenem pa tudi njihovim

dedkom in babicam.

8.00 Prihod v OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici

(krofi, medenjaki, čaj in kava)

8.30 Branje različnih pravljic in zgodb o reki Dravi in Ptuju

in seveda tudi kurentih ter igra vlog iz teh pravljic

10.30 Odmor za malico

11.00 Delavnice: izdelava Ptujčkov in prstanov ter njihova

razstava

13.00 Izbor najlepšega Ptujčka, kolo sreče in podelitev

nagrade

14.00 Zaključek delavnic, zahvala in odhod domov

Vsak svojega Ptujčka odnese domov za spomin.

Če je program organiziran v pustnem času, imajo otroki

po zaključku programa možnost pustnega rajanja v jedilnici

šole.

Programe lahko po želji obiskovalcev spremenimo in

prilagodimo.

25

Predstavitev dveh izmed treh programov

Program 1

Program je primeren za vse generacije.

8.00 Prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici

(čaj, kava, medenjaki)

8.30 Pohod do Ptujskega jezera

9.30 Kratek odmor, malica iz nahrbtnika

9.45 Sprehod do jezu, ogled življenja ob jezeru in poslušanje

zgodb o pomenu reke Drave za življenje Ptujčanov

skozi zgodovinska obdobja, nabiranje dravskih

prodnikov

13.00 Čas za kosilo po izbiri v bližnji restavraciji

14.30 Vrnitev v šolo

14.45 Delavnice: izdelava Ptujčkov (slikanje in risanje z

različnimi materiali), izdelava prstanov iz dravskih

kamenčkov, peka medenjakov (vse, kar pripravijo,

pozneje tudi poskusijo)

17.30 Prost ali voden sprehod po mestu

19. 15 Podelitev nagrade za najlepšega Ptujčka

19.30 Zaključek ob kozarčku vina, zahvala in odhod

domov

Vsak udeleženec, ki je izdelal Ptujčka, si le-tega odnese

domov za spomin.

Zaključek

Kot smo si zadale na začetku, smo skupaj s člani celotnega

turističnega podmladka uspele ustvariti nov in zanimiv

turistični spominek, ki ima vse možnosti, da poživi

in obogati ponudbo spominkov na Ptuju. Pripravile smo

različne turistične programe, na katerih smo predstavile

Ptujčke, potek in izdelave le-teh. Z vsemi temi programi

smo še bolj oživele predvsem kulturni turizem na Ptuju.

Skupaj z gosti smo obiskale kar nekaj prireditev in skritih

kotičkov mesta, ki so obiskovalcem bili do sedaj neznani.


26 Zofijin medaljon

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

V okviru letošnje teme smo iskali rdečo nit med naravno in kulturno dediščino lokalnega

okolja. Največja kulturna znamenitost našega kraja je dvorec Štatenberg, ki se bohoti

na razgledni vzpetini nad naseljem Makole. Razkošni baročni dvorec so konec 17.

stoletja začeli zidati grofje Attems, nato pa se je v celotni zgodovini dvorca do danes

zvrstilo lepo število njegovih lastnikov. Vsak od

njih je v dvorcu zapisal svojo zgodbo. Ker o tem

ni veliko znanega, smo zapisali svojo zgodbo.

Sin prvega lastnika dvorca, grof Franc Dizma

je stopil pred oltar z grofico Marijo Zofijo von

Herberstein. Grof Dizma svoji prelepi dvorni

dami Zofiji ni vračal ljubezni, zato se je naskrivaj

zaljubila v skromnega vrtnarja in nastala je

zgodba o Zofijinem medaljonu, baročnem nakitu

iz premoga, kot spominku kraja Makole.

OŠ Anice Černejeve Makole

Makole 24

2321 Makole

(02) 80 33 100

www.os-makole.si

Avtorji naloge: Kaja Dolenc, Živa Mlakar, Charlie Križanc Stojnšek, Blažka Fišer,

Špela Toplak, Iva Plavec

Mentorici: Anja Črešnar, Klara Toplak


Zgodba

Na dvorcu je v tistem času živela prelepa dvorna dama

Zofija. Bila je nesrečno zaljubljena v dvornega vrtnarja.

Tudi dvorni vrtnar ji je vračal ljubezen in na skrivaj sta se

dobivala v dvorni kapeli. Zofija je hotela, da ji vrtnar podari

nekaj, kar jo bo spominjalo nanj in bo lahko nosila

pri srcu. Ker pa ji v svoji revščini vrtnar ni mogel podariti

draguljev in biserov, kaj šele zlata, je bil zelo žalosten. V

tej svoji žalosti se je vrtnar odpravil proti staremu gradu,

da bi v ruševinah morda še našel ostanek nekdanjega

bogastva. V gozdu se je izgubil, saj je bila pot do gradu že

vsa zaraščena. Sedel se je na skalo in zajokal. Njegov jok

je zaslišal zajček, ki je priskakljal iz bližnje luknje. Približal

se je vrtnarju in ga pogledal. Revež se mu je zasmilil

in zajček mu je nakazal naj mu sledi. Odpeljal ga je do

luknje in ga povabil v notranjost. Vrtnar mu je strahoma

sledil. V luknji se je vse svetlikalo, saj je skozi špranjo

sijala mesečina. Mislil je, da je vse to zlato in ni opazil, da

je črne barve. S seboj je odnesel en kamen in mislil, kako

bo razveselil svojo damo. Ko je prišel na plano se je že

danilo. Videl je, da je njegovo zlato črne barve. V jezi ga

je zalučal na tla, da se je razletelo. Sesedel se je in glasno

zajokal. Njegov jok so slišale bele žene, ki so svoj čas

bivale v bližnji jami Belojači. To so bile dobre vile, ki so

rade pomagale domačinom pri raznih opravilih. Vrtnar se

jim je zasmilil in odločile so se, da mu bodo pomagale. Iz

njegovih solz so naredile ogrlico, iz drobirja črnega kamna,

ki je obstal na tleh, pa so naredile obesek. Vrtnarja so

potolažile in mu pokazale pot do dvorca. Vrtnar je svoji

izvoljenki na skrivnem srečanju v dvorni kapeli podaril

ogrlico in ji obljubil večno zvestobo. Zofija je v strahu

pred graščakom ogrlico skrila v dvorni kapeli. Veliko let

kasneje, ko vrtnar in dvorna dama nista več živela je v

dvorni kapeli izbruhnil požar. Pepel ter ruševine pa so

skrile in odkrile marsikatero dvorno skrivnost.

Bistvo in ideja spominka je preplet dveh različnih obdobij

iz preteklosti kraja Makole. Obdobje baroka, ko je nastal

baročni dvorec Štatenberg, smo povezali z obdobjem

industrijskega razvoja v 20. stoletju, ko se je za potrebe

industrije kopal premog. V času baroka je nastal baročni

dvorec Štatenberg, ki velja za enega najlepših dvorcev

tistega časa pri nas. Dvorne dame so takrat nosile le

najlepši in najrazkošnejši nakit. Če pa so želele izstopati,

pa so morale biti še nekoliko bolj drzne in nevsakdanje.

Zato smo baroku dodali malce bližnje preteklosti. V 20.

stoletju je na območju Makol deloval rudnik, kjer so

kopali izredno cenjen in kvaliteten premog. Ob besedni

zvezi »črno zlato«, ki označuje premog, smo povezali

razkošni nakit iz obdobja baroka in življenja na dvorcu

s premogom, kot avtohtonim materialom v Makolah, ki

je čisto nasprotje razkošnemu dvorcu. Tako smo združili

dve nasprotji, premožno in skromno plat takratnih prebivalcev

ter oblikovali nakit, ki združi dva različna svetova

v eno, novo zgodbo.

Dvorec Štatenberg

Dvorec Štatenberg nosi ime po prvotnem gradu Štatenberg,

ki je stal v kraju Stari Grad, tri kilometre od

Makol, na vrhu vzpetine med Varišo vasjo in Babno

Loko. Razkošni baročni dvorec, ki danes stoji v kraju Štatenberg,

v občini Makole, so pričeli zidati grofje Attemsi,

najverjetneje že leta 1696, končali pa med leti 1720 in

1740. Načrtoval ga je italijanski arhitekt Camesini. Zasnovan

je tako, da ga tvorijo štirje dvonadstropni trakti, s

poudarjenim osrednjim poslopjem z odprtim stopniščem,

v katerem je stebrna dvorana v pritličju, viteška dvorana

pa v nadstropju. V dvorcu je pet ohranjenih soban s čudovitimi

freskami, ki predstavljajo muzejski del gradu in

poročna dvorana, kjer se lahko izvede civilna poroka.

Rudnik Šega

Zgodovina rudnika Šega sega že v 19. stoletje, v Napoleonov

čas. Med letoma 1912 in 1918 se je delalo v rovih v

manjšem obsegu. Zaposlenih je bilo od 4 do 6 rudarjev

z enim nadzornikom. Premogovnik, znanim pod takratnim

imenom Slavica, so izkoriščali v stari Jugoslaviji, v

letih med 1924 do 1934, nato pa so ga zaradi pomanjkanja

denarja zaprli. Med drugo svetovno vojno so premog z

visoko kalorično vrednostjo izkoriščali Nemci. Ti so tudi

pričeli z gradnjo ceste od premogovnika proti Makolam.

Največji razcvet je rudnik dosegel po letu 1953, ko je

ponovno začel delovati pod imenom Rudnik črnega premoga.

Rudnik je deloval do leta 1963, ko so ga zaradi pomanjkanja

premoga najprej zaprli, nato pa zaradi varnosti

še zasipali. Po 50. letih je rudnik Šega ponovno odkopan

s strani Turističnega društva Makole in ponovno obuja

spomine na rudarsko preteklost.

27


28 Pragerska Katica

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Ljudje v sodobnem času vedno raje potujemo in raziskujemo tako bližnjo kot daljno

okolico in svet. Svoja doživetja zabeležimo s fotografiranjem, pogosto pa tudi s predmeti,

z izdelki, drobnimi pozornostmi in darili, ki jih prinesemo s potepanj in nas

spominjajo na prijetna doživetja.

Ker tudi Pragersko postaja vedno zanimivejši in turistično privlačen kraj, smo se

vprašali, kaj lahko s seboj odnesejo obiskovalci našega kraja. Žal pred nastankom

turistične naloge te možnosti niso imeli, saj tipični turistični spominek Pragerskega ni

obstajal.

Ustvarili smo nekaj predlogov za spominek Pragerskega. Pri oblikovanju smo izhajali

iz značilnosti našega kraja ter pokrajine, ki ga obdaja. Prav tako smo spominke povezali

v zgodbo, v kateri se prepletajo tako ustno izročilo kot naravna in kulturna dediščina

Pragerskega in njegove bližnje okolice.

Na razvoj Pragerskega je zagotovo najbolj vplivala železnica, saj se je kraj začel naglo razvijati

po letu 1846, ko je skozenj zapeljal prvi vlak. Tudi danes je Pragersko pomembno

železniško križišče severovzhodne Slovenije, zato tega dejstva nismo mogli spregledati. Katica,

muzejska lokomotiva, ki stoji ob železniški postaji, je tako postala glavni motiv našega

turističnega spominka. Ena od avtoric turistične naloge je oblikovala risbo Pragerske Katice

ter izdelala vzorec iz gline. Kot kulinarični spominek smo spekli piškote, ki se lahko prodajajo

ob posebnih priložnostih in dogodkih na Pragerskem. Turistični spominek Pragerskega

smo dopolnili še z obeskom za ključe, ki prav tako nosi podobo Pragerske Katice. Kot posebno

priložnost za razvoj Pragerskega smo oblikovali zamisel, da bi obudili kopanje gline, jo posušili

OŠ Antona Ingoliča

Spodnja Polskava

Podružnična šola Pragersko

Pionirska ulica 13, 2331 Pragersko

(02) 80 33 160

tajnistvo-pragersko@ingoliceva.si

www.ingoliceva.si

Avtorji naloge: Ana Čelan, Ema Doberšek, Špela Hojnik, Kristina Jurgec, Jaš Kovač,

Katarina Mahmutović, Una Murko, Tinkara Soršak

Mentorici: Bojana Marin, Majda Vaupotič


in prodajali v lepotilne in zdravilne namene. Lahko bi jo

tudi prodajali kot material za ustvarjanje.

Ob našem raziskovanju nas je zelo navdušila in pritegnila

zgodba, ki nam jo je po ustnem izročilu predstavila gospa

Milena Furek, zato smo jo izbrali kot rdečo nit naše

naloge.

29

Zgodba o pragerski Katici

Na Pragerskem je živela gospa Katica. Na delo se je vozila

z vlakom. Nekega dne je vlak skoraj zamudila. To je strojevodja

opazil in jo počakal. Zahvalila se mu je in obljubila,

da bo naslednjič prišla pravočasno. Obljube, žal, ni

držala. Zgodba se je vsako jutro ponovila. Ostali potniki

so se začeli spraševati, zakaj vlak zamuja. Strojevodja je

odgovoril, da vsak dan čakajo gospo Katico. Tako so

potniki lokomotivo, ki je zmeraj zamujala zaradi gospe

Katice, poimenovali po njej, čeprav so jo prej poznali pod

imenom Maruška, ker je bila izdelana na Madžarskem.

Danes lokomotiva Katica nič več ne zamuja, ampak stoji

na pragerskem kolodvoru kot muzejska lokomotiva.

Pragersko

Pragersko je urbano naselje, ki leži na jugozahodnem obrobju

Dravskega polja, pod obronki Pohorja, ob križišču

železniških prog iz Ljubljane proti Mariboru in Avstriji

ter Ptuju in Madžarski ter ob magistralni cesti Slovenska

Bistrica–Ptuj. Kraj se imenuje po enem izmed lastnikov

dvorca, ki stoji v neposredni bližini, na ravnini med

Spodnjo Polskavo in Pragerskim, nekoliko odmaknjen od

glavne ceste, obdan z bujnim drevjem in zaradi tega tudi

prikrit našim pogledom. Kraj je dobil svojo pravo podobo

šele, ko se je začela gradnja železniške proge Dunaj–Trst.

Ko je leta 1846 skozi kraj zapeljal prvi vlak, se je kraj

začel naglo razvijati. Od takrat je življenje v kraju neposredno

povezano z železnico. Prav zaradi železnice so se na

Pragersko začeli priseljevati ljudje iz različnih krajev po

Sloveniji, ki so tukaj dobili zaposlitev.

Življenje na Pragerskem je bilo 36 let odvisno samo od

železnice, dokler ni leta 1900 prišel v kraj Franz Ivan

Steinklauber in odkril bogato nahajališče gline. To ga je

spodbudilo, da je leta 1904 na Pragerskem odprl opekarno.

Glino so najprej kopali v neposredni bližini opekarne,

ko pa je pošla, so začeli kopati na drugem mestu, a

še vedno v bližini opekarne, predvsem zaradi lažjega in

cenejšega prevoza. Ko so kopanje v glinokopu opustili,

ga je zaradi bogate podtalnice kmalu zalila voda. Tako je

nastalo 14 glinokopov, v katere so ribiči naselili ribe in so

jih domačini poimenovali kar Pragerski ribniki.

Značilno podobo Pragerskemu danes daje tudi muzejska

lokomotiva Katica, ki je bila izdelana leta 1893 na

Madžarskem. Vozila je po železniških progah Jugoslavije,

zato ima registrsko oznako JŽ-125 037. Voziti je prenehala

v 70-ih letih prejšnjega stoletja, po »upokojitvi«

so jo pustili na Pragerskem. Pred nekaj leti pa so v lopi

nekdanje razkuževalnice za sadje, ki stoji v sredini trikotnega

železniškega križišča, našli 5 muzejskih vagonov.

Tri tretjerazredne, enega, ki je pol prvorazredni in pol

drugorazredni, ter enega, ki ima notranjost razdeljeno na

celice in so ga uporabljali Italijani za prevoz taboriščnikov

oz. zapornikov.

Danes je Pragersko znano tudi po Strelskem centru Gaj,

ki se nahaja kilometer jugovzhodno od centra kraja. Gre

za najmodernejše športno strelišče v državi.


30 Kamnčkanje

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

V tem šolskem letu smo z učenci oblikovali inovativen turistični produkt, za katerega

bi rekli, da nas resnično spomni na Kamnik. Pregledali smo obstoječo spominkarsko

ponudbo naše Občine in ugotovili, da že obstajajo spominki povezani z naravo (npr.

trnič z Velike planine), s pomembnimi osebnostmi (Maistrovi brki) ali mitologijo in

zgodovino (Kamniška Veronika, mamut), ne obstajajo pa spominki, ki bi bolj poudarjali

ime Kamnika in hkrati vključevali aktivno udeležbo obiskovalca, ki kupi

spominek. In kaj točno je naš turistični produkt? Poimenovali smo ga Kamnčkanje.

Morda se vprašate ˝zakaj pa ima tako ime?˝. No, naš letošnji produkt je igra, ki jo na

mnogo načinov povežemo tako z imenom, kot tudi z mestom Kamnik. Prvič, našo

igro igramo s kamenčki dveh različnih barv. Drugič, na seznamu je samo ime Kamnik,

katerega staro, nemško ime je Stein oz. kamen. Zadnje na temu seznamu pa je povezava

z obdobjem zgodovine, na katerega se v letošnjem projektu osredotočamo, kamena

doba. V tem obdobju se je na območju Kamnika dogajalo veliko stvari. Dolina Kamniške

Bistrice je bila v celoti pokrita z ledenikom, pod Neveljskim mostom je bilo najdeno

edino celotno okostje mamuta na območju Slovenije. A menimo, da veliko ljudi vseeno ne

pozna Kamnika. Zato bi radi vsem bodočim obiskovalcem dali spominek, ki ni le očesu

prijazen, ampak tudi uporaben, s katerim se bodo spomnili vseh stvari, ki so jih morda

doživeli v Kamniku. Ideja pa je prišla iz vprašanja ˝kaj bi lahko povezali s Kamnikom, da

bi bilo uporabno, in bi hkrati res reklo ˝poglejte, tole pa prihaja iz Kamnika!˝?˝ In odgovor je

Osnovna šola Šmartno

v Tuhinju

Šmartno v Tuhinju 27a

1219 Laze v Tuhinju

(01) 834 72 00

tajnistvo@ossmartno-tuhinj.si

www.ossmartno-tuhinj.si

Avtorji naloge: Samo Bajde, Tinkara Bajde, Živa Baloh, Maj Berlec, Aljaž Drolc, Matic Drolc,

Tjaša Kadunc, Aljaž Klemen, Eva Jeras, Maša Krmelj, Simon Lipovšek, Kaja Mali, Tomaž

Pestotnik, Zala Perovšek, Ingrid Pirc, Nika Pirš, Eva Pungartnik, Iza Tomc, Blaž Šimenc, Nik

Kancilija, Nika Štirn, Lana Urankar, Živa Zidar Urisk, Klara Žibert

Mentorja: Petra Potočnik, Tomaž Smole


ila ˝prazgodovinska˝ družabna igra, v kateri uživa vsak,

hkrati pa se jo lahko za kratkočasenje vzame kamorkoli se

odpravljate.

Igro smo poimenovali Kamnčkanje. Sestavlja jo mošnjiček

iz umetnega usnja (velikost 15 x 15cm), zavezan z

vrvjo, v katerem je 10 kamenčkov: 5 belih in 5 črnih. Na

usnju je odtis črt, ki predstavljajo igralno polje. Cilj igre

je, da morata soigralca s pomočjo kamenčkov različnih

barv (beli in črni) sestaviti zaporedje treh, in sicer

vodoravno, diagonalno ali navpično, pri tem pa ovirati

soigralca, da mu to ne uspe. Zmaga tisti, ki mu uspe tri

kamenčke postaviti v vrsto. Če to ne uspe nobenemu od

tekmovalcev, je igra izenačena.

31

Pri oblikovanju turističnega produkta smo ponosni tudi

na idejno zasnovo in izdelavo našega logotipa. Logotip

je sestavljen iz več elementov, ki predstavljajo občino

Kamnik in naš turistični produkt. V ozadju logotipa so

Kamniške Alpe s prepoznavnim Kamniškim Sedlom.

Pod Alpami se vije ena od dveh večjih rek v kamniški

občini, Nevljica. Čez Nevljico je postavljen most, kjer so

ob njegovi izgradnji našli okostje mamuta. Reka in most

skupaj tvorita igralno površino našega spominka, igre

Kamnčkanje.


32 Minkina ruta

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Planšarstvo je del bogate dediščine Bohinja. Pri iskanju in oblikovanju rute, nas je

vodila izpoved Unčnekove Minke iz Srednje vasi, ki planšari na planini Uskovnica

od svojega devetega leta in dobro pozna tegobe ter veselje planšarjev nekoč in danes.

Izpoved smo poimenovali Minkina zgodba, spominek pa Minkina ruta.

Ruta bohinjskih planšaric je tradicionalno rdeča z belimi pikami. Tradicija in sodobnost

si v modnem dodatku Minkini ruti podajata roki in ustvarjata unikaten izdelek,

ki je z vami v službi, na zabavi, v šoli, na potepu, romantičnem zmenku, poslovnem

sestanku …

Ruto krasi unikaten gumb s planšarskim motivom. Vsak gumb ima čarobno moč.

Kadar človek resnično verjame v čarobnost, takrat se čarobnost zgodi.

Minkino ruto nosimo kot ovratno, pas si zavežemo ali ga

vpletemo v lase, manjšo ruto pa nosimo okoli roke ali

si z njo zavežemo lase v kito ali figo.

Z Minkino ruto pojdite pogumno novim izzivom

naproti.

OŠ dr. Janeza Mencingerja

Bohinjska Bistrica

Savska c. 10

4264 Bohinjska Bistrica

(04) 577 00 00

osbohinj@osbohinj.si

www.osbohinj.si

Avtorji naloge: Uršula Dobravec, Ana Bremec, Iva Krkoč, Marko Kalita, Tinkara Komar,

Matevž Korošec, Mila Gaja Kranjc, Iza Lavtar, Iza Medja, Mark Mencinger,

Julija Odar, Ajda Rauter, Nik Prešeren

Mentorice: Jana Krkoč, Martina Medja, Alenka Rozman, Monika Zupanc


Minkina zgodba

Marija Cvetek ali po domače »Unčnekova« Minka se je

rodila kot prvorojenka v kmečki družini. Ko je imela

komaj štiri leta, je z očetom in mamo poletja preživljala

na Uskovnici, kjer so poleti mesec dni kosili, sušili in spravljali

seno na več planinskih pašnikih ali »rotih«. Vajena

trdega kmečkega dela se je kmalu naučila tudi molsti in

skrbeti za živino.

Minka je obiskovala vaško šolo in bila odlična učenka.

Rada je nastopala v gledaliških igrah in bila pri tem tako

uspešna, da je učitelj predlagal njenim staršem, da dekle

vpišejo v igralsko šolo. Minka si je močno želela oditi v

svet in živeti sanje. Oče je na prošnjo učitelja, naj Minki

omogočijo šolanje dejal: »K smo jo pa komej čakal, da

bo šva u pvanino.« Tako kot so starši dejali, tako je bilo.

Minka je z devetimi leti prvič med šolskimi počitnicami

z molzno kravo Lepo odšla sama na Uskovnico in poletje

preživela v skrbi za kravo in se v skupni agrarni sirarni

učila sirariti.

Spominja se, da jo je bilo sprva strah, bila je negotova,

skozi čas pa postala trdna, pogumna in ponosna. Planine

in pogled na okoliške gore ji je prinašal veselje in mir.

Od dvanajstega leta dalje je Minka gnala na Uskovnico

vsako leto, skupaj štiriinštirideset let. Vmes se je poročila,

rodili so se trije otroci in družina je skupaj odhajala na

planino. Včasih je bilo hudo, včasih lepo, »tako kot je

húdo in lépo življenje«, pravi danes Minka.

Rdečo ruto z belimi pikami Minka še vedno hrani,

nosila jo je tudi v skupini Predic, ki so na domačih odrih

predstavljale kulturno dediščino kmečkih žena. Ruta je

bila nepogrešljiva skozi vsa obdobja njenega majarjenja.

»Morala je biti rdeča,« pravi, »le velikost pik je bila različna«.

Nosila je tudi rute drugih barv in vzorcev, vendar

rdeča z belimi pikami, Minkina ruta, je njen spomin na

planšarske dni.

33


34 Planica – snežena kraljica

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Junaki Planice letijo kot ptice … je gotovo najbolj znana melodija v Ratečah. Naš kraj

čakajo v prihodnjih letih veliki izzivi in velike priložnosti. Leta 2019 praznujemo 50

let letalnice bratov Gorišek in 40 let od prve izvedbe Avsenikove Planica, Planica. Leta

2020 bo Planica gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, leta 2023 pa svetovno

nordijsko prvenstvo. Vse to nas je prepričalo, da tudi mi prispevamo svoj delež k

promociji našega domačega kraja.

Ker obstajajo različne vrste spominkov, različne pa so tudi želje turistov in obiskovalcev

športnih prireditev, smo pripravili celo kolekcijo spominkov, in sicer turistični

vodnik, družabno igro in magnetek, vse skupaj pa povezujeta maskota Planica – snežena

kraljica ter naš znak, pa tudi posebna stojnica, namenjena promociji in prodaji naših

spominkov.

Turistični vodnik obiskovalce športnih prireditev prepriča, da si ogledajo še kakšno

naravno ali kulturno znamenitost v Ratečah in se še kdaj vrnejo k nam. V vodniku je

predstavljenih 5 naj naravnih znamenitosti, 5 naj kulturnih znamenitosti, 5 naj legend, 5

naj restavracij, pa tudi 10 naj stvari oziroma dogodkov

v Ratečah. Tako lahko v vodniku preberete vse o naj

rateški jedi, sladici, oblačilu, obuvalu, prireditvi, pesmi,

sprostitvi, adrenalinski aktivnosti, čebelarju in foto

lokaciji.

