You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>2019</strong><br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA
Tadej Golob<br />
pisatelj<br />
Leninov park, 2018<br />
Postajališče Mercator<br />
Ljubljana<br />
Oblekla je kratke hlače in preveliko majico<br />
in takšna delovala skoraj kot študentka,<br />
pa niti ne tik pred diplomo.<br />
v rokah je držala<br />
mercatorjevo vrečko.<br />
že dobrih sedemdeset let<br />
vstopamo v vaša življenja.<br />
Dan D<br />
PLAC pod nekdanjim hipermarketom<br />
Mercator, Novo mesto<br />
v vaše knjige, v vašo glasbo,<br />
na avtobusne postaje, na trge in ulice.<br />
delamo dobro.<br />
že 70 let.<br />
in ja,<br />
tudi na vaše zmenke.<br />
Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana
3<br />
Kazalo<br />
4 Turistični spominek mojega kraja<br />
33. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />
6 Turistične tržnice po Mercatorjevih<br />
centrih<br />
10 Darovi narave in mirnogorskega zmaja<br />
12 Sv. Ana v malem spominku – Anovski<br />
pütnar<br />
14 Sladka legenda o Beli dami<br />
16 Quini Lapilli – pet v vrsto<br />
18 Pri nas v Šenčurju po medu diši<br />
20 Zdravilkova domača lekarna<br />
22 Žirovske sanje<br />
24 Ptujčki<br />
26 Zofijin medaljon<br />
28 Pragerska Katica<br />
30 Kamnčkanje<br />
32 Minkina ruta<br />
34 Planica – snežena kraljica<br />
36 Okusi Kanin<br />
38 Otliško okno – okno s pogledom<br />
40 Hubelj<br />
42 Z osla na ramo – Bisaga<br />
44 Foto šopek s Krasa<br />
46 Glinena solnica<br />
48 KolekcijAna<br />
50 Neki 'z Laškiga<br />
52 Začimbe za golaž & semenske bombe<br />
54 Usnjeni nakit in galanterija – Lepi kamen<br />
56 Flosarska cirnga<br />
58 Gornjegrajski medenjak<br />
60 Od železnega do slastnega mostu –<br />
radeški njaMMost<br />
62 »Korblin« goričkih dobrot<br />
64 ŠtemPLAY GOričko<br />
66 From Palček Polanski<br />
16. festival Več znanja za več turizma<br />
68 Turistična tržnica sejem NATOUR<br />
Alpe-Adria <strong>2019</strong><br />
70 Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka<br />
72 Iz vinograda v steklenico, steklenica v<br />
pečico<br />
74 V lisičkinem brlogu<br />
76 Sladka usnjarska dogodivščina v Šoštanju<br />
78 Nežin rukzak z Gore Oljke<br />
80 Casanova isolana<br />
82 Z Jurijem po belokranjsko krepčilo<br />
84 Keltus<br />
86 Dogodivščine Male Tikvice<br />
88 Po poteh Vinka Spominka<br />
90 Suvenirima o Zvorniku<br />
92 Turistička razglednica regije Birač<br />
94 Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova<br />
96 Kofer sećanja<br />
98 Suvenir našeg kraja<br />
100 Opatijski bookmark sa kamelijom<br />
102 Djevojka s galebom<br />
104 Rooster of Barcelos<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA
Turistični spominek<br />
mojega kraja<br />
Pozdravljeni, mladi, v objemu turističnega utripa Slovenije.<br />
Do letošnjega leta sem vaše dejavnosti v okviru turističnih<br />
krožkov in društev opazoval le kot podpredsednik republiškega<br />
Turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije, letos pa<br />
se lahko z vsem pisanim in raznovrstnim razkošjem zamisli,<br />
ki vznikajo v vaših mladih umih in srcih, seznanjam že kar kot<br />
predsednik Turistične zveze Slovenije.<br />
Že doslej ste tisti, ki ste pripravljeni svoj prosti čas nameniti<br />
spoznavanju dela v turističnih društvih in pri prepoznavanju<br />
turistične ponudbe vaših domačih krajev, naredili zelo veliko. Vi in<br />
vaši mentorji, ki vas podpirajo in usmerjajo z vsem žarom, ki ga lahko<br />
ponudijo le dobri, skrbni in predani učitelji, ste skupaj ustvarili pravo<br />
množico zamisli, s katerimi nas vsako leto lepo presenečate in na katere<br />
bi lahko bili ponosni vsi poklicni turistični delavci v Sloveniji.<br />
Ne glede na to, ali sodelujete na turističnih tržnicah v trgovskih središčih,<br />
na sejmih, na zdaj že dolgoletnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava ali<br />
na malo mlajšem festivalu Več znanja za več turizma; povsod je čutiti vašo<br />
mladostno zagnanost, iskrivost, predanost in voljo do pripravljanja novih<br />
turističnih dogodkov, ki vedno zbudijo radovednost nas, starejših, v smislu:<br />
»No, pa poglejmo, kaj so naši ’ta mladi’ pripravili letos?!«<br />
In vedno, poudarjam, prav vedno, smo mi »ta stari« očarani nad tem,<br />
kar naredite poleg vseh šolskih in zunajšolskih obveznosti na področju<br />
razvoja turistične ponudbe v naši in vaši deželi. Zaradi vas je ta dežela<br />
čedalje lepša in čistejša; starejši se moramo namreč še kako odvajati<br />
starih, slabih navad pri onesnaževanju okolja, ki bo za nami pripadalo<br />
vam. Ali pa pri ograjevanju zelenih površin, ki bi morale biti brez ograj<br />
in zidov, tako kot so brezmejne vaše zamisli in razmišljanje o razvoju<br />
vaših turističnih spominkov, dogodkov in prireditev.<br />
Vaša letošnja naloga, in upam, da je bila za vas prijetna, je imela<br />
naslov Turistični spominek mojega kraja. Kot predsednik<br />
Turistične zveze Slovenije verjamem, da ste svoji domišljiji pustili<br />
prosto pot in da ste smelo in brez omejitev zastavili svoje zamisli.
5<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Ne glede na to, ali ste pripravili rokodelske izdelke, kulinarične dobrote,<br />
slikovne predstavitve, miniaturne umetniške skulpture ali stilistično oblikovane<br />
zapise o vašem kraju, upam, da bo vse to postalo del turističnega utripa vašega<br />
kraja in hkrati vse Slovenije. Vsi vaši izdelki, vaši turistični spominki, so bili in<br />
še bodo razstavljeni in predstavljeni širši javnosti in seveda tudi ocenjevalcem.<br />
Starejši radi pravimo: »Mladost je norost«, ampak ne smete nam vsega<br />
dobesedno in vedno verjeti. Marsikdaj pravimo to zato, ker je naša mladost že<br />
minila in nas obhajajo prijetni spomini nanjo. In čisto odkrito, malce vam to<br />
vašo mladost tudi zavidamo. Ker pri svojih letih dobro vemo, kako močna je<br />
v mladosti želja po priznanju, pohvali in spodbudi. In vsi tisti, ki se ob svojih<br />
mentorjih izobražujete in plemenitite v poznavanju svojega domačega kraja in<br />
Slovenije, ste vredni najvišjih ocen, pohval in spodbud za nadaljnje delo.<br />
Zato upam, da bodo vse te mladostniške lastnosti, ki iz vas sijejo zdaj, v vaši<br />
mladosti, ostale čim dlje del vas in da bodo najboljša mogoča popotnica v svet<br />