Družabna igra vas bo popeljala v zgodovino Planice in

smučarskih skokov.

Na magnetek smo ročno vžgali naš znak – logotip, ki združuje

znak nordijskega centra Planica (jata čapelj kot simbol

poletov na smučeh) in gorenjski nagelj, ki je zaščitni znak TD

Rateče – Planica. Tako bo magnetek naše obiskovalce večno

spominjal na čudovito preživete dni v dolini pod Poncami in v

Ratečah.

OŠ Josipa Vandota

Koroška ulica 12

4280 Kranjska Gora

(04) 58 84 850

osjvkg.tajnistvo@siol.net

www.osjv-kranjskagora.si

Avtorji naloge: Alja Arih, Vid Bačnar, Ema Demec, Tabea Dolžan,

Adrijana Gorjanc, Ožbej Grilc, Gal Grudnik, Lara Hojnik, Peter Jakelj, Tina Kavalar,

Manca Lepoša, Marta Mlinar, Bor Petrovič, Marisa Žerjav

Mentorici: Petra Berčič, Helena Smolej


Družabna igra

Našo družabno igro Planica – snežena kraljica se igra po

principu človek ne jezi se. Igra je poučna, saj z njeno pomočjo

igralci spoznajo zgodovino Planice, vse pomembne

mejnike v zgodovini smučarskih skokov, zaradi katerih

bo Planica za vedno zapisana v zgodovino slovenskega in

svetovnega športa.

letom 1930 je Planica dobila prvo skakalnico in prav v

tej dolini sta bila dosežena dva zgodovinska mejnika.

Leta 1936 je Avstrijec Sepp Bradl kot prvi človek na svetu

poletel prek 100 metrov, leta 1994 pa je Finec Toni Nieminen

kot prvi človek preletel novo magično mejo 200

metrov.

Danes je v Planici zgrajen moderen nordijski center.

Obisk Planice je lahko nadvse zabavno doživetje, ki vsakemu

obiskovalcu ostane v nepozabnem spominu.

Naj obuvalo iz Rateč: Žoki

Žoki so posebni copati, značilni le za Rateče. Narejeni so

povsem ročno. Postopek izdelave je precej zapleten. Za

obvladovanje je potrebno precej vaje. Da pa lahko sploh

začnemo delati žoke, je najprej treba znati tudi plesti,

saj je notranji del copata spleten iz domače ovčje volne.

Copat se mora prilegati tudi posebnemu kopitu. Na

kopito nataknemo oz. pribijemo spleten copat in ga oblečemo

s kosi usnja, ki jih izrežemo po določenem vzorcu.

Izdelava zahteva precej moči, saj je s šivanko in šilom

treba predreti precej debelo plast usnja. Končni izdelek

odstranimo iz kopita in dobimo topel par copatov.

35

Planica

Planica je idilična dolina, obdana z visokimi gorami,

pozimi bogata s snegom in poleti obsijana s soncem. Pred

14.000 leti je dolino izdolbel ledenik, na kar spominja

tipična oblika črke U.

Dolina pod Poncami privablja najboljše smučarske skakalce

in tekače ter številne športne navdušence s celega

sveta, saj poleg smučarskih poletov predstavlja prvovrstni

slovenski in svetovni zimski športni praznik. Že pred

Vir: https://shop.slo-list.com/izdelek/rateski-zoki/


36 Okusi Kanin

Pri turističnem krožku OŠ Bovec smo za svojo projektno nalogo izbrali prehrambeni

spominek in projektno nalogo poimenovali Okusi kanin.

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Sladica kaninski vrh

V 80ih letih je veliko ljudi prišlo v Bovec na izlet, ko so si med drugim privoščili še

sladico Kaninski vrh v hotelu Alp ali hotelu Kanin, tako kot mnogi danes gredo na

Bled na »kremšnito« ali na Trojane na krofe. Z menjavo lastnikov prej omenjenih

hotelov je bila izdelava in prodaja prej omenjene sladice ukinjena.

Članice turističnega krožka smo povabile nekdanjega direktorja hotela Alp in kuharja

po poklicu Gregorja Mavriča s katerim smo pripravili Kaninski vrh po originalnem

receptu. Sladici smo želeli dati pridih lokalnega okolja, zato smo k sodelovanju povabili

še vrhunskega kuharja Tomaža Sovdata, ki je v sladici zamenjal nekaj sestavin z lokalnimi

sestavinami in spremenil obliko.

V naši ideji pa smo si zamislili, da sladica vključuje še izlet s krožnokabinsko žičnico na

najvišje slovensko smučišče Kanin, z najvišjo ležečo restavracijo v Sloveniji z razgledom na

Jadransko morje in najvišji slovenski vrh Triglav.

OŠ Bovec

Trg Golobraskih žrtev 17

5230 BOVEC

(05) 3841 540

os.bovec@guest.arnes.si

www.solabovec.si

Avtorji naloge: Vita Sofija Stakolič, Nina Komac, Alja Melinc, Taniša Močnik,

Maša Komac, Eva Flajs

Mentorica: Nataša Bartol


Paket Okusi kanin

Kaninsko pogorje ponuja še obilo naravnih lepot, zgodbic

in legend ter možnosti za posebna doživetja, zato smo si

omislili še dva paketa Okusi Kanin. Poimenovali smo ju

Sočni Kanin (Sweet Kanin) in Mogočni Kanin (Mighty

Kanin). Sestavljena sta iz ličnega kozarčka, v kateren je

skrita zgodbica, legenda ali informacija o naravnih in

drugih znamenitostih Kaninskega pogorja s svojo okolico

ter leseno žličko. V paketu »Sočni Kanin« sta dodana še

med in domača marmelada pridelana v Bovški dolini, v

paketu »Mogočni Kanin« pa kos bovškega sira in zeliščni

čaj iz lokalnega okolja.

A veste kako je nastalo Prestreljeniško

okno?

Odkrili smo več zgodbic, a ena zgodba pravi takole:

Sveta Marija in hudič sta se stavila na Trbižu, kdo bo prej

prišel na Staro goro (pri Čedadu – Castelmonte). Marija

je šla s Trbiža po cesti z osličem proti Stari gori. Hudič

pa je izbral krajšo pot čez hribe, misleč, da bo prej prišel.

Tekel je, pa je z glavo treščil v Kanin in napravil v njem

veliko luknjo. Pot je nadaljeval čez Stol, Mijo in Matajur.

Sveta Marija je po cesti prej prišla do Stare gore, ker je bil

osliček zelo uren. Ker je stavo dobila, je za kazen uklenila

hudiča v verige in ga zaprla v klet.

Tako je hudič napravil Prestreljeniško okno.

Zapisala: Nadja Trebše (roj.1974) v Bovcu leta 1982 po

pripovedovanju Marije Lišter (roj. 1915)

37

Pa še nekaj drobtinic

Kanin ima še veliko drugih presežnikov in veliko zanimivosti:

• ima najvišjo ležečo restavracijo v Sloveniji na 2202 m

nmv,

• ima najglobljo in najdaljšo kraško jamo v Sloveniji, to je

jama Čehi 2,

• na vzhodnem delu vznožja leži planina Krnica, kjer se

pasejo ovce, pa ne katerekoli, pač pa pasme »bovška

ovca«,

• kanin v mnogih jezikih pomeni zajec, ki je tudi stalen

obiskovalec Kanina,

• iz kaninskega pogorja steka slap Boka, najbolj vodnat

in največji slap v Sloveniji.


38 Otliško okno –

okno s pogledom

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Živimo in obiskujemo šolo na planoti Gora. To je svet visokega Krasa nad zgornjo Vipavsko

dolino, nad Deželo, kot ji pravimo mi, Gorjani. Voda je v milijonih let izdolbla

škraplje, žlebiče, vrtače, jame in brezna. Za skalnim robom planote živijo naše rodne

vasi: Predmeja, Otlica in Kovk. Po naši prelepi Gori so speljane številne planinske in

pohodniške poti. Zato ne preseneča, da naše šolsko delo in razigrane odmore pogosto

zmotijo turistični avtobusi s postankom tik ob šoli, ki pritegnejo našo radovednost.

Goro in njene številne naravne ter kulturne znamenitosti namreč obiskuje čedalje

več turistov, planincev, kolesarjev, motoristov, jadralnih padalcev, jamarjev, pa tudi

umetnikov, ki razkrivajo drugačen pogled na Goro in z Gore. Ker področje Gore nima

turističnega spominka, s katerim bi se predstavilo svetu, smo se odločili, da na poseben,

svojstven način upodobimo našo največjo naravno znamenitost Otliško okno.

Za izdelavo turističnega spominka smo izbrali materiale, ki tako ali drugače zaznamujejo

področje Gore. To so les, čipka, kovina, kamen in strela. Bukov les, iz katerega je narejen

podstavek, predstavlja življenjsko moč Trnovskega gozda, čipka je del kulturne dediščine

našega področja. Pridne gospodinje so si ob dolgih zimskih večerih ob klekljanju krajšale

čas in hkrati v svoj dom vnesle nekaj nežnosti in lepote. Kamen v petdesetih odtenkih sive je

tisti material, ki ga je na Gori največ, več kot rodovitne zemlje. Obdaja nas v kamnitih suhih

OŠ Otlica

Otlica 48

5270 Ajdovščina

(05) 3649 531

o-otlica.ng@guest.arnes.si

www.os-otlica.si

Avtorji naloge: Nina Benčina, Jaka Leban, Klavdija Likar, Tilen Likar,

Zala Likar, David Vidmar

Mentorici: Helena Kobal, Danijela Likar


zidovih, grobljah, škrapljah, stenah in skalah. Bil je dragocen

gradbeni material in hkrati nadloga, ki je na njivah

ovirala delo. V njem se skrivajo fosili, ostanki davne

preteklosti, čipke, ki jih je izdelala sama narava. Kovina

je tisti material, ki je človeku na Gori skozi zgodovino

pomagal, da je iz trde narave iztrgal živež za lačna usta,

pomagala je kmetu in gozdarju, kamnoseku in zidarju. In

nenazadnje je tu še strela, kratki stik med nebom in zemljo.

Tako veličastna, pa tako nevarna. Tako markantna

in tako izmuzljiva. S svojo svetlobo zareže skozi svinčeno

nevihtno nebo, s svojo močjo razbije skalo in povzroča

požare na suhih pobočjih Gore. Naše Okno je votlo, kot

je votla stena, v kateri se odpira naša največja naravna

znamenitost. Skozenj piha burja, tista, ki nosi lepo vreme

in oblikuje našo pokrajino.

V majhnem spominku smo poskusili zajeti vse tisto, kar

zaznamuje Goro, Gorjane in naše življenje. Našo preteklost,

sedanjost in prihodnost.

Otliško okno

V strokovni literaturi preberemo, da je ogromna gmota

Trnovskega gozda narinjena na flišne plasti Vipavske doline.

Pri premikanju so se skalne gmote gnetle, prelamljale,

drobile in narivale druga čez drugo. Tako so nastali krajši

in daljši prelomi. Tudi naravno okno na Otlici (Otliško

okno) naj bi nastalo zaradi tektonske razpoke v koralnem

apnencu. Skoznjo si je našla pot voda in izdolbla ta

prepoznavni simbol kamnite Gore. Otliško okno z razgledom

na Dolino je torej kraški pojav v obliki velikanske

kaplje, ki se je širila in širila.

Okno v obliki kaplje je upodobljeno tudi v logotipu naše

šole in predstavlja naš skromni prispevek k življenju na

Gori. Vsi smo le majhne kapljice, šibke in neznatne, ko

pa se združimo, smo močni ter lahko svetu pustimo

svoj pečat. Oblika kapljice in okna nas torej spremlja v

šoli in izven nje, nas bogati ter nam vliva pogum, da ne

obupamo niti v najtežjih trenutkih. Gora sama s svojimi

posebnostmi in trdim življenjem je namreč vedno kalila

tukajšnje prebivalce, ki so tudi med prebivalci Vipavske

doline vedno veljali za zelo močne ljudi.

Vendar pa nam je najljubša razlaga o nastanku Okna tista,

ki jo najdemo v legendi o hudiču v Černigojevi knjigi

Javorov hudič. In prav to legendo si lahko preberete v naši

zgibanki, ki spremlja naš turistični spominek.

39


40 Hubelj

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Smo učenci četrtega in petega razreda Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina. Druži

nas radovednost in zanimanje za raziskovanje sveta, še posebej skritih kotičkov našega

domačega kraja.

Ajdovščina ima veliko kulturnih in naravnih znamenitosti. Ugotovili smo, da tako

nam kot tudi ostalim Ajdovcem veliko turistično vrednost predstavlja naša reka Hubelj,

ki je s svojim izvirom še posebej znana naravna znamenitost in naravni spomenik.

Zaradi tega smo se odločili, da pobližje spoznamo skrivnosti reke in jo poskušamo

na čim bolj zanimiv način predstaviti v zgibanki z naslovom Hubelj – zgodba o

reki za velike in male pohajače.

Naš spominek je sestavljen iz zgibanke in kapljice hubeljske vode, ki je ujeta v mini

stekleničko. Bralci lahko opazujejo prave fotografije, ki se prepletajo z ilustracijami. Z

uporabo slednjih smo želeli zgibanko približati mlajšim otrokom. Tudi besedilo je prav

iz tega razloga zapisano z velikimi tiskanimi črkami, njena vsebina pa je preprosta in ne

vsebuje nerazumljivih podatkov.

Zgodba govori o Ajdi in Hubertu, ki se odpravita na raziskovanje po učni poti, ki vodi k

izviru Hublja. Kar naenkrat se stemni in otroka zaideta naravnost v glavno jamo rečnega

izvira – Veliki Hubelj. Tam ju preseneti škrat, ki jima pove zanimivo zgodbo in ju popelje

na poučno pot, na kateri izvesta veliko podatkov o reki. Otrokoma na enostaven način

predstavi reko in njen pomen.

Zgibanka ima poleg zgodbe še eno zanimivost – premikajočega škratka Jamka, s katerim smo

še dodatno želeli popestriti doživetje ob branju. Glavni namen uporabe gibljivega škratka je

spodbuditi uporabnike, da bi se z zgibanko odpravili na pot in poskušali posneti čim bolj izvirne

fotografije ob poti do izvira Hublja in jih objavijo na Facebook strani: Hubelj – zgodba o reki za

velike in male pohajače. Na tej strani se lahko pozabavajo tudi z računalniško igrico, ki je nastala

ob našem projektu.

OŠ Danila Lokarja

Ajdovščina

Cesta 5. maja 15

5270 Ajdovščina

(05) 367 11 00

tajnistvo@os-ajdovscina.si

www.os-ajdovscina.si

Avtorji naloge: Jan Medvešček, Kaian Marc, Lenart Sever, Izak Pišot,

Rubens Bizjak, Bor Marc, Neža Furlan, Ariana Vižintin.

Mentorica: Sara Bolko


41

Znani ljudski pripovedi o nastanku reke

Da je res ljudska, se kaže tudi v tem, da lahko najdemo

več različic.

1.

V dolini ni bilo vode, ljudje so trpeli veliko pomanjkanje.

Velikanu, ki je ležal na skalah Gore, so se zasmilili, zato

jim je hotel pomagati, a ni vedel, kako. Prikazale so se

dobre vile in mu rekle: »Velikan, imaš dobro srce, ker

hočeš pomagati ubogim ljudem. Pod skalami je zakopan

izvir, le izkopati ga moraš. Pa vso srečo, velikan!« so še

vzkliknile in izginile. Velikan je začel kopati in valiti

skale. Od napora je ječal: »Hu, hu, hu …« Zaradi hrupa

je privabil radovedne palčke, ki so ga začeli spodbujati:

»Belj, belj, belj …« Vse skupaj pa se je slišalo kot HU­

BELJ! Ko je velikan odvalil močno skalo, je iz stene

bruhnila hladna voda in deroča reka Hubelj.

2.

Strašna vročina je bila. In suša. Na njivah so bile za prst

debele poke. Zelenje je ovenelo, listje je padalo z dreves,

četudi je bil komaj avgust … Ljudje v Dolini so molili

in prosili Boga za vodo. Bog je naredil tako, da so njih

prošnje slišale vile, ki so živele v Gori. In one so prosile

prijatelja velikana. Velikan jih je poslušal in začel kopati

v skalo. Bilo je vroče in težko je dihal. »Hu! Hu! Hu!« je

stokal in tolkel po skali, a bat je kar odletal od nje. »Belj!

Belj! Belj!« so mu dajale korajžo vile. Velikan je res bolj in

bolj udarjal in naenkrat je skala počila. Iz votline v Gori

je pridrla voda. Spodnesla je velikana, da je padel na rit.

In ga pahala pred sabo. Upiral se je in grabil z rokami,

tako da je za njim ostajala globoka struga do reke Vipave.

Po njej še danes teče hudourna reka, ki so ji ljudje zrekli

HU-BELJ.


42 Z osla na ramo – Bisaga

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Sveti Anton je vas v zaledju Kopra. Nič posebnega, vas kot vse druge. Tudi turistično

še ni razvit, kljub temu da smo tekom naše raziskave ugotovili, da so prvi prebivalci

kraja to območje naselili že v ilirski in zgodnjeslovanski dobi, kraj pa je prvič omenjen

že leta 1525 na zemljevidu znamenitega kartografa Pietra Coppa. Zaradi potenciala,

ki ga vidimo v našem kraju, smo hoteli narediti nekaj, da to spremenimo. Želeli smo

pokazati starejšim, da je naš kraj poln zanimivosti (kolesarske poti, hiša kulture) poln

zgodovine (cerkev, spomenik, šavrinke) in da je ne smemo pozabiti, ampak jo moramo

prenesti naprej in v svet.

Kako torej izdelati spominek, ki bi po eni strani predstavljal našo vas, našo zgodovino,

pokazal na naše vrednote in naše želje za prihodnost?

Ko smo po vasi spraševali, kaj bi izpostavili kot značilnost naše vasi, so krajani pripovedovali

o šavrinkah, ženskah, ki so s svojim trdim delom reševale svoje domače in

pripomogle k zaslužku. Na oslih so v velikih torbah, bisagah, tovorile svoje izdelke in jih

dneve in dneve prevažale iz Istre v Trst in spet nazaj.

In to je tudi ideja za naš spominek – bisaga. Že takoj, ko smo dobili idejo, smo se odločili,

da bomo svojo bisago posodobili. Nekoč so bile bisage velike, saj so jih šavrinke položile

čez oslov hrbet, danes bi bila takšna velikost neuporabna, zato smo se odločili, da v osnovi

ohranimo tradicionalni kroj (kos blaga z dvema žepoma na vsaki strani), vendar da ga prilagodimo

nošenju čez ramo. Naslednji korak je bil izbira materiala, za katerega smo želeli, da bi

še zmeraj čim bolj spominjal na osnovne bisage, zato smo izbrali trši bombaž Sledilo je krojenje

in šivanje, nato pa še potisk. Tradicionalne bisage niso bile potiskane, mi pa smo si želeli, da bi

OŠ Elvire Vatovec Prade

Pobeška cesta 52

6000 Koper

(05) 611 50 31

o-prade.kp@guest.arnes.si

www.os-ev-prade.si

Avtorji naloge: Sebastjan Baša, Enej Rušt, Timoty Zonta, Deja Pečar, Jakob Turk

Mentorici: Nina Verbič Pacek, Nives Marković


V Svetem Antonu v vasi je tudi velik reklamni pano, ki

prikazuje možnosti kolesarjenja in pohodov v okolici.

43

naše bisage še dodatno predstavljale vez s preteklostjo in

našo vasjo. Po opravljeni raziskavi mnenja učencev naše

pole, kateri motivi bi bili najbolj primerni za potisk naših

izdelkov, smo se odločili, da potiskamo vsako stran bisage

s svojim motivom. Na eno stran smo natisnili grafiko

šavrinke, ki predstavlja samo osnovo naše ideje, na drugo

pa cerkve Svetega Antona, ki že več kot 500 let kraljuje

na sredi naše vasi in je eden od temeljev naše skupnosti.

Tako je končno nastal izdelek, s katerim smo dosegli vse

to, kar smo si v začetku zadali. Bisage so uporabljale že

šavrinke in s tem smo vzeli nekaj iz preteklosti ter jo spremenili

v neko danes bolj uporabno in moderno obliko.

Naša bisaga ni spominek, ki bi ga postavili na polico in

na katerem bi se nabiral prah, ampak je nekaj, kar lahko

uporabljamo vsak dan. Poleg tega z njim pomagamo tudi

z ekološkega vidika, saj lahko ljudje odidejo po nakupih

namesto s plastičnimi vrečkami z našo bisago. Zaradi

potiska lahko tudi drugi ljudje vidijo, da je bisaga spomin

na šavrinke in Sveti Anton in s tem tudi sama bisaga dela

reklamo sebi in našemu kraju.

Gre torej za spominek s pridihom zgodovine, v sodobni

obliki, z dodatki potiska in tematiko naše vasi. Uporabna

v vsakdanjem življenju, živa promocija našega kraja in

zgodovine, z naravnih materialov in okolju prijazna. V

spomin vsem ženskam, ki so naš kraj izoblikovale, vsem

ženskam, ki so z neverjetno voljo pokazale, da lahko s

trdim delom dosežemo več. Preplet preteklosti z uporabnostjo

v prihodnosti.

Stara šola

Kot zanimivost, ki je v turistični organizaciji ni mogoče

zaslediti, smo želeli izpostaviti tudi staro šolo, iz leta

1899. Pred tem so imeli učenci pouk v prostorih župnišča

(prvi šolski prostori v vasi so stari celo preko 150 let). Stara

šola, ki bo letos praznovala 120 obletnico je bila tudi

ena prvih šol na območju koprske občine.

Danes se pouk izvaja v novejši šoli, ki se nahaja nasproti

stare, ta pa je danes spremenjena oziroma prenovljena

v hišo kulture in namenjena umetnosti. V njej izvajajo

lutkovne delavnice kamišibaja, gledališke delavnice in

likovne delavnice.

Kolesarska pot K1 – Po deželi refoška

Pot se vije iz Kopra po kolesarski stezi mimo podjetja

Vina Koper do Prad, od tam pa se začne vzpenjati mimo

Boninov in Gregoričev vse do Svetega Antona (pod od

Prad do Svetega Antona spada tudi v naš šolski okoliš).

Pot se vije naprej mimo Kavaličev, Loparja, Popeter, Trseka

in Kozlovičev, ter mimo Boršta čez Marezige, ter nato

spet navzdol mimo Montinjana v Vanganel in Koper.


44 Foto šopek s Krasa

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

V letošnjem šolskem letu je naša šola pod naslov Turistični spominek mojega kraja

strnila nalogo Foto šopek s Krasa.

Raziskovali smo turistično ponudbo ter spominke v naših vaseh in rezultat naše naloge

je fotoknjiga kot spominek.

Zakaj fotoknjiga?

Ker živimo v obdobju »selfijev«, snemajo jih tako mladi kot tudi mlajši po duši in telefoni

so vedno pri roki. Kljub temu pa ostajajo fotografije le na spominskih karticah,

računalnikih. Lepi spomini bledijo, tonejo v pozabo, se nehote izbrišejo tako iz naprav,

kot tudi spomina.

Raziskovalne aktivnosti smo osredotočili na:

• vinsko trto – šli v trgatev, oblikovali vrtnice iz listov vinske trte,

• kamen – v okviru športnega dne obiskali kamnolom, izdelali kamnite rože, si ogledali

suhe zidove, pastirske hišice ter le-te iz kamenčkov tudi oblikovali,

• kraški šetraj – ga nabirali, sešili čajne vrečke in na nje odtiskovali šetraj, pripravili

zeliščno sol ter oblikovali knjižne kazalke s posušeno rastlino na ročno izdelanem

papirju.

Naša fotoknjiga nastaja ob obisku Krasa in je za vsakega obiskovalca unikatna, saj nastaja

po presoji posameznika in trenutkov ujetih v fotografije, ki si jih sam želi, ki so mu najdražji,

najlepši.

OŠ Antona Šibelja Stjenka

Komen

Komen 61 a

6223 Komen

(05) 731 89 20

os.komen@guest.arnes.si

http://os-komen.weebly.com

Avtorji naloge: Lana Rebula, Veronika Cej, Maks Jazbec, Gaja Jerič Černic, Katarina Grmek,

Klara Kovač, Polona Cotič, Jan Ukmar, Amadej Kobal, Nika Antonič, Tia Colja, Polona Jug,

Naj Turk, Nika Pahor, Neža Fakin, Ajda Fon, Anais Žvab, Nik Gec, Zala Fakin, Tija Bizjak,

Urh Melan Mozetič, Matic Peric, Natan Krt, Tomaž Fabjan, Maximiljan Žvokelj, Leia Grmek,

Andrej Zega, Pia Colja, Naja Metljak, Tia Lisjak, Žana Grgič, Ana Trampuž, Mathis Žvab,

Eva Gomizelj, Lucija Tavčar, Tian Ravbar

Mentorice: Tanja Spačal, Alenka Kajtna, Andreja Vidrih, Dunja Peric


Obisk Krasa daje obiskovalcu možnost začutiti utrip

življenja na vasi nekoč in danes. V preteklost ga popeljejo

arhitekturne značilnosti kraške vasi, mogoče ogled

zasebnega muzeja in stare kovačije, delavnica izdelave

šopka oz. venčka iz kraškega šetraja oz. listov vinske trte

in sodelovanje v zidavi suhega zidu. V sedanjost in prihodnost

pa razmislek o pomenu samooskrbnega kmetijstva

ter izjemni okusi kulinarike.

45

Iz listov vinske trte se lahko oblikuje …

vrtnice

Postopek izdelave: vrtnico oblikujemo iz različno velikih

listov vinske trte (ali javorja). Listi morajo biti sveži, taki,

ki so pravkar odpadli, da so upogljivi. Srednji krak manjšega

lista zapognemo proti peclju. Zapognjen list zvijemo

v rolo, da dobimo sredino cveta.

Okoli sredinskega lista zapognemo naslednji list, ki ga

prav tako zapognemo s sredinskim krakom navzdol. Z

delom nadaljujemo in nizamo čedalje večje liste.

Dobro držimo oblikovan cvet, da se nam oblika ne pokvari.

Ko smo oblikovali dovolj velik cvet, spodnji del cveta in

peclje ovijemo s tanko žico.

Videz svežine bo zadržala nekaj dni, nato se bo posušila

in za malenkost spremenila barvo. Več vrtnic lahko oblikujemo

tudi v venček.

Za eno vrtnico potrebujemo:

• 5 barvitih listov vinske trte,

• nitko sukanca ali drobno žico.

Knjiga vsebuje tudi QR kode, ki turistu omogočajo

dostop do informacij in razlago kraških značilnosti v

določenem trenutku.

Zgodba o nastanku Krasa

Bog je ustvarjal svet. Ko je končal, mu je ostalo nekaj

kamenja.

Da ne bi bilo nikomur napoti, se je odločil, da ga bo vrgel

v morje.

Vzel je veliko vrečo in ga zbasal vanjo.

Temu dogajanju pa je sledil hudič. Bil je nevoščljiv Bogu

in ljudem, zato si je mislil: »Čakaj, čakaj, gospod Bog, ti

bom pa vrečo pretrgal!«

Bog je vrečo vrgel proti morju. Ko je letela visoko pod

nebom, se je zlodej pognal kvišku in vanjo naredil veliko

luknjo.

Kamenje se je razsulo prav nad našimi kraji.

Tako je nastala kamnita dežela Kras.


46 Glinena solnica

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Ščepec soli v naših solnicah še bolje diši

Za nas, učence OŠ Sečovlje in hkrati člane turističnega krožka, je bila ta tržnica nekaj

posebnega, saj je bila deseta, ki smo jo na šoli izpeljali do konca.

Naša izvirna predstavitev, s prikazanim kupom soli, jadrnico, glinenimi solnicami

in učenci 5. razreda, oblečenimi v solne kristalčke, je med mimoidočimi vzbudila še

posebno zanimanje. Ugotovili smo, da velja pregovor: »Manj je več.«

»Zažgale« so tudi naše tablice, kjer smo imeli predstavitev našega kraja z aplikacijami.

Preko njih smo pokazali naš kraj, unikatne soline ter naravno in kulturno dediščino

našega kraja. Mimoidoči so z zanimanjem opazovali unikatna dela, ki so nastala izpod

naših rok.

Naš turistični spominek je bila glinena solnica, ki naj bi visela na steni − tako kot nekoč.

Ker je solni cvet najdragocenejša sol, ki jo pridelujejo v naših solinah in nastane le

ob delovanju narave in pridnih solinarjevih rok, je zagotovo glina kot naravni material in

produkt narave pravšnja, da oplemeniti to dragocenost.

Prav ob izdelovanju solnic, smo se ob druženju s članicami TD Taperin Sečovlje pogovarjali

o preteklosti. Naša mentorica nam je pripovedovala zgodbe, ki so se nanašale na

solnice, ki so visele ob ognjiščih ali zidanih štedilnikih. Zato smo ob »rojstvu« vsake solnice,

ki je nastala izpod naših rok, razmišljali, kaj vse bi morda videla in doživela, če bi v tistih

časih bila v neki kmečki hiši.

Zato smo začeli o njih pisati pesmi, kajti zgodb (naših štorij) je že nekaj za nami. Nekaj smo

jih na sami tržnici tudi delili.

Naša vizija je poleg izdelovanja in prodaje solnic po naročilu, izdati tudi pesniško zbirko, kjer

pesmi pripovedujejo o življenju Istranov, solinarjev, Šavrink in nenazadnje, v njih lahko prisluhnemo

tudi šepetanju solnic.

OŠ Sečovlje

Sečovlje 78

6333 Sečovlje

(05) 671 26 00

tajnistvo©ossecovlje.si

www.ossecovlje.si

Avtorji naloge: Mateja Bažec, Julija Kuzmin Delgiusto, Gaja Čendak, Živa Bastjančič,

Belma Ćehić, Martina Ščulaz, Julija Romanello Rebol, Peter Jagodar, Izak Gajič

Mentorice: Neli Romanello, Jerneja Plahuta, Simona Kolarič


Pridelava soli

Danes poteka pridelava soli na Leri. kjer sol pridelujejo v

skladu s srednjeveško tradicijo. Postopek pridelave soli so

nekoliko posodobili Avstrijci leta 1904 tako, da so vetrnice,

ki so črpale vodo v kavedine, nadomestili izparilni

bazeni, ki so narejeni tako, da se njihova višina niža (za

oko je neopazno) in jo z zapornicami spuščajo iz enega

bazena v drugega. Pobiranje soli poteka na petoli, plasti

biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v

sol in vgrajevanje nezaželenih ionov kristalne soli.

Solinarji pripravljajo vodo v izparilnih bazenih, kjer se

postopoma z izhlapevanjem vodi zvišuje nasičenost soli.

S pomočjo prostega pada jo z iz enega bazena z dvigovanjem

zapornic spuščajo v drugega. Ko voda doseže

določeno nasičenost, jo najbolj nasičeno speljejo v kavedin

(kristalizacijski bazen), kjer kristalizira. Solinarji jo

obuti v taperine (solinarska obutev, ki ne poškoduje solne

podlage – petole) s pomočjo gaverov (solinarske grablje)

pograbijo na kupčke in počakajo, da se voda odcedi.

Nato jo naložijo v karele (vozičke) ali karjole (samokolnice)

ter jo odložijo na poseben prostor.

Kristal soli si lahko v živo ogledamo na Fontaniggah v

muzeju solinarstva pod mikroskopom. Spominja nas na

diamant in za nas je tudi tako dragocen. Kristali soli so

geometrijsko popolni in sijoči, zato obogatijo našo mizo.

Solni cvet, najbolj dragocena sol (kot smetana na mleku),

uporabljamo kot dodatek že pripravljenim jedem in za

solate, saj poudari okuse sleherni jedi.

Sicer pa solinarstvo propada predvsem zaradi cenene

soli iz Turčije. Za delovanje solin si pomagamo tudi s

turizmom. Ponosni smo, ko slišimo, da solni cvet prodira

na mize najbolj prestižnih hotelov in restavracij po

celem svetu (Francija, Kitajska …) in plemeniti brbončice

največjih gurmanov, ki se zavedajo naravne pridelave brez

kemičnih dodatkov.

SOLINE − SOLNICE

SOLine so LINE,

ki se ob soncu bleščijo,

v SOLnicah, tudi v NICI,

naš solni cvet delijo.

SOL

So jo za konzerviranje imeli,

v klobase in pršute deli.

Oblekam so solinarke odznotraj žepe zašile,

da so jih s soljo napolnile.

Le tako so lahko carinike preslepile

in za svojo družino sol dobile.

ŠEPETANJE SOLNIC

Sem na steni ob ognjišču visela,

v naši družini otroke štela.

Skoraj vsako leto je še en prišel,

kljub številčnosti, ga je bil vsak vesel.

So se ob mizi godile prav smešene reči,

ko iz krožnika so drug drugemu jemali jedi.

Najbolj veseli so bili,

ko so v eni skledi kruh točali

in se z mastnimi ocvirki basali.

47

Naše solnice za nadragocenejšo sol – solni cvet

QR koda –

naša predstavitev

Smeh in iskrice v otroških očeh, na zaključni prireditvi,

so rezultat prijetnega skupnega druženja in deljenja nepozabnih

doživetij.


48 KolekcijAna

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Turistični spominki so stalni spremljevalci turizma in pripomorejo k prepoznavnosti

kraja. Tako ni nenavadno, da je večina spominkov v Rogaški Slatini povezana s Pegazom,

kristalom, z mineralno vodo ali s panoramo parka – pojmi, ki so povezani z

razvojem zdraviliške dejavnosti našega mesta.

Mi smo z našo idejo stopili na novo pot in naredili načrte za več različnih turističnih

spominkov (kolekcija spominkov), ki v ospredje postavljajo sveto Ano, zavetnico zdravilišča

Rogaška Slatina. Celotno kolekcijo turističnih spominkov smo poimenovali

KolekcijAna.

KolekcijAna bi po naših načrtih obogatila in vnesla svežino med že tradicionalne turistične

spominke Rogaške Slatine.

Sveta Ana v Rogaški Slatini

Sveta Ana je zavetnica Zdravilišča Rogaška Slatina in kot taka se pojavlja v poimenovanju

številnih dogodkov in zgradb v našem mestu: Anin ples, Anin festival, praznik

Občine Rogaška Slatina, Anin pohod, kapela Svete Ane, Anin dvor, Anina galerija in hrib

Janina.

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

Kidričeva ulica 24

3250 Rogaška Slatina

os1-rog.slatina@guest.arnes.si

www.1osrogaska.si

Avtorji naloge: Brina Boroš Prevolšek, Lana Cvek, Eva Herček, Stella Koražija,

Žiga Maček, Živa Stojnšek, Tara Škrablin

Mentorici: Metka Bek, Daria Gorupić Juranić


Kolekcija KolekcijAna

Rdeča nit naše kolekcije je Sveta Ana; da pa bi jo še bolj

povezali z mestom vode, smo v vsak izdelek kanili kapljico

Donata Mg. Spominki, ki imajo okrasno embalažo

izdelano iz odpadnega materiala in bodo zadovoljili še

tako zahtevnega obiskovalca našega mesta:

49

Anina žajfa

Milo, ki je primerno za vse tipe kože, saj je narejeno iz

naravnih sestavin.

Turistični spominek je namenjen starejši skupini turistov.

Žajfa je domač izraz za milo.

Anin plamen

Anin plamen je dišeča svečka dostopna v različnih barvah

in z različnimi aromami.

Turistični spominek je namenjen vsem obiskovalcem.

Anina zmes

Anina zmes je slime oziroma sluz, trenutno zelo popularna

igračka.

Turistični spominek je namenjen mlajši populaciji. Izdelek

je poseben zato, ker med navadne sestavine dodamo

tudi Donat Mg.

Anino srce

Anino srce so magnetki iz gline z obrisi podobe svete

Ane. Vsi magnetki so v obliki srca.

Anin ples

Anin ples je s svojo skoraj 200-letno tradicijo vodilna

tovrstna prireditev v Sloveniji in ena najbolj unikatnih

kulturno-zabavnih prireditev z dobrodelnim poslanstvom

v srednji Evropi.

Leta 1804 so lastniki nastajajočega Zdravilišča Rogaška

Slatina zgradili novo kapelico in jo posvetili sv. Ani, med

ljudmi najbolj priljubljeni svetnici, zaščitnici žena in deklet.

Le-ta je bolj ustrezala novi naravi kraja in je zamenjala

dotedanjega zavetnika svetega Janeza Nepomuka. V

njeno čast so, po vzoru Evrope, pričeli prirejati Anin ples,

ki se še danes vsako leto odvija v Kristalni dvorani Grand

hotela Rogaška. Aninega plesa se udeležujejo ljudje iz

več držav, oblečejo se v svečana oblačila in se družijo ob

prelepi glasbi.

Logotip KolekcijAne. Vir Brina Boroš Prevolšek.


50 Neki 'z Laškiga

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Naš cilj je bil, da s pomočjo anket ugotovimo, katere spominke in izdelke najraje kupujejo

Laščani, ko obiščejo druge kraje kot turisti, in katere kupujejo turisti v Laškem.

Iz anket smo ugotovili, da turisti največ kupujejo uporabne izdelke, zato so vsi naši

spominki izdelani iz lokalnih materialov, uporabni in povezani z Laškim in njegovimi

znamenitostmi.

Izdelali smo namizno družabno igro, s katero želimo na drugačen način igralcem

predstaviti Laško ter njegovo zgodovino.

Iz lokalnega medu smo izdelali bonbone, ki smo jih poimenovali medolinke.

Iz posušenih zdravilnih zelišč, nabranih v bližnji okolici, smo pripravili domače čaje.

Izdelali smo lesene čajne žličke, magnete, predpasnike in zapestnice z motivi, povezanimi

z Laškim.

Vse skupaj pa smo opremili z zgodbo, ki povezuje naše turistične spominke.

Povezali smo se z domačimi pridelovalci, obrtniki in prodajalci, da bi naše izdelke

uvrstili v svojo ponudbo.

Oblikovali smo logotip

in enotno embalažo, kar

predstavlja našo blagovno

znamko.

OŠ Primoža Trubarja

Laško

Trubarjeva ulica 20

3270 Laško

(03) 734 35 50

os.pt-lasko@guest.arnes.si

www.o-ptlasko.ce.edus.si

Avtorji naloge: Alina Brižić, Jure Golob, Tjaša Gorišek, Mihaela Herman, Nadja Janež, Anja

Jančič, Dejan Kolšek, Maruša Maček, Dominik Medved, Blaž Novak, Lara Pavčnik, Julija

Teršek.

Mentorice: Slavica Šmerc, Mojca Povše, Anita Drnovšek


Zgodba o Laškem

Pod Humom leži prikupno mestece Laško, ki ga reka Savinja

deli na levi in desni breg. Že v 13. stoletju je postalo

trg, mnogo let kasneje, v letu 1927, pa je postalo pravo

pravcato mesto, dobilo je mestne pravice.

Tu so meščani in meščanke že od nekdaj živeli v sožitju z

naravo in drug z drugim.

V bližini Laškega pod Šmohorjem je nekoč stala skromna

hiška s čebelnjakom. Tam je bilo zelo razigrano, za kar

je poskrbela deklica Rozalinda, ki je vedno prepevala.

Odraščala je brez očeta. A je bilo njeno življenje še vedno

zelo lepo, saj sta se imeli z mamo zelo radi.

Imeli sta prav poseben hobi — igranje družabne igre o

Laškem — Laško v malem.

Ko je Rozalinda dopolnila sedemnajst let, je izvedela

grozno novico, da je njena mati bolna. Ker jo je imela

neizmerno rada, je zanjo vsak dan hodila po zdravilna

zelišča za krepčilni čaj. Največkrat jih je nabirala pri šmohorskih

lipah, ki rastejo ob poti na najvišji vrh Laškega

— Malič.

Čaj ji je zasladila z medolinkami — slastnimi bonbončki,

narejenimi iz domačega medu.

Za bolno mater so bili zdravilni tudi sprehodi do zdravilišča.

Nekega dne je Rozalinda na sprehodu spoznala prelepega

in postavnega sina laškega plemenitaša. Ime mu je bilo

Henrik. Ljubezen je bila obojestranska. Uživala sta na

51

skupnih sprehodih po zdraviliškem parku, se pogovarjala

o knjigah, še posebej jima je bil pri srcu Hamlet, morda

tudi zato, ker ga je v slovenščino prvi prevedel sorojak

Dragotin Schauperl.

Po treh mesecih druženja se je Henrik opogumil in mlado

Rozalindo na enem izmed sprehodov po zdraviliškem

parku zaprosil za roko.

Henrik je svoji srčni izvoljenki v znak svoje ljubezni

podaril zapestnico, ki je imela posebno vrednost. Bila je

namreč družinska last, njegova mati jo je prejela kot darilo

od svoje matere … Njej jo je podarila babica …

Rozalinda je želela, da jo pred oltar popelje njen oče, zato

je mamo prosila, naj ji končno pove očetovo ime. Izvedela

je, da je bil njen oče preprost rudar, ki je kopal rjavi

premog v Rečici.

Ker so se začela tla v rudniku ugrezati, je rudnik zasulo.

Njen oče je umrl nekaj dni pred njenim rojstvom.

Sledila je romantična poroka na črnem mostu pod farno

cerkvijo sv. Martina.

Nazdravljali so s pivom in se mastili s slastno potico iz

pregrete smetane, ki je v laškem še danes zelo priljubljena.

Mladoporočenca sta se skupaj preselila na prelep laški

grad, ki so ga v starih listinah prvič omenjali že v 11.

stoletju.

Kmalu po tem je mladi par razglasil veselo novico. Dobila

sta dvojčka Lenarta in Ruperta. Odslej je bilo njihovo

življenje še bolj idilično.

Fanta sta odraščala in napočil je čas, ko sta si tudi onadva

poiskala življenjski sopotnici. Poročila s preprostima

kmečkima dekletoma, eden si je nevesto poiskal pri

Vesenjaku, drugi pri Pircu. Žal nobeden od njiju ni imel

potomcev in Henrikov priimek je tako v Laškem izginil.

Sta se pa do današnjih dni v Laškem ohranili imeni

Vesenjak in Pirc, ki sta daleč naokrog znani turistični

kmetiji. Lačni in utrujeni popotniki lahko danes najdejo

tu prenočišče in napolnijo lačne želodce.

Po smrti Henrika in Rozalinde je laški grad sameval. Si

pa v spomin srečnih zaljubljencev danes v grajski poročni

dvorani obljubijo zakonsko zvestobo mnogi mladi pari,

del laškega gradu pa so spremenili v restavracijo.

Od takrat, ko sta si Henrik in Rozalinda obljubila zvestobo,

je minilo že mnogo let in v Laškem se je marsikaj

spremenilo. V mesto je pripeljal vlak, takrat so našli tudi

zdravilne termalne vrelce in večno zvestobo si mladi

zaljubljenci lahko tako kot Henrik in Rozalinda zdaj

obljubijo tudi v zdraviliškem parku. Od leta 2008, ko so

zgradili novi del zdravilišča, ki sedaj zaposluje največ ljudi

v laškem, pa lahko tu preživijo tudi medene tedne.


52 Začimbe za golaž

& semenske bombe

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Rimske Toplice (213 m) ležijo v manjši kotlini ob reki Savinji, ob poti, ki povezuje

Celje in Zidani Most z Ljubljano. Dolino Rimskih Toplic obdajajo gozdnata pobočja

okoliških hribov, ki nudijo zaščito pred vetrom in preveliko vročino, v sebi pa hrani

bujno vegetacijo eksotičnih rastlin iz vseh kontinentov sveta. Tu domujejo svetovno

znane orjaške sekvoje ali mamutova drevesa, ki jih je pred 140 leti posadila angleška

princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija. Iz razpok v triadnih dolomitnih

skalah, izvirajo vrelci s termalno vodo. Obnovljene Rimske Terme so turistični biser

Rimskih Toplic.

Prireditev RIMSKE so FEjSTse odvija v tednu krajevnega praznika Rimskih Toplic,

to je obletnice smrti našega pesnika Antona Aškerca. To je dvodnevna prireditev, ki se

začne s slavnostno sejo in kulturnim programom. Sledi druženje in pogostitev v velikem

prireditvenem prostoru.

Drugi dan prireditve (v soboto) je kuhanje naj-golaža. Med kuhanjem se predstavijo pridelovalci

domačih dobrot in drugih izdelkov. Obiskovalci lahko med prireditvijo okušajo

lanski zmagovalni golaž in na koncu tudi vse golaže letošnje kuhe. Na prireditev je vstop

prost.

Letos junija smo s stojnico sodelovali tudi mi. Predstavili smo svoje tri turistične spominke:

začimbe za golaž & semenske bombe, majice z logom. Naši spominki so praktični in uporabni,

OŠ Antona Aškerca

Rimske Toplice

Aškerčeva c. 1

3272 Rimske Toplice

(03) 733 82 32

os-rimsketoplice@guest.arnes.si

www.os-rimsketoplice.si

Avtorji naloge: Knez Jaka, Pavšek Julija, Mia Koritnik, Ines Blatnik, Neža Cvetković,

Andraž Gorišek, Ina Majda Knez, Klemen Kandolf, Živa Kandolf, Tjaša Ulčnik, Nika Jerman,

Miha Ocvirk, Miha Škorja

Mentorici: Jasmina Oblak, Nuša Ocvirk


izdelan iz 100% naravnih materialov. Želimo si, da bi

bile tudi vse surovine pridelane in dobavljene po sistemu

Fair Trade oz. pravična trgovina.

Unikatna je mešanica suhih začimb za golaž. Je v 20

ml steklenih epruvetkah s plutovinastim pokrovom in

zadošča za pripravo golaža iz 1 kg govedine. Glede na to,

da so v preteklosti Rimske Toplice obiskale številne zgodovinske

osebnosti, sedaj pa tudi pomembni državniki z

različnih delov sveta je naša mešanica bogata oz. »svetovna«;

to pomeni, da vsebuje začimbe iz različnih delov sveta.

Izbrali smo 7 začimb: mleto dimljeno rdečo papriko,

kajenski poper, kurkumo, piment, cele klinčke, muškatni

oreh in sol. Cimet, klinčki in muškatni orešček v mešanico

vnesejo sladek priokus, skupaj z ostalimi začimbami pa

mešanica jed obogati z močnim in toplim okusom.

Semenske bombe so star način pogozdovanja, setve

poljščin ali avtohtonih rastlin v gosti vegetaciji, na sušnih

področjih ali na težko dostopnih zemljiščih. Danes so

postale orodje gverilskih vrtnarjev po vsem svetu. Z

njimi obnavljamo zapuščena urbana območja, ustvarjamo

cvetoč travnik ali jih uporabimo v vrtnarstvu. Seme z

zemljo skrijemo v kroglico iz naravne gline. Naše bombe

so opremljene z logom naše šole. Vsebujejo seme sončnic,

saj je sonce simbol naše šole.

Bombažne majice so opremljene z logom naloge. Ima

obliko rimskega kovanca, saj so Rimski vojaki kraj prvi

poselili. V stari rimski pisavi – font SPQR, smo zapisali

slogan Rimske so fejst. V sredino smo postavili orjaško

sekvojo, ki je prepoznavna naravna dediščina v Rimskih

Toplicah. Naša, Rimska je tudi v naslovnici turistične

naloge. Izbrali smo srebrn logo na črnem ozadju.

53

Letos mineva natančno 140 let, ko je angleška princesa in

pruska prestolonaslednica Viktorija posadila orjaške sekvoje

v Riskih Toplicah.


54 Usnjeni nakit in galanterija

– Lepi kamen

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Spominek Usnjeni nakit in galanterija – Lepi kamen, je set izdelkov iz dveh naravnih

in zgodovinsko pomembnih surovin oziroma materialov našega kraja – lignita in

usnja. Oba sta namreč zaznamovala zgodovino in razvoj našega kraja tako v okoljskem

kot gospodarskem smislu. Usnjena galanterija in nakit Lepi kamen – je ideja

za nov, moderen in uporaben izdelek, spominek našega kraja. Vsebinsko zajema več

plati našega mesta – tematsko se navezuje na zgodovinsko ozadje razvoja mesta Šoštanj

in usnjarske obrti v njem, na usodo vasi Družmirje, ki se je zaradi pogrezanja tal nad

rudnikom v 70. letih prejšnjega stoletja pogreznila in potopila, tako, da je danes na

tem mestu Družmirsko jezero, ki nudi številne možnosti za razvoj turizma. Oblikovno

se prav tako navezuje na obliko omenjenega jezera, ki smo jo mi poimenovali solza ali

školjka in nudi izvirne možnosti oblikovanja ter na pomembne stavbe v kraju, kot so razvaline

Pustega gradu, ki je ostanek preteklosti ter dimnike in hladilnike Termoelektrarne

Šoštanj, ki daje pečat v sodobnosti našega kraja. Nazadnje pa so naši spominki naravni,

okolju prijazni, trpežni in skoraj večni, kar nam – mladim prebivalcem Šoštanja zelo veliko

pomeni, saj si za naše mesto želimo samo najboljše.

V okviru letošnje teme Spominek iz našega kraja smo tako izdelali šest različnih usnjeno­

-lignitnih izdelkov z naslednjo idejo: z naravnimi materiali povezati preteklost s sedanjostjo

našega mesta ter vse skupaj povezati z zgodbo. Nastali so spominki s posebno vrednostjo, saj

v sebi nosijo trde skrivnosti iz pradavnine (lignit kot fosilni ostanek lesa) in mehkobo bližnje

preteklosti (usnja), ki sta zaznamovali naš kraj in vse njegove prebivalce.

Osnovna šola Karla

Destovnika-Kajuha Šoštanj

Koroška cesta 7

3325 Šoštanj

os-sostanj@guest.arnes.si

www.os-sostanj.si

Avtorji naloge: Katja Bernjak, Jure Bernjak, Ditka Volk, Vasja Volk,

Urška Grudnik, Vida Volk, Art Špegel

Mentorica: Maja Volk


Legenda o lepem kamnu

Pred davnimi časi, ko tukaj, kjer sedaj stoji termoelektrarna

in mesto imenovano Šoštanj, ni bilo ljudi, skozi

gozdove pa so se sprehajali volkovi in jeleni, je na jasi

sredi gozda ležala majhna vasica, imenovana Družmirje.

Zemlja je bila nerodovitna in le malo hrane so lahko

pridelali na polju, oblačili so se pretežno v usnje, ki so

se ga naučili ustrojiti iz kož krav, konjev in prašičev in je

bilo zelo trpežno ter udobno. Po dolini je po gozdu vodila

ena sama pot – pot do rudnika kjer so si moški prebivalci

kopali temno rudo, imenovano Lepi kamen. Moški so

dneve in noči iz sten klesali to žlahtno, črno, a zelo krhko

kamnino, ženske in otroci pa so jo doma obdelovali in iz

nje izdelovali prekrasen nakit in izdelke, ki so jih vsako

sredo po temačnem zaraščenem gozdu nosili do gradu, ki

je bil tedaj edina, a prestižna stavba, ki so jo lahko uzrli iz

vasice. Menda so po ta nakit prihajali iz Egipta, Španije

in drugih območij po svetu, ki takratnim prebivalcem še

niso bili znani. V zameno so jim prinašali najrazličnejše

dobrine – sadje, koruzo in krompir, pa tudi bombaž

in svilo. Nekega dne je en izmed rudarjev nesel nakit v

grad, a se nazaj ni vrnil in tako se je zgodilo še mnogim

drugim. Vaščani so tako počasi izgubljali moške prebivalce

in delavce, družine pa može in očete, hkrati pa z gradu

niso dobili več surovin in hrane za življenje in osnovne

potrebe. V obupu so sklicali posvet in se družno odločili,

da se odpravijo iskat krivca za izginotje in morebitno

smrt vaščanov. Tako se je 12 mož, z orožjem, ki so ga pač

premogli, podalo na nevarno in temačno pot. Utaborili

so se pred Pustim gradom ter čakali dneve in noči, da

bi se pojavil kdo od izginulih. Ker se to ni zgodilo, je

vodja odprave oznanil, da gredo domov in pozabijo na

dogodke prejšnjih mescev. Niti na pol poti še niso bili, ko

je naenkrat v krošnjah zašelestelo in od strani je priletela

ženka pojava. Ko se je približala morebitni tarči, je z

veličastno hitrostjo švignila proti njemu in v hipu ni bilo

ne nje, ne mladeniča. Tako ga je zaslepila z svojim krasnim

telesom, da je obstal kot okamenel in se ni uspel niti

braniti. Vodja skupine jih je takoj prepoznal: »Coprnice!

Pazite se! Možje, nikar jih ne glejte! Četudi so njihova

telesa lepa, je njihova duša kot njihov obraz. Grda, zlobna

in smrti željna. Našega nakita in usnjenih oblek želijo, da

55

lahko sploh hodijo po soncu. Če na sebi nimajo usnjene

obleke in talismana Lepi kamen, se v trenutku vžgejo.«

Tako je rekel in iz gozda je že pridrvela nova coprnica

in takoj za njo še druge… Možake so stisnile v majhen

krog. Poskušali so se braniti, a brez uspeha. Nato se je ena

izmed coprnic zagnala nad vodjo, ki je iztegnil talisman

iz Lepega kamna in ga usmeril proti njej ter zaprl oči.

Prizor je bil neomajen. Lepi kamen na talismanu je kot

magnet k sebi vlekel zlobno veščo in v trenutku, ko se je

coprnica z enim samim prstom dotaknila črne kamnine,

se je vnela ter v hipu v zraku zgorela, da je od nje na tleh

ostal le še pepel. Vsi možje so v roke vzeli svoj nakit in ga

usmerili proti bližajočim se coprnicam, ki so se ob stiku z

Lepim kamnom scvrli in izginile v oblaku pepela. Možje

so bili rešeni. Vrnili domov in živeli svoje življenje naprej,

brez strahu pred izginotji in zlobnimi čarovnicami. Družmirje

se je na jugozahodni strani razvilo v mesto, ki so

ga kasneje poimenovali Schönstein ali Lepi kamen, saj je

vsak prebivalec vedno s sabo nosil talisman iz črne rude,

ki ga je varoval kamorkoli je odšel. Mesto se je razvijalo

in cvetelo, človeštvo je napredovalo in kmalu so Lepi

kamen preimenovali v lignit ter ugotovili, da je to ruda,

ki predstavlja vir energije, zato ga v dolini kopljemo ter

pretvarjamo v električno energijo in toploto še danes. Na

mestu, kjer so nekoč strašile coprnice sedaj stoji Šoštanj

in na hribčku Pusti grad. Šoštanj je postalo mesto svetlobe,

Družmirje pa… Pravijo da, se je zaradi prekomernega

kopanja lignita zemlja vdrla v tla in območje je zalila

reka, a po nam znani skrivni legendi, je za katastrofo

male vasice krivo zadnje prekletstvo, ki so ga izrekle coprnice.

Družmirja ni več, njegovi prebivalci so se preselili in

njihovi potomci so danes Šoštanjčani. Rudnik lignita še

vedno obratuje. Pa čarovnice? Nikoli ne veš… mogoče so

se razteple okoli po svetu in čakajo na izgubljene duše, da

jih zaslepijo s svojo lepoto, nato pa ugrabijo in ugonobijo…

ter izkoreninijo človeško vrsto. Da se to ne zgodi,

imej vselej pri sebi talisman Lepi kamen, odet v usnjeno

ogrinjalo, ki te bo varoval in čuval pred zlo-veščami…

ker nikoli ne veš… mogoče si prav ti naslednji….


56 Flosarska cirnga

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Zgodovina splavarjenja oz. flosarstva na Ljubnem je tako dolga, da je nismo mogli

spregledati. Naš turistični spominek si zato zasluži, da spominja na naše prednike,

ljubenske flosarje.

Odločili smo se, da bomo obiskovalcem ponudili flosarsko cirngo. To je hrana za na

pot oz. hrana za določen čas. Sestavljena je iz tipičnih ljubenskih jedi, ki so jih flosarji

vzeli s sabo na flos, ko s odhajali na rajžo.

Vse skupaj smo nadgradili z resnično ljubezensko zgodbo, ki smo jo napisali na malce

humoren način.

Prva cirnga za Uršo Bogataj

OŠ Ljubno ob Savinji

Cesta v Rastke 10

3333 Ljubno ob Savinji

(03) 839 15 70

samo.kramer@guest.arnes.si

www.osljubno.si

Avtorji naloge: Nelli Bolko, Rok Zamernik, Ema Fužir, Vid Podlesnik, Sergej Brgles

Pomoč na tržnici: Ksenija Ermenc, Mihela Brunet, Zala Krebs, Niko Tostovršnik

Mentorici: Marija Ermenc, Ksenija Poličnik


izmaknila želodec, za povrhu pa k dobrotam nasula še platičke in

domače orehe, ki jih je prvič do takrat oblila s sladkim karamelom.

Mljask! Vas zanima, kako se je zgodba končala? Hmmm … Ja,

poročila sta se, menda … in Micka je bila Romanina priča.

Zgodba

Konec nekega vročega poletja, leta 1936 sta se zala učiteljica

Romana, ki je prišla v našo vas iz samega Celja in

flosar Jože hotela poročiti. Župnik Matija ju je že oklical,

a vmes je posegla usoda. Začeli so se nalivi in ker mora

dober flosar pač loviti ugoden val, se je nesojeni ženin z

ostalimi sotrpini namesto poroke odpravil s flosom na

jug. Romanca, vsa zaskrbljena, se je morala domisliti zvijače,

da ne bi dragega Jožeta na poti doletelo poželenje ali

Moči smo združili

učenci in mentorici

premamila oštarija. Spekla mu je največji ajdnek, sosedovi

Micki izmaknila želodec, za povrhu pa k dobrotam nasula

še platičke in domače orehe, ki jih je prvič do takrat

oblila s sladkim

nemščino, nizozemščino

karamelom.

in italijanščino.

Mljask! Vas zanima kako se

je zgodba PROJEKTNA končala? NALOGA: Hmmm … Ja poročila sta se, menda

… in Micka je Nelli bila Bolko, Romanina 9. a priča.

Rok Zamernik, 8. a

Kot v zgodbi, smo Sergej tudi Brglez, mi 8. a dali v flosarsko cirngo platičke,

to so posušeni

Vid Podlesnik,

jabolčni

7. a

krhlji, karamelizirane orehe,

Ema Fužir, 7. a

savinjski želodec in ajdnek. Slednja dva sta tudi na svetovnem

kulinaričnem POMOČ PRI TRŽNICI: atlasu, na kar smo lahko Ljubenci

zelo ponosni.


Da

Ines

pa

Bolko,

ima

7. b

naša ekološka embalaža trdno

Timotej Moličnik, 8. a

dno, smo na dno Ksenija dali Ermenc, leseno 7. b deščico, ki služi kot lesena

Niko Tostovršnik, 5. a

deska za rezanje ali pa kot podstavek. Da pa celoten spominek

bolj MENTORICI: privabi pozornost obiskovalca, smo na pokrov

z magnetom pritrdili Marija Ermenc mini flos, ki služi kot magnetni

Ksenija Poličnik

spominek, saj ima tudi flos na dnu pritrjen magnet. V

škatli je dovolj PREVODI: prostora, da se za na pot mini flos pospravi

DE: Saša Baloh

vanjo, da ga


med

EN:

potjo

Katja Zagožen

ne poškodujemo.

Flosarska cirnga NL: pa Simone ima B. še Michielen dodano vrednost, saj smo ji

IT: Zorka Presečnik

dodali zloženko z našo zgodbo in recepturo za pripravo

OŠ Ljubno ob Savinji

ajdneka, da lahko obiskovalec, ki kupi cirngo, kasneje po

2018/19

recepturi ajdnek pripravi tudi doma. Receptura ni namenjena

le obiskovalcem naše dežele, ampak smo jo prevedli

v angleški in nemški jezik, pa tudi v italijanski in nizozemski,

saj je teh turistov v našem kraju iz leta v leto več.

Nastal je prikupen in uporaben spominek, pravzaprav kar

dva spominka. Eden za vegetarijance in drugi s savinjskim

želodcem za ljubitelje mesa. Da bi spominek zaščitili,

smo ustvarili še logotip. Ta bo predstavljal tudi vse

spominke, ki bi jih v prihodnje na naši šoli še ustvarili.

Pripravili smo vam izvirni recept naših babic za bogato ajdovo potico –

ajdnek in ga prevedli v štiri, pri nas najpogosteje prisotne jezike: angleščino,

Verwarm de oven voor op 180 graden hetelucht of 200 graden normale warmte. Giet kokend Olio p

water over het boekweitmeel met het zout en meng goed met een lepel. Laat afkoelen. Bereid Preparazione:

ondertussen het zuurdeeg (lauwe melk, gist, suiker en een beetje bloem mengen en even laten

57

Versare l'acqua bo

staan tot er belletjes ontstaan). Doe de witte bloem, het zuurdeeg, de warme melk en het con un mestolo e

gedeeltelijk afgekoelde boekweitmeel mengsel in een grote schaal en kneed het deeg. Het moet il lievito, lo zucche

vrij zacht zijn. Laat het deeg minstens 15 - 30 minuten rijzen in een warme omgeving. Vet de lievito appena p

ovenschaal in met boter. Meng de gemalen noten met het beetje kaneel. Verwarm de honing

licht. Beginnen met het "gieten" van het deeg. Eerst met olieachtige handen een derde van het

deeg vullen, bestrooien met de gemalen walnoten en besprenkelen met honing (voeg eventueel

wat suiker toe). Breng opnieuw een laag deeg en vulling aan. Als laatste dek je het af met een

laag deeg die je met een kwast insmeert met lauwe melk. AJDNEK laat je dan in de vorm nog

minstens 15 - 30 minuten rijzen. Voordat het in de oven wordt geplaatst, prikt u het een paar

keer lichtjes in met geoliede houten prikker. Bak ongeveer een uur. Wanneer de AJDNEK

gebakken is, stort je het voorzichtig uit de ovenschaal. Dek af met een doek zodat het een beetje

afkoelt. Bestrooi de AJDNEK met poedersuiker voordat je het aansnijdt.

tiepido. Amalgam

Lasciare lievitare l

aggiungiamo un p

Farcire con la me

piacimento). Nuo

l’ultimo terzo del

per almeno 15-30

Infornare e cuoce

panno e lasciarlo r

Našega turističnega spominka pa nismo predstavili le

na turističnih tržnicah, ampak tudi številnim gostom,

direktorjem podjetij, županu in na VIP pogostitvi ob

smučarskih skokih na Ljubnem. Tam smo našo prvo

flosarsko cirngo podarili najboljši slovenski smučarki,

tretje uvrščeni Urši Bogataj.

Sestavine:













Priprava:

0,5 kg ajdove moke

0,5 kg bele pšenične moke

6-7 dl vrele vode

male žličke sladkorja

2 mali žlički soli

6 dag kvasa

dl mlačnega mleka

0,5 kg mletih orehov

2,5 - 3 dl medu

malo cimeta

maslo za pekač

olje za roke

RECEPT ZA AJDNEK (SI)

Ajdovo moko s soljo poparimo s kropom in dobro premešamo s kuhalnico ter pustimo, da se

ohladi. Medtem pripravimo kvasec (mlačno mleko, kvas, sladkor in malo moke). V večjo posodo

damo belo moko, kvasec, toplo mleko in delno ohlajeno poparjeno ajdovo moko, nato zamesimo

testo, ki naj bo precej mehko. Testo vzhajamo vsaj 15 – 30 minut. Medtem pekač namažemo z

maslom. Pripravimo orehe, ki jim dodamo malo cimeta. Rahlo segrejemo med. Začnemo "vlivati"

testo. Najprej z naoljenimi rokami nadevamo eno tretjino testa, posujemo z orehi in pokapamo z

medom (lahko tudi malo sladkamo).

Ponovno nanesemo plast testa in nadev ter na vrhu

zaključimo s plastjo testa, ki ga premažemo z mlačnim mlekom. Ajdnek pustimo vzhajati vsaj 15

-30 minut. Preden ga damo v pečico, ga nekajkrat rahlo prebodemo z naoljeno tanko leseno

palčko. Pečemo približno uro na 180 do 200 stopinj. Pečenega previdno obrnemo iz pekača,

pokrijemo s krpo, da se malo ohladi. Preden ga narežemo, ga posujemo s sladkorjem v prahu.

Zutaten:

0,5

0,5

6 –





TL Z

2 TL

6 da

dl la

0,5

2,5




Zubereitung:

1 Pr

Butt

Öl fü

Buchweizenmehl

einrühren und küh

Zucker und etwas

und die Hefe, lau

glatten, weichen

Backblech mit But

Den Teig »hingieß

und mit Honig bet

»hingießen« und d

wird, beenden. Aj

den Teig mit dü

(180°C bis 200°C).

dem Schneiden m

Naš turistični spominek je možno naročiti na šoli, ga

kupiti v nekaterih gostilnah v našem kraju in na TIC

Ljubno ob Savinji. Prav tako bo v ponudbi ob večjih

prireditvah v kraju, kot so: smučarski skoki za ženske

(januar/februar), ob cvetni nedelji – Ljubenske potice

(marec/april), flosarski bal (prvi konec tedna v avgustu/in

že dva tedna prej).

Cirnga na deski


58 Gornjegrajski medenjak

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Zgodba turističnega spominka

Pisalo se je leto 1452, ko se je v Italiji rodil izumitelj Leonardo da Vinci, katerega

500-letnica smrti se letos obeležuje. Natančno 410 let za njim, leta 1862, se je v Gornjem

Gradu rodil še en genialen um: Anton Jamnik. Pogosto ga namesto po imenu

imenujemo kar »gornjegrajski Leonardo«. Bil je genij, ki je s svojimi izumi pripomogel

k lažjemu opravljanju marsikaterega kmečkega opravila. Njegovi najbolj znani izumi

so: lupilec jabolk, točilo za med, strojček za rezance, luščilec koruze, razni pripomočki

za urarstvo in fotografijo itd.

Pri raziskovanju izumov Antona Jamnika smo premišljevali, kako bi njegove izume

»uporabili« za kakšen turistični spominek našega kraja. Ugotovili smo, da so Jamnikovi

izumi »prezahtevni«, da bi jih posnemali. Ker imamo v našem kraju bogato kulinarično

tradicijo, smo se tako odločili za spominek s tega področja. Dobro se zavedamo, da ljudje

danes zelo radi pojedo kaj dobrega in narejenega iz lokalnih pridelkov. Na šoli deluje

tudi fotografska dejavnost, v okviru katere se učenci ukvarjajo s posebnimi tehnikami fotografiranja.

Tudi čebelarstvo ter pridelava in uporaba medu nas zanimajo. Ko smo vse to

zmetali v mlin in temeljito premleli skupaj s krajani in društvi, smo dobili rešitev. Najprej

smo jo zapisali v obliki pesmice, ki pravi tudi takole:

Ker Gornjegrajci sladkosnedi smo zelo,

smo se odločili,

da naš turistični spominek bo

piškotek iz medu,

ki spominja na našo prelepo pokrajino.

OŠ Frana Kocbeka

Gornji Grad

Kocbekova cesta 21

3342 Gornji Grad

(03) 839 12 40

sola.gornji-grad@guest.arnes.si

www.osgornjigrad.si

Avtorji naloge: Vita Purnat, Daša Urlep, Živa Benda, Miha Vodušek, Matic Presečnik,

Ana Zavolovšek, Jasna Purnat, Aja Urlep, Urh Rezoničnik

Mentorice: Blanka Nerad, Alojzija Suhovršnik, Marija Pilko


Nastal je turistični spominek »gornjegrajski medenjak«.

Ta je narejen iz našega medu, okrašen pa je s fotografijami,

ki predstavljajo značilnosti našega kraja.

Medenjak združuje čebelarstvo, fotografijo in kulinariko

ter tako dobro povzema dejavnosti, s katerimi se lahko

naš kraj promovira tudi navzven.

Naš turistični spominek »gornjegrajski medenjak« je

opremljen z različnimi fotografijami, ki so natisnjene na

užitno hostijo. Na fotografijah sta upodobljena Anton

Jamnik in gornjegrajska katedrala sv. Mohorja in Fortunata,

ki je znana širom po Sloveniji.

Pripravili bomo čajanke, na katerih se bodo udeleženci

učili o zdravilnih zeliščih na našem območju ter kuhali

razne čaje, obenem pa se bodo sladkali z »gornjegrajskim

medenjakom«.

Program

Čajanka v galeriji Štekl – pomladni zeliščni čaj

• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za

pomladni zeliščni čaj.

• Spoznavanje zdravilnih učinkov pomladnega zeliščnega

čaja.

• Kuhanje čaja.

• Pitje čaja z »gornjegrajskim medenjakom«.

Čajanka v galeriji Štekl – otroški zeliščni čaj

• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za

otroški zeliščni čaj.

• Spoznavanje zdravilnih učinkov otroškega zeliščnega

čaja.

• Kuhanje čaja.

• Zgodba o »gornjegrajskem medenjaku«.

Čajanka v galeriji Štekl – medeni čaj

• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za

medeni čaj.

• Spoznavanje zdravilnih učinkov medenega čaja.

• Kuhanje čaja.

• Pitje čaja z »gornjegrajskim medenjakom«.

Mnogo ljudi, še posebej mladih, vidi velik potencial za

turizem v Gornjem Gradu. Ponosni smo na največjo

katedralo v Sloveniji, izjemne naravne lepote, kulinariko

in našo gostoljubnost.

Pri zbiranju idej za turistični spominek nam je bilo v veliko

pomoč tudi sodelovanje s krajem, društvi, zavodi in

posamezniki. Povezali smo se z odgovornimi osebami in

veseli smo, da so bili vsi pripravljeni sodelovati z nami.

Pripravili smo turistični spominek, programe in turistične

produkte, ki jih bomo tržili na različne načine.

Katedrala sv. Mohorja in Fortunata

Katedrala sv. Mohorja in Fortunata, po kateri je Gornji

Grad najbolj prepoznaven in ki daje Gornejmu Gradu

mogočen pridih, je bila zgrajena po naročilu ljubljanskega

knezoškofa Ernesta Attemsa v letih od 1752 do 1761.

Zgrajena je v baročnem slogu z motivi prve renesanse,

nadomestila pa je starejšo benediktinsko cerkev, ki je bila

zgrajena v romanskem slogu.

Na območju današnje cerkve so sicer benediktinski menihi

leta 1140 zgradili benediktinski samostan, že pred

letom 1209 pa na novo pozidali troladijsko cerkev in nov

kamnit križni hodnik. S prehodom Gornjega Grada v last

ljubljanske škofije leta 1461 se je začelo novo obdobje arhitekturnega

razvoja, ki se kaže s pozidavo nove cerkve in

spremembo samostana v graščino, ki pa je bila med drugo

svetovno vojno porušena.

Na zunanjosti cerkve izstopa prednja razgibana fasada, ki

jo krasijo kamniti kipi sv. Miklavža, Krščanske Ljubezni,

Vere in Upanja, ki so delo Jožefa Strauba iz leta 1755. V

notranjosti katedrale so dragocene slike iz let 1773–1775:

Rojstvo, Zadnja večerja, Vstajenje in Vnebohod, ki so delo

Martina Johanna Kremser-Schmidta. V notranjosti so

pomembni še renesančni nagrobniki ljubljanskih škofov.

V katedrali najdemo številne spomenike, kot so:

• nagrobnik Krištofa Ravbarja,

• oltar sv. Andreja,

• epitaf vojskovodje Janeza Kacijanarja,

• spominski plošči škofov Sigismunda Lamberga in Urbana

Tekstorja.

59


60 Od železnega do slastnega

mostu – radeški njaMMost

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Mnogo let nazaj so po zelenih valovih reke Save splavarji opravljali težaško delo

spravila lesa, zato so potrebovali krepčilno malico, ki so jo s seboj prinašali v lesenih

košaricah in je vsebovala zajeten kos kruha, suho salamo in kos sira. Še zlasti v mrzlih

zimskih dneh, ko je reka Sava ob bregovih že počasi ledenela, so se radi ustavili v gostilni

Savus na nabrežju Radeč pod železnim mostom in se pogreli z zeliščnim čajem

ter posladkali z najboljšimi medenimi piškoti, ki jih je po receptu svoje praprababice

pekla gospodinja.

Tradicija se je ohranila in še dandanes so medenjaki zelo priljubljeno pecivo slehernega

Radečana.

Ker je most v današnjih časih namenjen sprehajališču, ogledni točki, prostoru za postanek

in razmislek, piknik, čajanko in tudi kot foto točka za posebne priložnosti (poroka),

smo oblikovali spominek radeški njaMMost kot lesen zabojček dobrot z radeške tržnice

v obliki mostu, ki pa se da razstaviti in ponovno sestaviti v nov izdelek:

• Iz večje različice dobimo lesen podstavek za vroče lonce, desko za rezanje salame in mladega

sirčka, veslo uporabimo kot kuhalnico za splavarski golaž.

• Iz manjše različice (ki v osnovi služi nosilcu papirnatih servietkov) sestavimo lesen

podstavek za skodelico čaja in servirno desko za piškote, veslo (žličko) uporabimo za mešanje

medu v čaju.

Javni zavod OŠ Marjana

Nemca Radeče

Šolska pot 5

1433 Radeče

(03) 568 01 00

os.radece@guest.arnes.si

http://jzosmn.radece.si/

Avtorice naloge: Lea Čeč, Iza Kalin, Zoja Kalin, Nea Zagorc,

Eva Mlakar, Blažka Medved

Mentorici: Alenka Gros, Bojana Kovačič


Sladek njaMMost

V ponudbi je vrečka z medenjaki ali mešanimi piškoti z

odtisom radeškega mostu, steklen kozarec s suhimi zelišči

iz vertikalne zeliščne stene z radeške tržnice, kozarček

cvetličnega medu in Ghee masla.

Slani njaMMost

V ponudbi je vrečka širokih špinačnih rezancev, ki simbolizirajo

valove reke Save, suha goveja salama in mladi

sir, ki so ju imeli splavarji za malico v flosarski gostilni

Savus in Pr'Molkat v Starograjski ulici, danes pa so rezanci

in salama lahko sestavini za splavarski golaž.

Železni most

V soteski reke Save od Zidanega Mosta proti Radečam

je komaj dovolj prostora za cesti na obeh bregovih in

še železnico, ki že od leta 1862 povezuje Zidani Most z

Zagrebom. Tik preden se pri Radečah soteska razpre in

Sava umiri svoj tok, se ponudi pogled na zeleno obarvan

železni most iz leta 1894. Ob gradnji je bil to tretji največji

most v enem loku speljan čez reko Savo na območju

tedanje Avstro-Ogrske.

Danes je most tehnični spomenik lokalnega pomena,

namenjen pešcem in kolesarjem. V preteklosti je bil

izjemno pomemben za Radeče in tudi za njihovo okolico,

zdaj pa se na njem pogosto ustavi radovedno oko gostov

na splavu. Stari most je kot tehnični in kulturni spomenik

pomemben del integralnega turističnega proizvoda

Splavarjenje na reki Savi. S svojo mogočnostjo gostom na

splavu ponudi prav posebno doživetje in spoznavanje tukajšnje

kulturne dediščine iz popolnoma novega zornega

kota – z rečne gladine.

Most pritegne oko v vseh letnih časih: pozimi je osvetljen

z lučkami in razsvetljuje Savo, zato so večerni sprehodi

lahko prav romantični. V pomladnih in poletnih mesecih

je okrašen s cvetličnimi koriti, v jeseni pa se na lesene deske

ujamejo pisani jesenski listi, ki obarvajo sivino mostu.

61

Simbolika spominka

• Medenjaki: trdi – kot je trd(en) most.

• Zeliščni čaj: tekoč in zelen – kot je tekoča zelena reka

Sava.

• Široki špinačni rezanci: kot valovi reke Save.

• Domača goveja salama: sestavina splavarskega golaža.

Oblikovali smo tudi svoj logotip, ki povezuje tehnično

dediščino in lokalno kulinariko: most z valovi reke Save

in njegova zrcalna podoba skodelica, iz katere se omamno

kadi.

Korelacija spominka z lokalno

znamenitostjo

Naš turistični spominek je v celoti izdelan iz lesa, tako

kot bi naj bil sprva tudi most. Ker je most brez podpornih

nosilcev, je tudi naš spominek narejen brez lepljenja ali

zbijanja z žeblji. Deli so izrezani tako, da se sestavijo en v

drugega po principu klip-klap in držijo skupaj.

Ker je celotna konstrukcija mostu iz valjanih železnih

profilov, vsi spoji pa so med seboj kovičeni, smo izdelali

tudi žig v obliki kovice, ki ga uporabljamo za odtis motiva

mostu v medenjake in v milo.


62 »Korblin« goričkih dobrot

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Že v naslovu naše naloge je prepoznati, da smo z nalogo raziskovali in odkrivali kulinarične

zaklade domače Goričke pokrajine. Oblikovali smo kulinarični spominek v

obliki darilnih košaric oz. »korblinov« kot jih poimenujemo na Goričkem. Kulinarični

spominek je tako odsev bogate, zanimive in edinstvene kulinarike Goričkega.

V nalogi so predstavljeni trije kulinarični paketi in vsak izmed njih ima eno sestavino

kot rdečo nit. »Korblin« bučnih dobrot je sestavljen na temo bučnih semen. Za bučna

semena smo se odločili zato, ker vsebujejo številne zdravju koristne snovi, so odličnega

okusa in vonja. Bučno olje, ki ga tradicionalno že vrsto let stiskajo iz bučnih semen, ni

cenjeno samo na Goričkem ter v Sloveniji, ampak tudi v tujini. »Korblinu« smo priložili

še knjižico receptov, v kateri smo zbrali znane in tudi manj znane jedi, ki jih lahko

pripravimo iz bučnih semen in bučnega olja.

Rdeča nit drugega kulinaričnega paketa je ajda. Ajdo v naših krajih imenujemo »kraljica«

polj, je glavna sestavina številnih goričkih jedi, katere so kuhale že naše babice. Zato

smo drugi paket poimenovali »Skrinjica babičinih dobrot« in smo mu poleg ajdove kaše,

ajdove moke, dodali še leseno kuhalnico in preproste recepte kot spodbudo turistom, da se

tudi sami doma preizkusijo v pripravi jedi.

Tretji paket smo poimenovali »Košarica sladkih sanj«. Sestavljen je iz medu, medenjakov,

posušenega sadja ter zelišč za pripravo čajev. Torej vsebuje produkte za sladkosnede, s katerimi

se razvajajo brbončice.

OŠ Gornji Petrovci

Gornji Petrovci 2

9203 Petrovci

(02) 556 90 20

o-gpetovci@guest.arnes.si

www.os-gpetrovci.si

Avtorji naloge: Nina Brandl, Kristina Bohar, Lana Kerčmar,

Tija Vrban, Oliver Andrejčák, Pia Lepoša

Mentorici: Urška Marčič, Bojana Keršič Ružič


63

Naši »korblini« so tako sestavljeni z različnih produktov

in lahko vsak turist nekaj najde zase kot spominek ali pa

z izbranim spominkom razveselil še koga.

V »korblinih« smo prepoznali dobro promocijo domačega

kraja in njenih zakladov. Namenili smo jih kot uporaben

spominek iz potepanja po Goričkem z željo, da turist delček

obiskane pokrajine odnese s seboj in z njim razveseli

tudi svojce in prijatelje.

»Korblini« niso le kulinarični spominek, ki odsevajo

kulturno dediščino naše pokrajine, ampak so tudi uporabni

in na izgled privlačni. Izdelki so v unikatnih, ročno

izdelanih košaricah in skrinjicah rokodelcev Krajinskega

parka Goričko, ki ohranjajo tradicionalne, a že nekoliko

pozabljene, domače obrti.

Tako smo kulinarični spominek »korblin« spletli iz sestavin

domače kulinarike, tradicije domačih rokodelcev,

ekoloških pridelkov lokalnih proizvajalcev in naravnih

materialov.

Kulinarični paket 1 :

»Korblin« bučnih dobrot

Kulinarični paket 2 :

»Skrinjica babičinih dobrot«

Kulinarični paket 3 :

»Košarica sladkih sanj«

RDEČA NIT: bučno olje in bučna semena

SESTAVINE:

RDEČA NIT: ajda in les

SESTAVINE:

RDEČA NIT: razvajanje in sladkanje

SESTAVINE:


Pletena košara


Lesena skrinjica


Pletena košara


Bučno olje - 0,25 l


Ajdova kaša - 500 g


Cvetlični med - 150 g


Bučno seme v mlečni čokoladi - 100g


Ajdova moka - 500 g


Sadni čaj - 150 g


Bučno seme v beli čokoladi z okusom

maline - 100 g


Lesena kuhalnica



Medenjaki - 220 g

Suho sadje - jabolko čips


64 ŠtemPLAY GOričko

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Iskali smo drznost in drugačnost in tako prišli do ideje, da bi izdelali spominek, ki bo

ne le predstavljal kraj, ampak bo izhajal iz kraja in bo ponujal podoživljanje goričke

pokrajine na poseben način: bo omogočal deljenje doživetij, druženje, zabavo in bo

imel tudi neko uporabno vrednost. Goričko gradi na sožitju z naravo, s svojim kulturnim

bogastvom, z značilno kulinariko in življenjskim slogom prebivalcev ter značilnim

narečjem pa lahko ljudi popelje nekam drugam.

Spominek štemPLAY GOričko je spominek na zabavno in avanturistično doživetje

naše pokrajine: na vonj gline pri lončarju, na sladke medenjake pri lectarju, na kulturne

(rotunda, mlin, dvorec) in naravne (jezero in energijske točke) znamenitosti.

V(od)tise, ki ste jih zbrali na izletu, lahko preko našega spominka podoživite znova

doma – jih znova odtisnete ali, kot pravimo Prekmurci, štemplate, zato smo spominek

poimenovali štemPLAY GOričko:

• štemplati – natisniti, vtisniti doživetja;

• PLAY – igra/igrati se, podoživeti destinacijo doma;

• GO – iti, potovati, začeti z igro;

• Goričko – ime destinacije.

Osnovna šola Fokovci

Fokovci 32

9208 Fokovci

(02) 544 90 22

osmsfo1s@guest.arnes.si

www.os-fokovci.si

Avtorji naloge: Lara Kuhar, Amadeja Ilić, Sabrina Mojzer, Raja Novak, Katarina Ilić,

Živa Horvat, Nina Malačič, Nika Smej, Zara Dobrijevič, Rea Felicijan, Lana Milosavljevič

Mentorici: Silvija Sambt, Sonja Tot


Naš spominek je interaktivna družabna igra (z video in

audio vsebinami vezanimi na Goričko – sliko, glasbo,

zven narečja), ki je zanimiva, drugačna in zabavna, saj

se igramo pantomimo, uganjujemo in rišemo, preko

QR kod odkrivamo lepote in zanimivosti krajev. Kode

skrivajo tudi zabave igre, ki se jih igramo, da lahko napredujemo

po polju naprej. Zelo zanimive so naše figure,

ki so štempli, s katerimi po končani igri lahko spečete

odlične kekse. Vse skupaj pa smo zapakirali v unikaten

nahrbtnik, narejen iz stare vreče za moko. Nastala je igra,

v kateri smo združili tradicijo s sodobnostjo tako, da smo

oboje povezali v novo celoto.

Naš spominek vas bo spominjal na zabavno in avanturistično

doživetje na Goričkem.

Spominek

Naš spominek vas bo spominjal na zabavno in avanturistično

doživetje na Goričkem. Naši kraji turistom

zaenkrat ne ponujajo veličastnih stavb, velikih izumov

ali nepozabnih gala prireditev, niti ne ponujajo veličastnih

zgodovinskih dogodkov ali legend. Je pa v tem

delu Goričkega narava še neokrnjena, kolesarske poti pa

vodijo skozi gozdove, mimo manjših vasi in polj, skozi

svet, ki počasi izginja. Tu so kraji z nepozabnim razgledom

z vrha vinogradov, kjer so razmetani posamezni

vinotoči in kjer poleg zvena klopotcev jesensko pokrajino

obarvajo tudi rdeča jabolka v sadovnjakih. Tukaj je tudi

nekaj kulturnih biserčkov v obliki arhitekture (romanska

rotunda v Selu iz 13. stol., ruševine dvorca Matzenau v

Prosenjakovcih, Časarovega mlina v Berkovcih), običajev

(proščenja oz. žegnanja ob kapelicah, obiranje grozdja

oz. jabolk), obrti (lectarstvo, medičarstvo, čebelarstvo,

sirarstvo), narečnih izrazov in kulinarike, ki se je ohranila

v ponudbi vinotočev in okoliških gostiln. To je enostavno

zgodba gričevnate pokrajine, ki je s svojimi prebivalci in

njihovo dediščino vsaj tako posebna kot zven narečja, ki

ga govorimo Prekmurci. To je zgodba, ki vas bo sladko

zacumprala (začarala) in katero smo želeli sporočiti skozi

naš spominek, zato smo igro oblikovali interaktivno,

vanjo smo vključili video vsebine, preko katerih spoznate

zanimivosti, zven narečja, glasbo in se igrate kot so se

nekoč vaški otroci. Skratka naš spominek vas vabi, da

(po)doživite Goričko.

65


66 From Palček Polanski

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Palček Polanski – to je energija, ki skrbi za zdravje ljudi in narave. Poimenovali smo jo

turistični podmladkarji OŠ Miška Kranjca Velika Polana. Pravimo, da palček skrbi

tudi za naš jezik, da ne bi izumrl. Ker si ljudje lažje predstavljamo fizičen svet, smo to

energijo oblekli v barve črne ješe, telo pa smo oblikovali iz koruznega ličja.

Palček Polanski domuje v gozdičku imenovanem Polanski lošček. Rad ima namreč

kraje, kjer ljudje ljubimo naravo ter skrbimo za telesno in duševno zdravje.

Turizem, ki ga gradimo podmladkarji mu je še posebej všeč, saj gre za izključno zeleni

turizem. To pomeni, da s svojimi dejavnostmi ne poškodujemo narave, temveč jo

negujemo in ji po možnosti še kaj podarimo.

Motivacijska kartica #samopravin

Vsak, ki bo kupil spominek pod blagovno znamko From Palček Polanski, bo zraven

prejel motivacijsko kartico #samopravin. Naša zlata kartica vas bo spominjala na doživetje

v naravi pri Copekovem mlinu, hkrati pa bo imela zdravilno moč, če jo boste seveda

»aktivirali«. Ko boste izgovarjali afirmacijo, zapisano na njej, se boste povezali z energijo

Palčka Polanskoga. Na ta način boste blagodejno vplivali na svoje zdravje in počutje.

* Življenje, ki ga živimo je odsev naših misli. To kar nenehno premlevamo, dan za dnem, uro

za uro, vsako minuto, to nas zaznamuje, oblikuje naše prepričanje, način obnašanja, nas naredi

zdrave ali bolne, uspešne ali neuspešne. Prva misel, ko se zjutraj zbudite naj bo lepa in prijazna.

Do vas in okolja. Na nočni omarici imejte pripravljeno našo motivacijsko kartico in naj vas misel:

»Moja duša, moja zavest, moje telo, vse je v popolnem ravnovesju z naravo«, spremlja skozi dan.

OŠ Miška Kranjca

Velika Polana

Velika Polana 215 b

9225 Velika Polana

(02) 573 58 40

o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si

www.os-velikapolana.si

Avtorji naloge: Tia Tonkovič, Samo Jaklin, Ajda Iza Ritlop,

Lana Marija Kapun Hozjan, Eva Kavaš

Mentorici: Andreja Kavaš, Natalija Šimon


Hešteg #samopravin bomo uporabili na vseh naših

produktih. Uporabite ga tudi vi in povejte zgodbo From

palček Polanski še drugim.

Spominki From Palček Polanski

Filozofija naših spominkov From Palček Polanski ponuja

veliko več, kot samo predmete na katerih se bo nabiral

prah. Svoje korenine ima v naravi. Tako kot jelša, ki se iz

močvirnatih tal dviga visoko v nebo.

Ko se boste odločil za bivanje ali le za obisk v našem

ambientu narave, boste lahko občudoval te vitke dame

in zibanje njihovih krošenj v naravnem ambientu ob

Copekovem mlinu. Lahko se boste sprehajali med njimi

in jih celo objeli.

Joušof želod

Čokoladni pralineje, ki

spominjajo na jelševe

storžke, smo zavili v zlat

papir. Tako smo poudarili

njihov svojstven okus

in pripadnost blagovni

znamki From Palček

Polanski. Res, da boste

spominek pojedli in bo

užitek kratkotrajen, vam

bo pa ostala motivacijska kartica #samopravin, ki vas bo

lahko spremljala celo življenje (morda v denarnici).

Amulet Polan

Košček fino obdelanega

jelševega lesa nima tipične

oblike, zato je vsak obesek

unikaten. Struktura in

videz izdelkov sta popolnoma

naravna. Spominjal

vas bo na dogodke, pustolovščino,

lepe trenutke

preživete v naravi. Vanj

je zapisana zgodba jelše,

ki odpira vrata v vilinski svet. Ko ga boste nosili, boste

imeli na sebi simbol ognja in preporoda. Obesek vas bo

spominjal tudi na motivacijsko misel, ki bo prav tako

prispevala k boljšemu počutju. Zaradi te magične moči

ima naš spominek lastnosti amuleta. Spominek je zelo

uporaben in praktičen, saj ga boste lahko imeli zmeraj pri

sebi. Kombinacija amuleta in majice From Palček Polanski

bo zadetek v polno.

Majica

Vilinci prebivajo v deblu jelše, kadar pa zapustijo njen

objem in se odpravijo v svet ljudi, prevzamejo podobo

krokarja. Črna barva majice predstavlja krokarja. Logotip

v zlati barvi na črni podlagi toliko bolj izžareva svoj

namen in je na sprednji

strani majice. Napis

#samopravin na zadnji

strani, bo lastnika majice

opominjal na motivacijsko

misel #samopravin. Ste

že preverili kaj skriva naš

hešteg?

Prav tako je na hrbtni

strani majice oblaček v

katerem je »prekmurska fora«. Majice se razlikujejo med

seboj po vsebini oblačka. Izberite tisto, ki vam najbolj

ustreza.

Vrni naravi

Velika potovanja so iz

majhnih korakov. Odločili

smo se, da 1% prometa od

spominkov From Palček

Polanski vrnemo naravi.

Ko boste kupili katerikoli

spominek From Palček

Polanski, boste 1 % od

plačila darovali za zavetišče

štorkelj Štrk SLO SOS

pri Copekovem mlinu in s tem omogočili boljše življenjem

štorkljam, ki v naravi ne bi zmogle preživeti.

Copekov mlin

Pri Copekovem mlinu se nam obeta zanimiva turistična

zgodba, ki je izhodišče za naše produkte. Spominki From

Palček Polanski pokrivajo vsebinske sklope: Polanski log,

River'scool, Štrkova pot, Štrk SLO SOS in Dediščina

Velike Polane.

Spominke From Palček Polanski boste lahko kupili v

turistični trgovinici, ki bo urejena v sklopu turističnega

kompleksa.

Naša temeljna spoznanja: izhajati iz lokalnega, upoštevati

želje turistov, slediti trendom in uporabiti energijo From

Palček Polanski.

67


Turistična tržnica sejem

NATOUR Alpe-Adria 2019

Srednja upravno administrativna šola

Ljubljana

Šolski center za pošto, ekonomijo in

telekomunikacije

Srednja šola za gostinstvo in turizem v

Ljubljani

A s'upaš po Ljubljanici?

Svarica

Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka

Strokovno izobraževalni center Ljubljana

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra

Kamnik

VIZ Višnja Gora

Medvoški pravljični junaki

Sprehod po spominih

Paradoks Suhe krajine - košara spominkov

Srednja šola Josipa Jurčiča Sveča iz čebeljega voska

Srednja šola Zagorje

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Šolski center Ptuj, Ekonomska šola Ptuj

Srednja šola Slovenska Bistrica

Šolski center Slovenj Gradec, Srednja šola

Slovenj Gradec in Muta

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

Šolski center Velenje, Šola za storitvene

dejavnosti

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola

Šolski center Kranj, Srednja ekonomska,

storitvena in gradbena šola

Gimnazija Franceta Prešerna Kranj

Biotehniški center Naklo, srednja šola

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper

»Kuolm«

Iz vinograda v steklenico, steklenica v pečico

V lisičkinem brlogu

1950 let Ptuja

Darilo rojenice

Mirovniški festival - povezuje

Zgodba zelenega zlata

Šentjur skozi oči Ipavcev

Sladka usnjarska dogodivščina v Šoštanju

Nežin rukzak z Gore Oljke

Stenski koledar: Kranjske turistične

znamenitosti 2019

Prešerni spominki

Potep po Naklem

Fotko »Izberi potko in naredi fotko«

SLOcube


TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,

Gimnazija in ekonomska šola

Šolski center Srečka Kosovela Sežana

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,

Gimnazija in ekonomska šola

Srednja šola Izola

Grm Novo mesto - center biotehnike in

turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem

Grm Novo mesto - Kmetijska šola in

biotehniška gimnazija Novo mesto

Grm Novo mesto - Kmetijska šola in

biotehniška gimnazija Novo mesto

Ekonomska šola Novo mesto

Ekonomska šola Murska Sobota

Tehniška šola za turizem s slovenskim učnim

jezikom Žiga Zois Gorica, Italija

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar

Kočić Zvornik, BIH

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar

Kočić Zvornik, BIH

Ugostiteljsko - turistička škola sa domom

učenika Vrnjačka Banja, Srbija

Srednja stručna škola dr. Radivoj Uvalić

Bačka Palanka, Srbija

Ugostiteljsko turistička škola Osijek, Hrvaška

Ugostiteljska škola Opatija, Hrvaška

Hotelijersko - turistička škola Opatija,

Hrvaška

Agrupamento de Escolar de Barcelos,

Portugalska

Kraška pot stoletnih trt

Kraški skriti zaklad

eKONStrukcija

Casanova isolana

Z Jurijem po belokranjsko krepčilo

Zibelka kulture - Velike Lašče

Vsak pTiček gre v svoj GRMiček

Keltus

Dogodivščine male Tikvice

Po poteh Vinka Spominka

Suvenirima o Zvorniku

Turistička razglednica regije Birač

Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova

Kofer sećanja

Suvenir našeg kraja

Opatijski bookmark

Djevojka s galebom

Il Galo de Barcelos


70 Ljubljanski kruhek

goljufiv'ga peka

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Naloga predstavlja inovativni gastronomski spominek iz Ljubljane, »Ljubljanski kruhek

goljufiv'ga peka«. Obudili smo zgodbo iz Ljubljane, ki združuje tako zgodovinsko

izročilo kakor tudi gastronomsko vrednoto in se navezuje na resnične dogodke v

Ljubljani pred davnimi časi, ko so goljufive peke namakali v Ljubljanico.

Kruh ima za Slovence poleg živilske vrednosti tudi globlji pomen. Ob praznikih je

imel kruh obredno vlogo. Kruh pa so vedno ponudili tudi gostu, ki je prišel v hišo;

ker je to bil izraz gostoljubnosti, ga ni smel odkloniti.

K odločitvi za raziskovanje zgodbe je pripomoglo dejstvo, da je kruh kot spominek

nevtralen, bodisi glede nacionalne pripadnosti, kulturnih razlik ali prehrambnih navad.

Idealen je tudi kot gastronomski spominek. Pregled obstoječe ponudbe spominkov je

naše prepričanje še utrdil. Kruhek bi se lahko prodajal v specializiranih prodajalnah

ali pa le na mestu, kjer so to počeli nekoč. Turistom bi lahko ob posebnih dnevih tudi s

predstavitvijo v živo pokazali, kako so nekoč pripravljali in pekli kruh. Ponovno bi oživili

dogodek namakanja peka v Ljubljanico in s tem podkrepili zgodbo o kruhku. Menimo, da

ima Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka potencial povečati prepoznavnost Slovenije in njene

gastronomije.

Srednja šola za gostinstvo

in turizem v Ljubljani

Preglov trg 9

1000 Ljubljana

(01) 5400 92 40

info@ssgtlj.si

www.ssgtlj.si

Avtorji naloge: Lea Dolenc, Den Radilovič, Luka Skubic, Sašo Marolt, Urban Mohar

Mentorici: Darinka Hüll, Inka Nose


Pirin polnozrnati kruh s suhim sadjem

Sestavine:

• 300 g polnozrnate pirine moke,

• 500 g bele moke,

• 460 g vode,

• 320 g droži,

• 12 g soli,

• 150 g suhega sadja (hruške, jabolka, slive).

Postopek:

Sol pomešamo v moko, nato dodamo suho sadje, vodo in

droži. Vse sestavine povežemo v grobo homogeno zmes in

pustimo počivati 30 minut. Po 30 minutah testo raztegnemo

in prepognemo. Ta postopek ponovimo štirikrat

in ponovno pustimo počivati. To ponovimo približno

tri- do štirikrat ali dokler ne dobimo želenega učinka

okna (učinek okna pomeni, da ko vzamemo del testa in

le-tega razvlečemo, skozenj vidimo prodor svetlobe; testo

se pri tem ne sme pretrgati). Ko je testo primerno pregneteno,

ga razdelimo na 320-gramske hlebčke, ki jih damo

vzhajati v košarice, da ohranijo svojo obliko. Testo naj

v košaricah stoji štiri ure, in sicer na sobni temperaturi

(košarice moramo pomokati, da se nam testo ne prilepi

nanje). Za peko kruha pečico segrejemo na 230 ˚C. V

pečico postavimo globok pekač, da se prav tako segreje,

in vanj zlijemo nekaj vrele vode, da v pečici ustvarimo

paro. Vzhajane hlebčke obrnemo na pomokan pekač,

jih z britvico pekovsko označimo (zarežemo) in tudi

takoj postavimo v segreto pečico. Kruhke potem pečemo

25–30 minut ali dokler nimajo lepe skorje. Če prav

pečene potrkamo po dnu kruha, dobimo votel zvok. Ko

je kruhek pečen, ga ohlajamo na sobni temperaturi. Še

rahlo toplega postrežemo z maslom.

Kruh z drožmi in zelišči

Sestavine:

• 800 g bele moke,

• 460 g vode,

• 320 g droži,

• 12 g soli,

• sveža zelišča (majaron, timijan, šetraj, meta, drobnjak,

melisa).

Postopek:

Sol pomešamo v moko, nato dodamo še sveža zelišča,

vodo in droži. Nadaljnji postopek priprave je enak kot pri

pirinem kruhu.

71

Zgodba o ljubljanskih goljufivih pekih

V srednjem veku je bil kruh zelo pomembno živilo. Ljubljanska

mestna kruharna se je nahajala pod Trančo

ob Šuštarskem mostu. Cena kruha se v tistem času

ni spreminjala. Kolikor se je podražilo žito, toliko

manj je tehtal hlebec. Težo so preverjali tržni

nadzorniki vsak teden na semanji dan.

Vsak pek je svoje hlebce označil s svojim znamenjem.

Če je goljufal pri teži kruha, je bil kaznovan

najprej z denarno kaznijo, nato s sedenjem

na sramotilni klopi pred kruharno. Najhujša

kazen pa je bila namakanje peka v pleteni košari,

imenovani potapljalka. Kazen se je izvrševala

na Šuštarskem mostu, od koder so goljufive peke

potopili v Ljubljanico.


72 Iz vinograda v steklenico,

steklenica v pečico

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Naša zgodba se prične tam, kjer steklenica dobi svoj smisel; pri vinogradniku. Pa

ne pri katerem koli. Naš turistični spominek butične sorte predstavljata steklenica

odličnega vina, pridelanega po biodinamični metodi in stekleni servirni pladenj, ki

je nastal s pretapljanjem uporabljenih vinskih steklenic s pomočjo kalupov v posebni

peči. Vendar pa je naš spominek mnogo več od tega. Je zgodba o soodvisnosti človeka

in narave, njuna harmonija na čarobnem Ritoznoju. Naj vam zaupamo, kako je spominek

nastal. Jeseni smo se odpravili na kmetijo Zorjan, kjer se med drugim ukvarjajo

tudi s pridelavo grozdja in njegovih proizvodov na biodinamični način. Skrivnosti biodinamike

smo vsaj malo spoznali tudi na trgatvi, kjer smo sodelovali. Grozdje je dalo

sok in vino, odlična proizvoda pa sta svojo pot do uporabnika našla v steklenici. Kaj pa

potem? Steklenica, prazna, za v smeti … Ali se res njeno poslanstvo tukaj zaključi? Nekatere

izmed njih najdejo nadaljevanje zgodbe v delu gospoda Aleša Wenzla z Ritoznoja,

ki uporabljene steklenice v posebni peči pretaplja v servirne pladnje. Steklenica dobi novo

uporabno vrednost; z nje se lahko jé.

Biodinamika, reciklaža, novi, ekološko osveščeni estetski užitki. Vse to smo vpletli v naš turistični

spominek. Pripravili smo brošuro, ki bo izdelek v besedi in sliki na prodajnih mestih

predstavljala morebitnim kupcem.

Srednja šola za gostinstvo

in turizem Maribor

Mladinska 14a

2000 Maribor

(02) 23 50 010

ss.gtmb@guest.arnes.si

www.ssgt-mb.si

Avtorji naloge: Nuša Prejac, Teja Wenzel, Patrik Kolar, Leon Dregarič,

Martina Kovačič, Gaja Mitrovič

Mentorja: Sonja Porekar Petelin, Dušan Erjavec


Prepričani smo, da nam je uspelo združiti dve izjemno

zanimivi samostojni zgodbi z namenom, da bi turistom,

ki jih pot zanese na prelepe obronke Pohorja, ponudili

turistični spominek višjega kakovostnega razreda ter na ta

način oplemenitili njihove vtise o naših krajih.

Za začetek je izdelek kupcem na voljo v tajništvu SŠGT

Maribor, možno pa ga je kupiti tudi na kmetiji Zorjan in

pri Wenzlovih.

Biodinamična kmetija Zorjan

Gospod Božidar Zorjan je biodinamik, ki je nas, mlade

raziskovalce podrobneje vpeljal v svet biodinamike. Že

njegovi predniki so kmetovali tradicionalno, brez uporabe

sodobnih metod, in na ta način ohranili neizmerno živost

zemlje. Kmetijo, veliko 7 ha je družina podedovala po

starših. V začetku so nadaljevali s tradicionalnim kmetovanjem,

vendar to ni zadostilo njihovim načrtom. Kmalu

so se v želji po napredku preusmerili na ekološko pridelavo,

kasneje pa je padla odločitev o pridelovanju vina v

dolijih oziroma amforah. Takrat se je začela pot njihove

resnične povezanosti z naravo. Po številnih poskusih in

letih raziskovanja jih je pot pripeljala do biodinamičnega

kmetovanja, ki je od takrat naprej njihov način življenja,

saj jih bogata tradicija vinogradništva veže k nadaljevanju

pridelave vin z dušo, duhom in s telesom. Njihova lokacija

je edinstvena, ker je tam zemlja mineralno bogata.

Sestavljena je iz magmatskih kamnin, ki zadržujejo vlago.

V prsti najdemo tudi zlato v sledeh ter druge elemente, ki

vplivajo na kakovost Zorjanovih vin. Že tako rodovitno

prst vsako leto oživljajo in skrbijo, da energije kozmosa

zadržijo v preparatih, ki so ponovno uporabljeni za izdelavo

komposta in škropljenje. Stremijo namreč k stalni

razgradnji in ponovnem življenju. Krogotok se zaključi

z mini ovcami, katere vse leto živijo v vinogradih in jim

zraven uporabne vrednosti; paše trave in gnojenja, dajejo

izjemnost tudi v duhovnem smislu.

Skrbno pridelano grozdje zmeraj macerirajo, da se življenje

v njem nadaljuje. Polovico pridelka grozdja dajo v

dolije1, kateri so zakopani v zemljo pod milim nebom.

Grozdje sile kozmosa preko zime predelajo v vino in tako

dobimo edinstveno živo vino, kjer je človek le v vlogi

opazovalca. Druga polovica vina pa se hrani v hrastovih

sodih z minimalno uporabo žvepla. Vina so tako polna,

trdna in žlahtno odražajo svojo kvasovko.

Kako je Ritoznoj dobil ime?

Med ljudmi kroži več bolj ali manj navihanih zgodb o

nastanku imena Ritoznoj. Ena od zgodb pravi, da se kraj

tako imenuje zato, ker cerkev sv. Marjete, ki je nekakšno

središče Ritoznoja in tudi razgledna točka, stoji ravno na

sredi med dvema hribčkoma, ki od daleč pač izgledata

kot zadnjica. Ime morda izhaja iz zgodbice, ki pravi takole.

Grof von Rittersberg je nekega dne svoje tlačane nagovoril

in jim obljubil, da lahko vse, kar bodo v vinogradu

pobrali v enem dnevu, obdržijo. In seveda so vsi ves dan

z veliko vnemo delali v vinogradih. Ko je grof videl, kako

hitro so tlačani zmožni delati in koliko grozdja lahko

poberejo, jim je rekel, da bodo od zdaj naprej morali tako

hitro in učinkovito delati tudi za njega. Priimek grofa,

torej Rittersberg, v dobesednem pomenu pomeni 'viteški

hrib'. Ker pa je začetnica tega priimka Rit, so tlačani, jezni,

da so sami pripomogli k višjemu normativu in si tako

pridelali marsikatero potno kapljico več pri vsakdanjem

delu, dodali k riti še znoj. Tako je nastalo ime Ritoznoj.

Tlačani so grofa začeli klicati Ritoznojčan in se na ta

način z velikim veseljem delali norca iz njega.

Naj sta ti dve zgodbi še tako simpatični, pa je verjetno

še najbližje resnici ta, da naj bi imel nekoč v teh krajih

svoje vinograde grof Ritter von Snoj. Vaščani so skozi

leta poenostavili izgovorjavo njegovega imena in nastal je

Ritoznoj.

73


74 V lisičkinem brlogu

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Oblika spominka ima podobo stoječe lisice, kjer izstopa njen značilen košati rep. Z raziskovanjem

smo našli podobo lisice iz spominka, izdelanega v spomin na tekmovanje

leta 1989. Obliko smo delno priredili po tem vzorcu, pomagala pa nam je gospa Tina

Krajnc iz podjetja Moi Style. Lisička upodablja spominek, ki je tesno povezan z našo

zgodbo ter s tekmovanjem Zlata lisica, ki poteka vsakoletno že od leta 1964. Prav

tako je spominek v obliki lisičke primeren za vse vrste turistov, ki bodo obiskali mesto

Maribor, ne glede na prevozno sredstvo. Ker vemo, da narašča število turistov, ki za

potovanja uporabljajo letala, je spominek še posebej primeren tudi za njih, saj ga lahko

brez skrbi spravijo v ročno prtljago in zaradi tega ne bodo imeli težav pri vračanju v

svojo izvorno destinacijo.

Sam spominek pa je povezan tudi z avtorsko zgodbico V lisičkinem

brlogu, ki jo najdete na QR kodi.

Spominek je trajnosten. Je unikat, ročno delo in je visokokvalitetni

reprezentativni promocijski izdelek Maribora.

Naš spominek se v mestu Maribor prodaja kot magnet in obesek

v TIC-u in trgovini Moi Style.

Srednja šola za gostinstvo

in turizem Maribor

Mladinska ulica 14 a

2000 Maribor

ss.gtmb@guest.arnes.si

www.ssgt-mb.si

Avtorici naloge: Nena Kovačič, Laura Skledar

Mentorja: Andrej Purgaj, Nela Zorko


Zgodba v lisičkinem brlogu

Nekega lepega jesenskega dne je živela lisica Repka.

Živela je v svojem brlogu na obronku hribovja Pohorje.

Lisička je bila v svojem brlogu in na tem območju Pohorja

sama, zato se je počutila zelo osamljeno in žalostno.

Želela si je družbe, vendar živali tukaj ni bilo, ljudem pa

se je preveč bala približati.

Med tem, ko je na sončen dan samevala pred svojim brlogom

na zeleni trati s pogledom na veliko mesto, je jokala

v samoti in v želji, da bi imela družbo, se je zgodilo nekaj

nepričakovanega in neverjetnega. Zazdelo se ji je, da je

videla nekaj bleščečega, vedno bolj se ji je približevalo,

vendar zaradi sija sončnih žarkov in svetlikanja ni mogla

ugotoviti, kaj bi to bilo. Vendar se je bitje, ki se je približalo,

naše lisičke zelo prestrašilo in se oddaljilo.

Ko se je oddaljevalo, je lisička Repka videla, da je bila to

druga lisica. Vsa vzhičena, da je končno dobila družbo, je

Bleščeči lisici sledila v dolino.

Po zasledovanju Bleščeče lisice po Studenški brvi preko

reke Drave je prišla na Lent, kjer ji je sledila do Stare trte.

Tam se je Bleščeča lisica ustavila, si odpočila ob promenadi,

vendar, ko je ugotovila, da ji lisička Repka sledi, hitro

pobegnila v smeri proti Staremu mostu, v židovski predel.

Lisička Repka ji je sledila, vendar ni bila dovolj hitra in

ko je prišla na Židovski trg, Bleščeče lisice ni več videla.

Takrat je postala žalostna in obupana, da morda družbe

le ne bo imela. Žalostno je gledala na Pohorje, ugotavljala,

kako dolga je njena pot do doma in obupana opazovala,

kako dolgo pot bo sama morala prehoditi nazaj.

Ko se je že vračala proti svojemu brlogu, je opazila, da

se za hišami na Glavnem trgu nekaj blešči. Pohitela je

tja, kjer je videla Bleščečo lisico. Skrivaj jo je opazovala

izza Kužnega znamenja, nato pa ji sledila po Gosposki

ulici do Grajskega trga. Ker ji je po tako naporni poti že

pošteno zakrulilo v trebuhu, se je okrepila v Gostilni pri

Florijanu, nato pa pot nadaljevala proti Prvi gimnaziji,

kamor se je odpravila tudi Bleščeča lisica. Na primerni

razdalji, da je lisica ne bi opazila, ji je sledila do Mestnega

parka, mimo Spomenika borcem za severno mejo in

po parku mimo paviljona. Tukaj si je malce odpočila, si

nabrala moči, nato pa nadaljevala pot na za njo neznan

hrib na desni. Na poti, kjer so jo obdajale vinske trte in

prelep razgled na mesto Maribor, jo je izgubila, ampak je

vseeno svojo pot nadaljevala do vrha. Tam jo je pričakal

prelep razgled na mesto in tudi na Pohorje. Ni mogla verjeti,

da še kje, razen pri njenem brlogu, obstaja takšen lep

razgled. Ob tem je za trenutek pozabila tudi na Bleščečo

lisico, vendar, ko se je spomnila nanjo, Bleščeče lisice več

ni bilo. Pri kapelici je našla le pest zlatih jagod. Jagode so

omamno dišale, pa tudi zlata barva je bila prekrasna. Seveda

jih je pojedla. Nato je tudi ona postala zlata, polna

življenja in energije. Hitro je švignila po skritih predelih

Maribora do svojega domovanja na Pohorju. Ko se je vračala

po smučarski progi do brloga, so jo, zaradi njenega

sijaja, opazili tudi ljudje, ki se kar niso nehali čuditi temu

neverjetnemu pojavu. Svetleča zlatobarvna lisica jih je

povsem prevzela. Lisice po tem dogodku sicer niso videli

nikoli več, so pa zato v njen spomin poimenovali smučarsko

tekmovanje Zlata lisica.

Na poti do brloga je srečala tudi lisjaka, ki se je bohotil v

vsej svoji lepoti. V trenutku, ko je zagledal prelepo lisičko,

se je zaljubil vanjo. Bila je ljubezen na prvi pogled. Sledil

ji je do njenega brloga in jo nagovoril. Lisička je bila zelo

presenečena, da je srečala tako prijaznega lisjaka. Med

njima se je spletla neskončna vez, imenovana ljubezen.

Lisička Repka v družbi svojih otrok in vnučkov še danes

z veseljem opazuje vsakoletno smučarsko tekmovanje, ki

se imenuje po njej. Sedaj je vesela, kajti od tistega nenavadnega

dne ni več osamljena, ljudi se več ne boji, saj jo

imajo radi. Vsako leto komaj čaka, da nastopijo mrzli

dnevi, ko na Pohorje pride veliko število ljudi. Z veseljem

jih opazuje, kako se vračajo na njen hrib, kako se veselijo

in se je spominjajo. Svojim vnučkom pa z veseljem

pripoveduje o tistem prekrasnem dnevu, ki ji je spremenil

življenje pred 55 leti.

Pohodniki in smučarji, ki pridete na naše Pohorje, previdno

opazujte! Morda našo lisičko v svojem brlogu zagledate

tudi vi! Pozorno opazujte obronke Pohorja, mogoče

najdete njen brlog ali pa se kje izpod listja zasvetijo zlate

jagode.

75


76 Sladka usnjarska

dogodivščina v Šoštanju

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Sladki »Woschnaggovi usnjarski« spominki

Sladki spominki vsebujejo zgodbo prvih lastnikov tovarne usnja Šoštanj in so zato

poimenovani po članih družine Woschnagg. Čokolada v obliki usnjarskega znaka je

naš glavni turistični spominek, zato smo veliko čokolado poimenovali »Sweet Franz«

po nekdanjem lastniku šoštanjske usnjarne, malo čokolado pa »Sweet Marianne«

po njegovi soprogi. Interaktivno zasnovano usnjarsko dogodivščino bomo izvajali

na Dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju ob posebnih dogodkih, zato smo za

pogostitev obiskovalcev izdelali tudi »usnjarske« kekse, poimenovane po članih družine:

»Walter cookie«, »Herbert cookie«, »Malvina cookie« in »Dorli cookie«. Spominki so

unikatni, saj so čokolada in keksi izdelani ročno. Model za kakavove in krhke maslene

kekse v obliki usnjarskega znaka z znakom družine Woschnagg je s pomočjo 3D tiskalnika

izdelal Marko Hrovat. Kekse smo že ponudili obiskovalcem uspešne Velikonočne

razstave na Dvorcu Gutenbuchel, med njimi potomcem družine Woschnagg, ki so sladke

spominke zelo pohvalili.

Tematski voden ogled Šoštanja

Voden ogled se bo pričel pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem. Po ogledu zbirk se bomo

odpravili na krajši pohod do Pustega gradu iz 12. stoletja, od koder se razprostira lep razgled

nad Šoštanj z okolico. Vodenje bomo nadaljevali z ogledom graščine Turn, ki jo je Franc

Woschnagg obnovil in spremenili v stanovanje za delavce v usnjarni. Sledi ogled zbirk v Vili

Šolski center Velenje

Šola za storitvene dejavnosti

(03) 89 60 622

storitvena@scv.si

www.scv.si/sl

Avtorji naloge: Tjaša Pristovšek, Neli Poličnik, Mojca Vocovnik, Sara Hudej,

Lea Lah, Lenart Kukovec, Adrijan Poprijan

Mentorji: Marko Gams, Anita Rudolf Pečnik, Janja Hren


Mayer in ogled zunanjosti Vile Široko. Za zadnjo točko

ogleda hranimo prav posebno presenečenje. To je čudoviti

dvorec Gutenbuchel, ki leži na vzpetini blizu Šoštanja.

Leta 1925 ga je družina Woschnagg odkupila od barona

Haeblerja, ki je bil navdušenec nad industrijsko revolucijo

in njenimi dosežki. V parku pred dvorcem je stala 15 m

visoka različica »Eifflovega stolpa«. Dvorec je obdan s

čudovitim gozdom, ob njem stoji steklen rastlinjak. Sledi

voden ogled zunanjosti in notranjosti tega skrivnostnega

dvorca.

VODENJA, ANIMACIJE

IN POUČNA DOŽIVETJA

USNJARSKA

DOGODIVŠČINA

V ŠOŠTANJU

77

Sladka usnjarska pustolovščina v Dvorcu

Gutenbuchel

Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju je odprt za

oglede le ob posebnih priložnostih in za vnaprej najavljene

skupine obiskovalcev. Trenutno je dvorec v lasti Ministrstva

za zdravje, vendar potekajo dogovori o prenosu

lastništva na Občino Šoštanj, ki želi v dvorec vdihniti

ustrezne vsebine. Skrbnica dvorca arhitektka Mateja

Kumer, ki nam je pri oblikovanju celotnega produkta

zelo pomagala, podpira našo idejo o doživetju na temo

usnjarske dediščine. Glavni namen interaktivne pustolovščine

je približati ta skriti arhitekturni biser javnosti

in zlasti mlade na zabaven in interaktiven način poučiti

o dediščini za razvoj Šoštanja zelo pomembne družine

industrialcev Woschnagg-ov.

Potek sladke dogodivščine:

Vodnica razdeli obiskovalce v dve skupini, ki bosta med

seboj tekmovali. Vodji skupin prejmeta nemo karto posestva

in notranjih prostorov skrivnostnega dvorca. V skici

notranjosti dvorca so vrisani namigi, po katerih igralci

iščejo naloge in predmete, skrite v predalih. Prva naloga

zajema nemo karto Šoštanja in razrezane sličice objektov,

povezanih z dediščino usnjarstva, ki jih morajo tekmovalci

prilepiti na ustrezno lokacijo. Naloge v naslednjih

prostorih zajemajo spoznavanje terminologije usnjarske

stroke, razlikovanja vrst usnja in postopkov obdelave

usnja. Zadnji sklop nalog je namenjen spoznavanju nekdanjih

lastnikov dvorca. Ob vsaki rešeni nalogi prejmejo

člani skupine lično zapakiran piškot v znaku usnja, ob

uspešnem zaključku pa posebej izdelane in zapakirane čokoladice,

ki jih bodo med sladkim okušanjem spominjale

na usnjarsko pravljico v Šoštanju.

Muzej usnjarstva na Slovenskem

Tovarna usnja Šoštanj je prenehala z delovanjem leta

2002. Po letih prizadevanj in zbiranj gradiva je Muzej

usnjarstva na Slovenskem leta 2009 sprejel prve obiskovalce.

Muzej je postavljen v nekdanjih delavskih kopalnicah

tovarne in je razdeljen na notranji in zunanji del. V

prvem delu notranjih prostorov muzeja se nahaja pregled

210-letne tradicije usnjarstva v Šoštanju, predvsem je poudarjen

pomen družine Woschnagg (Vošnjak) in razvoj

tovarne. V zgornjem delu muzeja najdemo tri postavitve:

delavsko stanovanje, Lujekova čevljarska delavnica

in direktorjeva pisarna. V zadnjem delu je predstavljen

konec tovarne usnja Šoštanj in njeno rušenje. V zunanjem

paviljonu se nahajajo razstavljeni usnjarski stroji.

Sladka usnjarska pustolovščina – voden ogled z animacijo

Lokacija Vsebina Časovnica

Muzej usnjarstva na Slovenskem Kratko vodenje in ogled muzeja ter strojev 1 ura

Središče Šoštanja Voden ogled Šoštanja 45 minut

Dvorec Gutenbuchel Predstavitev in ogled zunanjosti in zgodovine dvorca 20 minut

Dvorec Gutenbuchel Zabavno, interaktivno raziskovanje 1 ura


78 Nežin rukzak z Gore Oljke

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Ko se pripeljemo po avtocesti iz katere koli smeri do Savinjske doline, v daljavi zagledamo

hrib, na katerem je vidna cerkev z dvema zvonikoma. To je Gora Oljka, priljubljena

planinska točka planincev in pohodnikov. Tik pod vrhom se nahaja planinski

dom, ki je daleč naokoli znan po prijaznosti oskrbnikov in kvalitetni gastronomski

ponudbi. V sodelovanju z oskrbnikoma smo pripravili ličen nahrbtnik, napolnjen s

kulinaričnimi dobrotami.

Planinski nahrbtnik, za katerega planinci in pohodniki uporabljajo domač izraz

»rukzak«, je bila naša ideja za turistični spominek. Povezali smo ga s tradicionalnim

dogodkom Planinskega društva Polzela – zimskim pohodom Zdravju naproti na Goro

Oljko. Dogodek je povezan s sveto Nežo, za katero je v Sloveniji poznan pregovor:

»Neža kuram riti odveže«, kar pomeni, da od 21. januarja, ko goduje Neža, kokoši po

zimskem premoru zopet pričnejo nesti jajca. V okviru tega dogodka smo se odločili, da

nahrbtnik napolnimo predvsem z jajčnimi specialitetami.

Ustvarili smo spominek, ki je uporaben, ekološki, vanj smo vključili lokalne pridelovalce

hrane in ostalih izdelkov. Prikupen je že sam nahrbtnik, poimenovali pa smo ga Nežin

rukzak z Gore Oljke. Vsebina nahrbtnika ni vsakdanja, saj so v njem okusen jajčni namaz

z zelišči, vložena prepeličja jajca, mini žemljice, vrečka čaja iz domačih zelišč ter mala lesena

žlička. Verjamemo in trudili se bomo, da bo spominek postal zanimiv ne samo za pohodnike

in obiskovalce Gore Oljke na pohodu Zdravju naproti, temveč da bo postal prepoznaven skozi

vse leto kot spominek, ki je značilen za planinski dom na Gori Oljki.

Šolski center Velenje,

Višja strokovna šola

Trg mladosti 3

3320 Velenje

(03) 89 60 600

vss@scv.si

http://vss.scv.si/sl/

Avtorji naloge: Monika Melanšek, Jure Mihelak, Jan Napotnik,

Damjana Sladič, Gal Zabukovnik

Mentorici: Antonija Jakop, Martina Omladič


Opis turističnega spominka

Nežin rukzak z Gore Oljke

• Manjši nahrbtnik, narejen iz konopljine tkanine, ki

daje nahrbtniku videz domačnosti in mehkobe. Nahrbtnik

bo pohodniku služil tudi kasneje, saj ga bo lahko

uporabljal za shrambo pripravljene malice, svoje mesto

pa bo našel v velikem planinskem nahrbtniku. Tako se

bo pohodnik izognil uporabi plastičnih vrečk.

• V planinskem nahrbtniku nikoli ni manjkal namaz.

Ali je bila to zaseka ali pašteta ali kakšen drug domač

namaz. Mi smo se odločili za jajčni namaz z dodatkom

različnih začimb in zelišč.

• Med planinsko malico so bila pogosto tudi trdo

kuhana jajca, lahko pa pohodnik v nahrbtnik da tudi

vložena prepeličja jajca.

• Tudi na kruh nismo pozabili. Odločili smo se za mini

žemljice, ki jim ponekod pravijo tudi »žulike«.

• Priljubljena pijača planincev in pohodnikov je čaj, zato

smo v nahrbtnik dali vrečko čaja iz zdravilnih rožic z

domačega vrta.

• Nahrbtniku je priložena lesena žlička, da si lahko

pohodnik malico iz nahrbtnika privošči že na poti proti

domu.

Gora Oljka in cerkev Sv. Križa

Gora Oljka je 734 m visok kraški osamelec nad Polzelo,

kjer od leta 1757 stoji dvostolpna cerkev, ki popotnikom

že od daleč pritegne pozornost iz vseh smeri. Gora je

prvič omenjena leta 1243 kot ''Križna gora''. Od sredine

17. stoletja je na vrhu hriba stal križ, od leta 1753 pa

kapela sv. Jošta in sv. Neže.

Ljudje že stoletja prihajajo na Goro Oljko. Že leta 1897 je

bila markirana pot iz Šmartnega ob Paki in malo pozneje

še iz Šoštanja. Danes je Gora Oljka prepredena s številnimi

markiranimi potmi, ki vodijo iz praktično vseh krajev

ob njenem vznožju. Obiskovalci se lahko po vzponu oddahnejo

in okrepčajo v Planinskem domu na Gori Oljki

in si ogledajo znamenito cerkev Sv. Križa.

Cerkev je zelo privlačna zaradi glavnega oltarja, ki jo uvršča

med impozantne spomenike. Vrh predstavlja zadnja

večerja z velikega oltarja, kjer sedeči apostoli v naravni

velikosti izpovedujejo svoje občutke ob zadnji večerji. Posebnost

je tudi podzemno svetišče z božjim grobom, ki se

nahaja pod obstoječo cerkvijo in je bilo v letih 1899/1900

v celoti restavrirano. Sedanje ime je Gora Oljka dobila

po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja, kjer je

upodobljen Jezus na Oljski gori.

Z Gore Oljke je lep razgled na jugu na Posavsko hribovje,

med drugim na Kum in Mrzlico, na zahodu na Menino,

Golte, Smrekovec in Raduho, proti severu na Peco, Uršljo

goro, Pohorje in Paški Kozjak. Lep je tudi pogled na Spodnjo

Savinjsko dolino od Letuša do Celja, na del Zgornje

Savinjske doline z Mozirjem in na del Šaleške doline z

Velenjem.

79


80 Casanova isolana

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Na temo Turistični spominek mojega kraja smo pripravili produkt povezan s primorsko

regijo. Za to čudovito pokrajino je značilno pravo kulinarično bogastvo in del tega

smo želeli pokazati v našem spominku. Odločili smo se za steklenico značilnega in

znanega vina refošk, naloženo v leseno batano. To je preprost ribiški čoln, kakršnega

so uporabljali izolski ribiči. Refošk slovi kot rubinasto rdeče vino z zdravilnimi

učinki. Mi ga predstavljamo s še nepoznano zgodbo o pustolovcu Giacomu Casanovi.

Veljal je za enega najbolj izobraženih in razgledanih ljudi svojega časa; govoril je vse

takratne evropske jezike in imel veliko znanja iz filozofije. Pogosto se je selil. Kamorkoli

je prišel, so ga ljudje toplo sprejeli in radi prisluhnili njegovim zgodbam. Z Izolo

pa je povezan njegov pobeg iz beneškega zapora I piombi. Zaprli so ga zaradi mnogih

prekrškov, kot so zavajanje nedolžnih, goljufije pri kartah, zapeljevanje poročenih žensk,

preklinjanje, pripadnost tajnim društvom, prav tako je bil lastnik prepovedanih knjig.

Med bivanjem v zaporu je neprestano mislil na pobeg. Z jetnikom Balbijem sta skovala

načrt. Njegov sojetnik, izolski brivec Sordaci, ga je obril in ostrigel, da ni več dajal vtisa

zanikrnega zapornika. Ker je pobeg uspel, še dandanes velja za enega najbolj razvpitih. V

svojih spominih je hvalil Istro, lepoto tamkajšnjih žensk ter vino refošk iz Izole, ki ga je

poskusil v beneškem zaporu. Od takrat je prisegal na čudežno moč tega črnega kralja.

Povezali smo beneškega zapornika, istrsko vino in za to območje značilno plovilo batano ter

dobili produkt, imenovan Casanova isolana. Tak spominek je elegantno darilo za ljubitelje

vina, prav tako tudi ljubitelje kulture. Nadaljevanje našega spominka je Manjada isolana, ki

vključuje kulinarične dobrote naše regije.

Srednja šola Izola

Prekomorskih brigad 7

6310 Izola

(05) 662 17 20

sola@srednjasolaizola.si

www.srednjasolaizola.si

Avtorji naloge: Dea Kolenc, Fiona Colugnati, Patrik Provenza, Sindi Krajnc

Mentor: Manuela Kuzmin Delgiusto


Manjada izvira iz italijanskega glagola mangiare, ki

pomeni jesti. Beseda v našem narečju pomeni požrtija.

Turist, obiskovalec ali domačin bo lahko izbiral med različnimi

kulinaričnimi dobrotami in jih polagal v batano.

Na voljo bodo vloženi sardoni, polentna moka z zelišči

in suhi kakiji. Sardoni so tipična jadranska plava riba,

cenovno dostopna, lahko prebavljiva in polna maščobnih

kislin omega 3. Včasih so bila hrana predvsem revnih

prebivalcev, saj so bile druge ribe predrage. Polenta je

osnova, h kateri je moč kombinirati karkoli in zagotovo si

zasluži častno mesto med našimi dobrotami. Ker pa polentno

moko dobiš v vsaki trgovini, smo ji dodali začimbe

in zelišča (majaron, timijan, žajbelj, rožmarin… čisto

vseh pa vam ne smemo razkriti). Suhi kaki bo zaokrožil

in posladkal naš kulinarični izbor. Kaki po naše pomeni

božji sadež, ponekod pa mu zaradi okusne sladkosti

pravijo tudi rajsko ali zlato jabolko.

Velika prednost Manjade isolane je v tem, da kupec lahko

sam izbere kombinacijo istrskih dobrot in si tako pripravi

svoj turistični spominek.

Osnova vsega je lesena batana, ki nas v vsakem trenutku

popelje na počitnice med morske valove, kjer diši po

soncu, morju, soli in istrski kuhinji.

81

Naš turistični spominek je lesen in estetsko privlačen,

zato lahko batana brez steklenice služi tudi kot dekoracija

ali neke vrste podstavek za sadje, buteljke vina oziroma

druge predmete.


82 Z Jurijem po belokranjsko

krepčilo

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Turistični spominek, ki smo ga dijaki pripravili za letošnje

tekmovanje Več znanja za več turizma je nastal na podlagi

zgodbe, ki govori o mladem dečku Juriju.

Slednji je v času Uskokov rešil Belo krajino pred tremi

velikani, ki so jo uničevali.

Ko so vsi domačini obupali nad tem, da bi pregnali zlobne

velikane se je na pot odpravil Jurij, ki je s seboj nesel platnen

»žakličk«, ki mu ga je pripravila mama. V njem sta bila

kapa in šal, ki mu jih je spletla iz doma pridelane volne – z

njuno pomočjo se je segrel in premagal prvega velikana, ki je

zaledenel čarobno belokranjsko pokrajino. V žakličku je bil

tudi brezov sok, ki je dal Juriju energijo, da je ukanil drugega

velikana, ki je s svojimi velikimi nogami potacal vse pridelke, ki

so jih pridelovali kmetje. Tretjega velikana, ki je bil najbistrejši in je po Beli krajini kradel

ovce pa je Jurij ukanil šele, ko je ponovno našel motivacijo, da reši svojo deželo. Motivacijo

mu je predstavljal zadnji predmet v žakličku – na les bele breze vgravirano belokranjsko

ljudsko glasbilo tamburica.

S pomočjo »žaklička« je tako v naši zgodbi Jurij rešil Belo krajino, poleg tega pa nas s svojimi

doživetji v zgodbi nauči še nečesa zelo pomembnega:

ne glede na to kako brezizhodno izgleda situacija, se vedno najde rešitev!

Grm Novo mesto –

center biotehnike in turizma

Srednja šola za gostinstvo in turizem

Ulica talcev 3

8000 Novo mesto

(07) 33 21 527

ssgt.nm@guest.arnes.si

http://ssgt-nm.si/

Avtorji naloge: Ula Gliha, Anita Sinjur, Alen Golobič,

Sodelujoči na stojnici: Ines Rupnik, Lina Ovnik, Sara Milanović

Mentorica: Slavica Šterk, somentorica: Jožica Medle


V letošnji tekmovalni nalogi z naslovom Z Jurijem po

belokranjsko krepčilo smo predstavili svoj turistični

spominek z imenom belokranjski žakličk. Vanj smo

»vtkali« izdelke iz naravnih danosti, ki jih je moč najti na

območju Bele krajine – edinstvene pokrajine na skrajnem

jugovzhodu Slovenije. V notranjosti posejane vinograde

in polja, objemata, pogorje Gorjancev z ene in obmejna

reka Kolpa, z druge strani. Energija v teh krajih je, po

mnenju obiskovalcev, nekaj prav posebnega.

Turistični spominek je sestavljen iz treh simbolnih

elementov, ki imajo v zgodbi ključno vlogo, le-ti pa so

skupaj trženi v laneni vrečki, žakličku iz zgodbe. Zunanjo

podobo lanene vrečke, imenovane Belokranjski žakličk,

pa krasi glavni lik zgodbe, mlad junak Jurij.

Prvi element spominka sta kapa in šal, izdelana iz pristne

belokranjske volne. Volneni šal in kapo naj bi dijaki naredili

sami, no, vsaj tak je bil načrt. Kmalu smo ugotovili,

da pletenje pravzaprav ni tako preprosto kot deluje na

prvi pogled. Nam, pripadnikom računalniške generacije,

je prineslo kar nekaj težav. A k sreči imamo mentorico, ki

si je vzela čas in vztrajno popravljala naše napake ter nam,

priznamo, pomagala pri pletenju zaključkov.

Med raziskovanjem in iskanjem drugega elementa spominka

smo naleteli na pridelovalca brezovega soka Roberta

Bartola, ki nam je za potrebe predstavitve na tržnici

daroval nekaj litrov tega naravnega bisera. Čisti brezov

sok je blago sladka, malo gostejša tekočina prijetnega

okusa, ki ima številne pozitivne učinke ne le na zdravje,

temveč tudi na lepoto. Je raztopina hranil, ki se spomladi

pretaka po deblu, iz korenin v krošnjo. Sok je v spominku

pakiran v majhnih stekleničkah, ki poleg privlačnosti embalaže

zagotavljajo, da potencialni kupci našega spominka,

ki mu lahko rečemo kar zdravilo, brez težav vzamejo s

seboj, tudi na letalo.

Zadnji element spominka pa je les bele breze, ki smo ga

preoblikovali v družabno igro spomin, liki katerega temeljijo

na naši zgodbi.

Naš cilj smo tako izpolnili: spominek, ki reprezentira

Belo krajino in njene naravne danosti, je uporaben in

hkrati za turiste zanimiv. Posebno privlačnost pa mu

dodaja še pravljična zgodba. Izmišljena zgodba o dečku

Juriju, ki je premagal tri velikane. Za slednjo imamo

v bližnji prihodnosti načrt, da jo skupaj z mentorico

izdamo v obliki slikanice, tako naš projekt »Z Jurijem

po belokranjsko krepčilo« živi naprej, tudi po končanem

tekmovanju.

83


84 Keltus

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Novo mesto je glavno, gospodarsko središče na Dolenjskem in je manj poznano kot

turistični kraj, čeprav že od leta 2006 nosi častni naziv »mesto situl«. Današnja poglavitna

turistična ponudba Novega mesta temelji predvsem na poslovnem in športnem

turizmu, ostale zvrsti turizma pa se bolj počasi razvijajo. Mesto ima tudi bogato

arheološko dediščino, ki jo želimo še dodatno oživiti z novimi turističnimi spominki.

Ker pa je naš turistični izdelek povezan z bivanjem Keltov, ki so nekoč živeli na enem

izmed gričev mesta, bomo v nadaljevanju pogledali v čas prazgodovine mesta.

V obdobju starejše in mlajše železne dobe arheološke najdbe pričajo o tedanji veliki

spretnosti oblikovalcev kovin in gline, gosti naseljenosti in njihovi kulturi. Iz tega obdobja

je bilo odkritih veliko število figuralno okrašenih in neokrašenih vedric oz. situl.

V času antike so naše ozemlje zaznamovali tudi Rimljani, saj je v bližini mesta potekala

pomembna rimska prometna pot iz Ljubljane proti Sisku.

Pri raziskovanju življenja Keltov na Dolenjskem v obdobju od 4. stol. pr. n. št. smo naleteli

na veliko zanimivosti. Iz zgodovinskih literarnih del lahko zasledimo opise, da so bili

Kelti izjemni, inovativni, trdoživi ljudje, obvladovali so rituale in protokole narave, močno

so bili povezani z zemljo, vodo in kamni. Ženske so bile enakopravne z možmi. V družini

so imele poleg rojevanja pomembno vlogo. Vzgajale so otroke, skrbele za dom, vodo in

hrano ter se ukvarjale s tkanjem. Rade so bile lepo urejene, nosile so različen nakit iz brona

ali zlata na različnih delih telesa in oblekah.

Kelti so bili znani po svoji umetnosti, ki je bila zelo izrazna, saj so izdelovali različne figure

manjših in najmanjših velikosti. V začetku so z veliko mero natančnosti ustvarjali zapletene

Ekonomska šola Novo mesto

Ulica talcev 3 a

8000 Novo mesto

(07) 393 32 60

informacije@esnm.si

www.esnm.si

Avtorji naloge: Rebeka Bajc, Sara Cajnar, Nika Tea Frelih, Lara Gašperšič

Mentorica: Valerija Kranjc


geometrijske like, kasneje pa se je začel uveljavljati bolj

svoboden slog z upodabljanjem različnih motivov iz narave.

Bili so pravi mojstri dekoracije predmetov.

Pred iskanjem ideje za turistični spominek smo raziskali

obstoječo ponudbo turističnih spominkov v Novem mestu

na več prodajnih mestih. Ugotovili smo, da je ponudba

spominkov kar pestra. Na voljo so različni magneti z motivi

situl, novomeških znamenitosti, raznovrstni nakit iz

stekla ali kovinskih elementov, lesene deske v najrazličnejših

oblikah. Na TIC-u Novo mesto smo skupaj z zaposleno

osebo ugotovili, da je najbolje, da razvijemo izdelek, ki

bo okolju prijazen torej iz lesa z ekološko noto.

Odločili smo se za izdelavo unikatnih obeskov iz lesa

slovenskih sadnih dreves (hruška, češnja, jablana, sliva),

ki so nekdaj rastla v dolenjskih vrtovih, ob obronkih

travnikov, njiv in ob prometnih poteh.

Izdelek je lahek, na otip je prijeten, narejen iz ekoloških

materialov, in sicer iz domačega lesa, zavzema malo prostora

v prtljagi turista in ima konkurenčno ceno. Turist ga

lahko uporabi kot obesek vratne verižice ali kot obešalo

za ključe oz. USB disk. Premer kroga obeska znaša 4 cm,

debelina pa cca 3 mm. Na hrbtni strani izdelka je prilepljena

nalepka, na kateri so navedeni podatki o izdelku.

Vsak obesek ima zgoraj izvrtano luknjico, ki je namenjena

za vgradnjo sponke, ki omogoča napeljavo vratne

verižice oz. vrvice. Izdelek se prodaja v lični papirnati

škatlici, ki je prijazna do okolja.

Na obeskih, ki lahko služijo kot nakit vratnih verižic, so

vgravirani razni keltski simboli. Za keltske simbole smo

se odločili iz razloga, ker so bile na Dolenjskem, zlasti na

ozemlju sedanjega Novega mesta, izkopane arheološke

najdbe iz prazgodovine, ki pričajo o nekdanjem življenju

keltskih plemen. oz. vrvice.

Pri iskanju imena za turistični spominek smo naleteli

na obilico težav, ker smo želeli izbrati starinsko ime. Po

nekaj urah iskanja smo se odločili, da se bo naš izdelek

imenoval Keltus. To ime smo našli v Valvazorjevi knjigi

Slava vojvodine Kranjske, kjer je avtor med drugim želel

odkriti resnični in prvi izvor imena Kranjska. Prebivalce

dežele Kranjske so nekdaj imenovali Kelti po osebi

Celtus, in sicer to po Polifemovem sinu, ki mu je bilo ime

Keltus.

V sedanjem času se ponovno obujajo keltske kulture,

običaji in vrednote, ker sodobni človek v svojem hitrem

tempu življenja pogreša duhovne vrednote in resničen,

globji stik z naravo.

V zadnjih letih se je na to temo zvrstilo kar nekaj turističnih

dogodkov, na katerih so obudili nekdanje življenje

Keltov. Danes lahko spoznamo in prevzemamo prijetnejše

oblike keltskega družbenega življenja, ki so poznani po

misterijih, mitih in magiji. Iz njihove povezave z različnimi

elementi se lahko marsikaj naučimo tudi mi.

85

»Kakor je keltska moč obudila mene, naj obudi tudi vas. In

vas ponovno ponese v spomine, ko ste obiskali našo prečudovito

dolenjsko vas.«


86 Dogodivščine Male Tikvice

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Osrednja nit spominka je tikev (buča), ki je naš tradicionalni, naravni in lokalni pridelek.

Spominek predstavlja edinstveno ponujeno vrednost. Je večnamenski in večgeneracijski,

torej namenjen celotni družini od najmlajših do najstarejših.

Sestavljen je iz:

• knjige receptov,

• družabne igre Mala Tikvica ter

• sestavin za pripravo bučnega namaza (bučnega olja, bučnih semen in začimb).

Skozi turistični spominek želimo vplivati na večjo prepoznavnost Prekmurja, tako

doma kot širše. Slovenski spominki kljub svojemu potencialu še vedno niso dovolj

prepoznavni. Ravno zato smo izdelali sestavljen spominek, ki predstavlja različne značilnosti

Prekmurja in buč.

Za spominek smo najprej dobili zamisel o bučnem namazu in se odločili, da ne bo že

pripravljen, temveč smo priložili vse potrebne sestavine z namenom, da si ga pripravi vsak

sam. Ker smo želeli predstaviti še ostale okusne jedi iz buč, smo naredili majhno knjižico

z recepti, za pripravo različnih jedi. Poudarili smo tudi koristne učinke bučnega olja na

zdravje posameznika, zato smo na zadnji strani knjižice receptov zapisali še 7 koristi za

zdravje. Da bi bil spominek zanimiv tudi za mlajše, smo se domislili zabavne in poučne igrice,

preko katere bodo igralci spoznavali Prekmurje, njegove naravne in druge znamenitosti.

Vse dele spominka smo želeli združiti in ponuditi skupaj, zato smo oblikovali leseno škatlico,

v kateri bo celoten spominek shranjen in je uporabna tudi za druge namene.

Vsem oboževalcem domačih, tradicionalnih jedi in iger pa smo pripravili enodnevno kulturnozabavno

prireditev, ki bo potekala na Gradu na Goričkem.

Ekonomska šola Murska Sobota,

Srednja šola in gimnazija

Noršinska ulica 13

9000 Murska Sobota

(02) 521 34 00

ekonomska.sola@s-es.ms.edus.si

www.ekonomska-ms.si

Avtorji naloge: Nina Novak, Lara Seredi, Nika Hari, Simona Nemec,

Niko Potočnik, Filip Kutoš, Melisa Rainer

Mentorici: Nataša Šiplič Šiftar, Cvetka Gomboc Alt


87


88 Po poteh Vinka Spominka

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Turistični proizvod, ki smo si ga zamislili v letošnjem šolskem letu, smo poimenovali

Po poteh Vinka Spominka. Zgodba se odvija na Krasu.

Vinko Spominko je sin doberdobske matere in kraškega očeta, ima ženo in dva

šoloobvezna otroka. Družina je zelo povezana. Obletnica poroke staršev je pred vrati,

Vinko pa še ne ve, kaj bi staršema podaril. Rad bi ju obdaril z nečim, kar jima bo

obudilo spomin na njuno »ohcet«.

Da bi našel primerno darilo, se poda na pot, na kateri obišče več kraških zamejskih

vasi, ki jih je že kot otrok obiskal s starši.

V vsaki vasi, v kateri se ustavi in preizkusi lokalne enogastronomske dobrote, si za

spomin vzame vinski zamašek. Dan obletnice se bliža in Vinko še nima darila. Kmalu

mu šine ideja…staršema bo podaril veliko srce, ki sta ga vnuka izdelala iz zbranih

zamaškov.

Namen tega projekta je spoznavanje Krasa, vina in gastronomije ter naravnih zanimivosti

in kulturne dediščine naših krajev. Turistični paket je posebej primeren za vse mlade

družine z otroki, pa tudi njihove stare starše, ki se želijo razvedriti ob dobri hrani in kapljici.

In ko oni uživajo, uživajo tudi otroci, ko se v družbi animatorja zabavajo in ustvarjajo

spominke iz zamaškov. Ob zabavi pa še spoznavajo kulturno, naravno in zgodovinsko

dediščino kraškega območja (prijetno s koristnim).

Tehniška šola za turizem

s slovenskim učnim jezikom

Žiga Zois

Ul. Puccini 14

34170 Gorica, Italija

+(39) 0481 53 00 21

gois00400n@istruzione.it

www.potep.org

Avtorji: Erika Bric, Martina Feresin, Giorgia Trevisan, Lisa Mainardis,

Nace Sorč, Laura Drašček, Martina Zidarich

Mentorice: Flavija Bezeljak, Sara Bresciani, Federica Bello,

Michela Codermaz, Erika Valentinčič


Dnevni program po poteh vinka spominka

89

9.00 Doberdob (ogled Gradine in jezera)

10.30 Devin (Devinski grad)

12.00 Repen in Repentabor, Kraška hiša, cerkev device

Marije Vnebovzete (arhitektura in obzidje)

13.00 Osmica Zidarich Praprot: degustacija vin in kosilo,

ogled vinske kleti Zidarich

15.30 Povratek na Gradino


90 Suvenirima o Zvorniku

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

U skladu sa ovogodišnjom temom festivala, cilj nam je afirmacija Grada Zvornika,

posebno putem suvenira. Koristićemo postojeće suvenire Turističke organizacije grada

Zvornika, kao i one koje ćemo sami izraditi. Na osnovu istraživačkog dijela zastupićemo

suvenire o mostu sa rijekom Drinom, tvrđavi, gradskoj kapiji, manifestaciji Zvorničko

ljeto.

Cilj nam je da napravimo široku turističku ponudu, za razne turiste, od onih što vole

slikanje, kulturne manifestacije do gostiju koji vole koncerte. Zato će ovaj turistički

proizvod biti skup različitih ponuda, u kojima svako može da pronađe ono što mu

odgovara, a ujedno i za svaku ponudu, imaćemo i suvenir koji ga prati. Predstavićemo

Zvorničko ljeto, Regatu, Uličnu trku, Vidovdanski sabor, Plivanje za Časni krst i

manifestaciju Mostovi spajaju ljude.

Javna ustanova

Srednjoškolski centar

»Petar Kočić« Zvornik

Vuka Karadžića 69

75400 Zvornik

056/490-290

ss62@skolers.org

www.gimissspkzv.org

Učenici: Isidora Jerkić, Dajana Erkić, Jovana Jovanović , Čedomir Ristić,

Sofija Šurbat, Ana Subotić, Anja Šešlija

Mentor: Željko Zarić


Abstract

In accordance with this year's theme of the festival, our

aim is to affirm the city of Zvornik, especially through

souvenirs. We will use the existing souvenirs of the Tourist

Organization of the city of Zvornik, and souvenirs

made by ourselves. Based on the research part, we will

make souvenirs with the bridge on the Drina River, the

fortress, the city gate, the Zvornik Summer manifestation.

Our goal is to make a wide tourist offer, for various

tourists, from those who like painting, cultural events to

guests who like concerts. That is why this tourist product

will be a set of different offers, in which everyone can

find what they like, and at the same time for each offer,

we will also have a souvenir to accompany it. We will

present Zvornik Summer, Regatta, Street Race, Vidovdan

Assembly, Swimming for the Holy Cross and the manifestation

Bridges connect people.

91


92 Turistička razglednica

regije Birač

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Ovim projektom predstavljamo turističku razglednicu regije Birač, otvarajući vrata

četiri srednjovekovna manastira iz 14 i 15 veka: Lovnica, Tavna, Sase i manastir

Svetog Jovana Preteče, kao i vrata najstarije džamije u Bosni i Hercegovini – Kušlet.

Regija Birač se nalazi u istočnoj Bosni i obuhvata geografski povezane teritorije

opština Bratunac, Milići, Srebrenica, Šekovići, Vlasenica i Zvornik.

U skladu sa ovogodišnjom temom, cilj nam je afirmacija i promovisanje svih religija

na prostoru regije Birač preko verskog turizma. Potrebno je privuči što veći broj

stranih i domaćih turista da bi se upoznali sa načinom dolaska u verske objekte koji

predstavljaju kulturno-istorijsko, duhovno i nacionalno blago naše zemlje.

Proizvod koji nudimo je dvodnevni događaj, koji se sastoji od obilaska regije Birač – prvi

dan je obilazak džamije Kušlet (opština Zvornik), manastirskog kompleksa Sase (opština

Bratunac) i manastira Lovnice (opština Šekovići.) Za sutrašnji dan planiran je obilazak

manastira Tavna i manastira Svetog Jovana Preteče koji pripadaju opštini Zvornik.

Ovom našom turističkom ponudom želimo da zaineresujemo ljude da dođu i upoznaju

druge religije i tako promovišu verski turizam. Verski turizam treba da bude most koji će da

spoji i poveže ljude različitih religija da bi ljudi bolje shvatili i razumeli jedni druge.

Javna ustanova

Srednjoškolski centar

»Petar Kočić« Zvornik

Vuka Karadžića 69

75400 Zvornik

056/490-290

ss62@skolers.org

www.gimissspkzv.org

Učenici: Miroslav Pisić, Bojan Ašćerić, Dušan Mijatović,

Dejan Galić, Stefan Tomić, Ivan Pantelić

Mentor: Darka Tolj


Program

Prvi dan

93

8.00 Dolazak i smeštaj učesnika u motel »Laguna«

9.00 Pešačenje do džamije na Kušletu i njen obilazak uz

izlaganje turističkog vodiča

10.30 Odmor i doručak

11.00 Poseta i obilazak manastira Sase i rimskog nadgrobnog

spomenika koji se nalazi u kompleksu manastira

13.30 Povratak u Zvornik i ručak u restoranu »Vidikovac« i

polazak do manastira Lovnice

15.30 Pešačenje, poseta i obilazak manastira Lovnica

18.00 Povratak u Zvornik. Večera i noćenje u restoranu

»Gradska kafana Central«

20.30 Druženje, bogati noćni život Zvornika

Drugi dan

9.00 Doručak u restoranu »Gradska kafana Central«

10.00 Obilazak manastirskog kompleksa Tavna uz izlaganje

turističkog vodiča

14.00 Povratak u Zvornik. Ručak u etno restoranu »Šoja 2«

na Zvorničkom jezeru

16.30 Obilazak zvorničkoga manastira uz izlaganje turističkog

vodiča

19.00 Ispračaj učesnika


94 Nezaboravan trag

Vrnjačkih parkova

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Banja označava »mesto za kupanje ili banjanje« i neraskidivo je vezana za postojanje

prirodnog lekovitog faktora (PLF). Bez njega nema lečenja, pa tako ni banje, drugim

rečima ni naše predivne Vrnjačke Banje. Mineralni izvori bili su ključna atraktivnost

za dolazak turista u ovu kraljicu turizma, smeštenu u prelepom ambijentu planine

Goč. Kasnije, oni su bili samo osnova za dalji razvoj brojnih društvenih atraktivnosti

kojima Banja danas raspolaže. Prema istraživanju turistima najzanimljivije atraktivnosti

su Most ljubavi, Japanski vrt i Vrabac Gočko. One osim što upotpunjavaju sadržaj

boravka turista čiji je motiv posete lečenje, svakako privlače i veliki broj novih segmenata

tražnje koji traže neko novo iskustvo. Suveniri vezani za ove atraktivnosti turistima

omogućavaju da delić tog iskustva ponesu sa sobom. Inovativni suveniri kreirani sa

ljubavlju ostavljaju autentičan, neizbrisiv trag u srcima turista i pozivaju ih da se uvek iznova

rado vraćaju. Kako bi zadovoljstvo turista bilo još na višem nivou prilikom kreiranja

suvenira vodilo se računa o smanjenju stepena zagađenja banje. Izrađeni su od materijala

koji umesto da zagade njene parkove i vodene tokove postali su delić predivnog sećanja koje

vremenom ne bledi. Poštujući elemente tradicije, a u skladu sa konceptom održivog razvoja,

jedan deo suvenira napravravljen je i od obnovljivog resursa, vune.

Ugostiteljsko-turistička škola

sa domom učenika Vrnjačka Banja

Čajkino brdo 18

36210 Vrnjačka Banja, Srbija

+381 (0)36 611 378

ugostturskola@ptt.rs

www.uts.edu.rs

Učenici: Gavrilović Nevena, Jovanović Anđela, Veselinović Sara,

Marković Nikola, Miković Mihailo

Mentor: Marijana Đurađević


Najprivlačnije atraktivnosi Vrnjačke

Banje i suveniri vezani za njih

Most ljubavi poznat je kao posebna atraktivnost gde se

može videti veliki broj mladih parova koji »zaključavaju

svoju ljubav« ostavljajući katance, koji danas preplavljuju

most. Ono što ga karakteriše je priča koja prati čitavu ovu

tradiciju sa zaključavavanjem:

Nekoliko godina pre I svetskog rata zavoleli su se učiteljica

Nada i srpski oficir Relja. Bila je to ljubav kojoj su se

svi meštani Vrnjačke banje divili, sve do početka rata koji

je sa sobom doneo more problema zaljubljenom paru. Početkom

rata, Relja odlazi sa svojom vojskom u Grčku, gde

pronalazi novu ljubav zbog koje zaboravlja svoju Nadu.

Ona je tugovala, patila i umrla mlada i nesrećna. Devojke,

potresene Nadinom sudbinom, u želji da sačuvaju

svoju ljubav, na katance ispisuju imena svojih voljenih

i vezuju za ogradu mosta gde su se Nada i Relja nekada

sastajali, a ključiće simbolično bacaju u reku.

Psenikinja, Desanka Maksimović je inspirisana tužnom

ljubavnom pričom napisala jednu od svojih najlepših

ljubavnih pesama »Molitva za ljubav«, i na taj način je

sačuvala legendu od zaborava. Kako bi priča trajno ostala

u sećanju turista napravljeni su inovativni suveniri koji se

vezuju za »Most Ljubavi«.

Suvenir Love bookmark namenjen je ljubiteljima knjige.

Napravljen je od materijala za reciklažu, kartona, papira i

obnovljivog resursa vune.

Čitajući Nadinu i Reljinu priču stranice beležite našim

Love Bokmarkerima.

Love ključići napravljeni su od materijala za reciklažu, od

žice i kartona.

Učinite vašu ljubav večnom, jedan ključić ponesite sa

sobom.

Kutija ljubavi predstavlja suvenir, kutija u obliku srca,

napravljen od kartona koji u sebi sadrži ljubavne poruke

ispisane na paljenom papiru.

Otvorite kutiju ljubavi i odaberite pravu poruku za vašu

dragu osobu.

Stihovi u boci predstavljaju suvenir sa ispisanim stihovima

čuvene pesme Desanke Maksimović, posvećene

legendi koja se vezuje za »Most ljubavi«. Stihovi pesme

»Molitva za ljubav« ispisani na papiru nalaze se u flašama

namenjenim reciklaži, oblepljenim srcima od papira.

Odaberite pravi stih pesme i ovekovečite vašu ljubav.

Japanski vrt u Vrnjačkoj Banji je otvoren 2011. godine

i predstavlja spoj žive i nežive prirode, mesto koje odiše

spokojom. Sa prvim mrakom ovo mesto nastavlja da živi

zahvaljujući svetiljkama koje vrtu daju posebnu čar.

Svećnjaci Japanskog vrta su napravljeni od plastičnih i

staklenih tegli i starih novina.

Unesite harmoniju u vaš dom sjajem svećnjaka Japanskog

vrta.

Bedževi predstavljaju inovativan suvenir u čijoj izradi su

korišćeni prvenstveno stari bedževi koje su učenici, kao

volonteri na čuvenoj manifestacijiji Love Fest, prikupljali.

Na svakom bedžu ispisana su japanska slova koja imaju

određeno značenje, pa se u skladu sa tim izdvajaju sledeći

bedževi sa određenim pratećim porukama:

Bedž lepote – Kao podsetnik na to da lepota nije samo u

licu, već svetlost u srcu.

Bedž mira – Niko ti ne može doneti mir osim tebe samoga.

Naš Bedž Mira pomoći će vam da pronađete svoju

oazu mira …

Bedž ljubavi – Ljubav je slepa, ali je u zemlji ljubavi i

najtamnija noć obasjana suncem. Neka naš Bedž Ljubavi

bude vaše sunce.

Bedž sreće – Ponesite sa sobom naš Bedž Sreće, jer samo

onaj koji je srećan može širiti sreću oko sebe.

Bedž mudrosti – Mudar čovek ne daje prave odgovore,

već postavlja prava pitanja. Zato nosite naš Bedž Mudrosti

i mislite mudro.

Ukoliko želite da elementi ovog harmoničnog jedinstva

ostanu kraj vašeg srca ukrasite odeću našim bedževima

Vrabac »Gočko« nalazi se u centru Vrnjačke Banje. Predstavlja

skulpturu koju krase tradicionalni srpski opanci i

šajkača. Ime je dobio po planini Goč u čijem se podnožju

nalazi Vrnjačka Banja. Vrabac »Gočko« je bio maskota

Igara bez granica koje su se održale u Vrnjačkoj Banji

1990. godine.

Gočko flašica predstavlja suvenir napravljen od flašice namenjene

za reciklažu ivunice, sa nacrtanim likom Vrapca.

Budite večno mladi, sa sobom ponesite flašicu vode termomineralnih

izvora Vrnjačke Banje.

Gočko Bedž je suvenir sa likom vrapca na bedževima

prikupljanim na Love Festu, kao što su i prethodno pomenuti

bedževi Japanskog vrta.

Stavite Gočko Bedž i osetite duh slobode.

95


96 Kofer sećanja

Turistički proizvod Kofer sećanja predstavlja spoj modernog sa tradicijom. Inspirisan je

vojvođanskim vezom u savremenoj interpretaciji i prilagođen potrebama savremenog

turiste – kupca. Proizvod je uspomena za poneti, koji dočarava magiju vojvođanske

varošice koju stvara njen narod, pesma, igra, tradicija, običaji … Mnoštvo različitosti

tradicija i kultura narodnosti koji ovde vekovima žive, kao koncem poslaganim u više

boja, vezu etno doživljaj vojvođanske varošice, vezu vojvođanski vez mesta gde biti

drugačiji znači biti vredan poštovanja.

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Kofer sećanja

Ovo nije kofer koji pakujete kada krećete na putovanje. Ovo je kofer koji ćete doneti sa

putovanja – sa putovanja u naš grad. Jer znamo da ćete kada pođete nazad, poželeti da

sa sobom ponesete nešto više od uspomena na predivne ukuse autentične vojvođanske

hrane i pića. Više od uspomena na dane provedene na lepom plavom Dunavu, uz pesmu

tamburaša i gajdaša, na čamcima i na fijakerima ili na biciklima. Više od uspomena na

raznolikost tradicija i kultura naših naroda, na grad sporta i velikih sportskih imena, na

predivnu prirodu jedne ravnice u koju je svako dobrodošao, na brojne manifestacije. Nešto

što će vas podsećati ne samo na mesto na kojem ste bili, već i na druženja i stečena prijateljstva,

na snažne utiske i anegdote … Dozvolite da vam kad pođete od nas, kao pravi, dobri

domaćini, napunimo kofere onim malim stvarima koje više od sećanja znače.

Srednja stručna škola

»Dr Radivoj Uvalić«

Trg bratstva i jedinstva 23

21400 Bačka Palanka

+381 216 040 428

ekonomskabp@gmail.com

www.ekonomskabp.edu.rs

Autori: Marija Novaković, Milica Puđa, Jana Aničić, Savo Zorić, Vukašin Đorđić

Mentor: Aranka Harak


97

Upoznajte naš grad

Bačka Palanka

Odmor na mestu gde Dunav spaja panonsku ravnicu i

fruška brda. Upustite se u taj doživljaj, etno boja dinamične

ravnice, obasjaće ga milenijumi kulturnih simbola.

Iznenadjenja u svako doba, za sva čula. Upustite se u

avanture i zalazak sunca u panonsko more.

Foto safari u očaravajućoj prirodi. Vinogradi, vidikovci,

planinski izvori, plaže i pešačke staze … Zaljubljenici u

prirodu uverite se sami.

Zabava uz tamburaše i domaće vino.

Iz zavežljaja prošlosti

u miraz budućnosti


98 Suvenir našeg kraja

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Oduševljeni smo nad svojim gradom kao turističkim odredištem, njegovom poviješću

i kulturnom baštinom smatramo da ovim projektom trebamo dočarati ljepotu našega

kraja i kvalitetu naše gastronomske ponude.

Ovim projektom želimo doprinijeti razvoju i napretku turizma i različitih kulturnih

događanja i manifestacija tijekom cijele godine te predstavljamo suvenir našeg kraja.

Suvenir može biti stvar ili predmet različitog podrijetla, oblika, veličine i predstavlja

poklon za uspomenu i sjećanje.

Svaki suvenir može ispričati »priču« s određenog područja i ujedno biti originalan i autentičan.

Vino i rakija, slavonski kulen te čvarci ili kobasice koje se na tavanima suše,

čajevi od biljaka s domaćih polja, licitarska srca, med. Sve su to proizvodi koje turisti

rado s ovog područja ponesu svojim domovina.

S obzirom da smo mi učenici Ugostiteljsko-turističke škole odlučili smo se za gastro

suvenir kojega mi sami možemo napraviti.

Jedan od suvenira koji smo mi priredili zove se Osječka Knedla, to je delikatesa koja je

nastala iz starog običaja iz vremena osmanske vladavine, a povezuje se s jednom zanimljivom

legendom.

Ugostiteljsko-turistička škola

Osijek

Matije Gupca 61

31000 Osijek

+385 31 211 095

ured@ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr

http://ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr

Autori: Denny Sokić, Matea Sušić, Stjepan Lulić, Talia Batrnek

Mentor: Gabrijela Baraban


Legenda o knedli

U davna vremena, točnije u ljeto 1526. godine, Osijek je

u vihoru rata postao dijelom velikog Osmanskog carstva.

Konačno, na veliku sreću Osječana, u petak, 29. rujna

1687. u 11 sati zadnji osmanski vojnik napustio je grad.

Par godina kasnije, u sjećanje na taj veliki trenutak zazvonile

su osječke crkve i tako proslavile dugo čekanu slobodu.

Kako su godine prolazile, crkve u Tvrđi, Donjem

i Gornjem gradu su i dalje svakoga petka u 11 zvonile

u spomen na veliki događaj no Osječani su krajem 19.

stoljeća zaboravili pravi razlog … Konačno i praktično,

kuharice su shvatile da je upravo to vrijeme, kada im sve

crkve tako kažu, idealno za pripremu jednog od omiljenih

nam jela – knedli (sa šljivama), kako bi cijeli ručak

bio gotov na vrijeme, do podneva! I tako je taj, jedanaesti

sat petkom postao i ostao poznat kao – »knedl sat«!

Knedla je dio gastronomske povijesti koju je Ugostiteljskom

škola u Osijeku oživjela u suradnji s Turističkom

zajednicom grada Osijeka.

Omotač:

• 50 g maslaca,

• 40 g krušnih mrvica,

• 10 g maka,

• 10 g oraha,

• 40 g šećera,

• cimet – po želji.

Priprema:

Skuhajte krumpir, protisnite ga i ohladite. Dodajte oštro i

glatko brašno, orahe, mak, šećer, sol, jaje i cimet. Mijesite

tijesto dok ne postane kompaktno. Od smjese oblikujte

kuglice i u njih utisnite otkoštenu šljivu punjenu pekmezom

od šljiva. Knedle kuhajte u kipućoj vodi.

Na maslacu popržite krušne mrvice, orahe, mak, šećer,

cimet i u smjesu uvaljajte kuhane knedle. Knedle poslužite

s kiselim vrhnjem i domaćim pekmezom od šljiva.

Krempita

Druga slastica koju Osječani vole je krempita. Kremšnite

ili krempite su jedan od omiljenih deserata na našim

prostorima.

Krempita je poznata delikatesa u gradu Osijeku od

davnina, rađena isključivo od domaćih sastojaka. Naime,

rješenjem Sektora za žigove i industrijski dizajn Državnog

zavoda za intelektualno vlasništvo, krempita osječke

slastičarnice Sunčana upisana je u poseban registar tzv.

verbalnih žigova pod zaštićenim nazivom »Osječka krempita«.

Obišli smo i tu slastičarnicu i od vlasnika saznali na

koji način se stvara brend jedne slastice, koliko je i u kojem

roku »Osječka krempita« privukla svoje sljedbenike.

99

Recept za knedlu

Sastojci (za 10 knedli):

Krumpirovo tijesto:

• 750 g kuhanog protisnutog krumpira,

• 150 g glatkog brašna,

• 150 g oštrog brašna,

• 30 g oraha,

• 25 g maka,

• 40 g šećera,

• 10 g soli,

• 1 jaje,

• 2 g cimeta,

• 10 kom šljiva,

• pekmez od šljiva.


100 Opatijski bookmark

sa kamelijom

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Suveniri su ukorijenjeni u lokalnu kulturnu baštinu te promoviraju i materijaliziraju

identitet turističkog mjesta, te stvaraju neraskidivu vezu između prošlosti i sadašnjosti.

Što čini suvenir dobrim, atraktivnim i poželjnim?

Ispitanici ističu da suvenir mora biti malen i jeftin, prepoznatljiv za kraj, tradicijski i

autohton, sa jasnom uporabnom vrijednošću.

I tako istražujući postojeću ponudu suvenira Opatije, i njenu bogatu povijest, odabrali

smo cvijet kamelije kao motiv za naš suvenir. Cvijet kamelije svojom ljepotom očarava

Opatijce, ali i njihove goste, već dugih 170 godina zbog čega predstavlja simbol grada.

Njezinom ljepotom bila je nadahnuta i Coco Chanel, i učinila je bijelu kameliju jedinstvenim

modnim dodatkom.

Prvu kameliju je 1846. godine u Opatiju donio Iginio Scarpa svoj supruzi, i zasadio je u

najljepšem opatijskom Parku Angiolina. Potaknuti brojnim slavnim osobama: piscima,

skladateljima, okrunjenim glavama, koji su u ovom parku uživali u kamelijama i čitanju

knjiga došli smo na ideju našeg suvenira. Izradili smo Opatijski bookmark sa kamelijom.

Cvijet kamelije može biti bijeli, crveni, ružičast i prošaran, a svaku od tih boja iskoristili smo

za naš suvenir.

I dobili smo ono što suvenir mora biti: malen, imati uporabnu vrijednost, pričati priču, a s

obzirom da je rađen od recikliranog materijala, potiče i ekološku osviještenost.

Ugostiteljska škola Opatija

Kumičićeva 14

51410 Opatija, Hrvatska

+385 51 718 520

uso@ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr

http://ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr

Učenici: Ivana Kiđemet, Nina Saršon, Artisto Vlašić

Mentor: Majda Šimunić


Kamelija simbol Opatije

Smještena podno planine i parka prirode Učka, Opatija

pruža izvrstan odabir za odmor ljeti i zimi. Predivna priroda,

parkovi, stare austro-ugarske ville, šetališta i plaže

već 170 godina privlače turiste iz Europe i svijeta.

Opatija je vodeće turističko mjesto u Republici Hrvatskoj

za organizaciju kongresa, seminara i savjetovanja.

Festivalima, koncertima, izložbama i drugim kulturnim

i sportskim događanjima Opatija tijekom cijele godine

nudi kulturno zabavne sadržaje.

Klima Opatije je submediteranska što znači da su temperature

nešto niže, a i padalina te oblačnih dana u godini

ima više nego u južnijim predjelima Jadrana. Parkovi

Opatije poznati su na cijelom području Jadrana i sredozemlja

kao središte parkovnog bilja cijelog svijeta. Parkovi

i zelenilo predstavljaju središnji dio cijelog područja

gradske površine.

Dođite u Opatiju i otkrijte skrivene čari jednog o najljepših

opatijskih parkova! Upoznajte opatijsku povijest

kroz čaroliju Parka Angiolina i uživajte u šetnji slikovitim

stazama. Park Angiolina jedan je od najnagrađivanijih

parkova u Hrvatskoj te najpoznatiji park u Opatiji. Sa

širokom lepezom biljnih vrsta iz raznih dijelova svijeta

čini zeleno srce grada.

Cvijet kamelija koji upotpunjuje ljepotu ovog parka

postao je simbolom Opatije. Osim prekrasne kamelije,

u parku su svoj dom pronašli i američki bor, himalajski

čempres, zimzelena biljka zanimljivih listova – fatsia japonica

te skoro 150 drugih biljnih vrsta. Ovom hortikulturnom

spomeniku uvelike pogoduje ugodna mediteranska

klima pa park, uz pomoć vrijednih ruku vrtlara, uvijek

izgleda savršeno.

Prošećite šljunčanim stazama parka i naići ćete na

šarmantnu Villu Angiolinu i slikoviti Glazbeni paviljon.

Odmorite se na nekoj od brojnih klupica i uživajte u

zelenoj bajci Opatije.

Već dugi niz godina opatijska kamelija privlači veliki broj

turista, koji uživaju u njegovoj ljepoti. Tako je Opatija

dobila svoj simbol. S ciljem brendiranja tog karakterističnog

simbola opatijske rivijere, kamelija se pojavljuje

na svim promotivnim materijalima, razglednicama, dok

sportska natjecanja nose njeno ime.

Brendiranju opatijske kamelije kao simbola rivijere,

pridonosi i Udruga ljubitelja kamelije »Iginio Scarpa« I

Hrvatski muzej turizma koji je danas smješten u Villi

Angiolina.

101

Ugostiteljska škola

Opatija


102 Djevojka

s galebom

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Opatija je poznata turistička destinacija. Turisti mogu u Opatiji uživati tijekom cijele

godine. U ovom projektu sudjelujemo kako bi turiste podsjetili na raznovrsnu turističku

ponudu tijekom cijele godine. Osim toga željeli bi da imaju uspomenu na lijepo

provedeno vrijeme u našem kraju. Djevojka s galebom je simbol Opatije i cijelog

Kvarnera i može se koristiti kao motiv na različitim suvenirima. Ponuda suvenira je

područje gdje se turistička ponuda može obogatiti. Kalendar koristimo svakodnevno i

interesantni motivi mogu privući pažnju i potaknuti turiste da dođu u našu turističku

destinaciju zbog različitih turističkih atrakcija. Djevojka s galebom je čest motiv za

umjetnike i ideje koje se nadovezuju na taj motiv mogle bi se iskoristiti na interesantan

način.

Hotelijersko turistička škola

Opatija

Drage Gervaisa 2

51 410 Opatija

+385 51 27 15 95

hts@ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr

www.ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr

Učenici: Armend Likaj, Ana Krstačić, Korina Svoboda, Ana-Marija Žubrinić

Mentori: Ksandra Sinožić, Marina Ivančić Komadina


Djevojka s galebom

Djevojka s galebom simbol je Opatije i cijelog Kvarnera,

koja će vas uvijek dočekati s čeznutljivim pogledom u

daljinu. Elegantna statua na stijeni uz obalno šetalište

Lungomare u Opatiji krije zanimljivu priču i identitet

djevojke koji je desetljećima bio tajna.

Za ljubitelje umjetnosti Opatija je pravi odabir. Upravo

se Opatija može pohvaliti brojnim »stanovnicima« koji su

namjerno ili slučajno završili na njenim ulicama. Navodi

vas na razmišljanje, svaki put iznova, o životu i sudbini te

divne, mlade djevojke.

Suveniri

Suvenir je predmet kojeg se ponese i zadrži u spomen na

određen događaj, mjesto ili osobu. Riječ dolazi od francuske

riječi souvenir i znači sjećanje. Suveniri su obično

kupuju sebi ili drugima. Suvenir može biti praktički

sve, od pamučne majice sa natpisom I love Opatija, do

metalne registarske tablice i kojekakvih sitnica; plakata,

privjeska za ključeve do flaše vina.

Ove godine naša škola je prvi put sudjelovala u međunarodnom

festivalu »Več znanja za več turizma« i jako smo

zadovoljni s organizacijom festivala i ljubaznim domaćinima.

Učenici koji su sudjelovali na natjecanju imali su priliku

primijeniti kreativnost i doprinijeti turističkoj ponudi

naše destinacije.

Opatija

Opatija, grad koji se često naziva i biserom Jadrana,

danas je jedna od najpoželjnijih destinacija velikog broja

turista.

Ljudi iz cijelog svijeta posjećuju ovaj prekrasni primorski

grad koji je još od 19. stoljeća poznato lječilište. I danas

Opatija privlači ljubitelje wellnessa, relaksacije i kvali­

103

tetnog odmora. Zahvaljujući ugodnoj klimi, Opatija je

savršena cjelogodišnja destinacija bogata nevjerojatnim

prirodnim ljepotama.

Grad je smješten ispod planine Učka koja je omiljena lokacija

izletnika i planinara, te svih onih koji žele uživati u

savršenom skladu krajolika. U Opatiji se osim prirodnih

ljepota osjeti i bogata te raskošna povijest. Gradske ulice

ovog grada prepune su kuća zanimljive i neobične arhitekture

te luksuznih vila iz habsburškog doba. Opatiju

krasi velik broj šarolikih parkova te šetnica koje zbog

blizine mora stvaraju opuštajuću atmosferu. Jedna od

najpoznatijih šetnica tik uz more je čuvena šetnica Lungomare

koja bi svakako trebala biti nezaobilazno odredište

svakog posjetitelja.

Nezaobilazna odredišta bi bez sumnje trebala biti i Ulica

slavnih te uvala zvana Portić, a iz Opatije se nipošto

ne odlazi bez fotografije s Djevojkom s galebom koja je

najpoznatija skulptura i simbol ovog grada. Zimi se može

uživati u raskošno ukrašenim trgovima, ulicama, raznim

spektaklima i programima koji su dio opatijske adventske

bajke. Čisto more, prekrasan pogled na obližnje otoke

Cres i Krk, veliki broj plaža, šarmantna povijest grada

te bogat sadržaj različitih atrakcija ono je što iz godine u

godinu vraća stare i privlači nove turiste u Opatiju.

Opatija (od latinske riječi: abbatia = samostan, što je izvedeno

od riječi abbat, abbas = opat)) je naziv za autonomnu

redovničku zajednicu katoličke crkve kojom upravlja

opat ili opatica.

To je ujedno i naziv za kompleks zgrada te zajednice – samostan.

Za srednjeg vijeka opatije su bile jezgra oko kojih

bi se formirala naselja, zbog tog mnoga naselja i gradovi

imaju u svom imenu riječ opatija (abbazia, abbey – kao

grad Opatija).


104 Rooster of Barcelos

Officially the Portuguese Republic is a sovereign country located in the southwest of

Europe, whose territory is located in the western part of the Iberian Peninsula and bordered

by a single nation, Spain. To the south and west, Portugal borders the Atlantic

Ocean.

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Traditional Food

Traditional food In the Portuguese cuisine, with Mediterranean and Atlantic influences,

we can find many specialties: soups, sausages, cheese, salted cod, sardines,

lamprey, numerous dishes of meat, fish or seafood, pastéis de nata (custard tarts), ovos

moles, and puddings as well as wines – red, white, rosé, sparkling and port wine.

Agrupamento de Escolas

de Barcelos

Av. Joao Paulo II, Apart. 166

Barcelos, Portugalska

aeb@aebarcelos.pt

http://aebarcelos.pt

Avtorji: Gabriela Fortes Ferreira Campos, Hugo Rúben Faria Oliveira, Carolina Pinto Ferreira,

Catarina Dias Miranda, Diogo José Gonçalves Rodrigues, Eduarda Carvalho de Oliveira,

Joana Gabriela da Costa Rodrigues, Margarida Vieira Coutinho da Costa Carvalho,

Renata Gabriela Afonso dos Santos, Beatriz Macedo Ferreira de Sousa Cunha

Mentorji: Augusto Vilas Boas, Maria Pena, Marcelina Santos


The legend of the Rooster of Barcelos

Tradicional Clothes

105

The legend of the Rooster of Barcelos tells the story of

a dead rooster's miraculous intervention in proving the

innocence of a man who had been falsely accused and

sentenced to death. The story is associated with the

17th-century calvary that is part of the collection of the

Archeological Museum located in Paço dos Condes, a

gothic-style palace in Barcelos.

According to the legend, silver had been stolen from a

landowner in Barcelos and the inhabitants of that city

were looking for the criminal who had committed the

crime. One day, a man from neighboring Galicia turned

up and became suspect, despite his pleas of innocence.

The Galician swore that he was merely passing through

Barcelos on a Pilgrimage to Santiago de Compostela to

complete a promise. Nevertheless, the authorities arrested

the Galician and condemned him to hang. The man

asked them to take him in front of the judge who had

condemned him. The authorities honored his request and

took him to the house of the magistrate, who was holding

a banquet with some friends.

Affirming his innocence, the Galician pointed to a roasted

cock on top of the banquet table and exclaimed »It

is as certain that I am innocent as it is certain this rooster

will crow when they hang me. « The judge pushed aside

his plate because he decided to not eat the rooster. But

still, the judge ignored the Galician’s appeal.

However, while the pilgrim was being hanged, the roasted

rooster stood up on table and crowed as the Galician

predicted. Understanding his error the judge ran to

the gallows, only to discover that the Galician had been

saved from hanging thanks to a poorly made knot in

the rope. The man was immediately freed and sent off in

peace.

Some years later, the Galician returned to Barcelos to

sculpt Calvary (or Crucifix) to the Lord of the Rooster

(Portuguese »Cruzeiro do Senhor Galo«) in praise to the

Virgin Mary and to Saint James. The monument is located

in the Archaeological Museum of Barcelos.

In the North, especially in Minho, women dress very rich

and colorful outfits with dominant shades of red, white

or black, wear long gold necklaces and cover their heads

with a scarf. These outfits are only used in parades and

festivals.


REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN

TEHNOLOGIJO

Turistična zveza

Slovenska Bistrica


TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

33. festival Turizmu pomaga lastna glava

16. festival Več znanja za več turizma

izdala in založila Turistična zveza Slovenije

avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic

avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS

oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf

Ljubljana junij 2019

www.turisticna-zveza.si

LIPA

Turistično društvo

KEBELJ

POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA

Občina Dobrovnik

More magazines by this user
Similar magazines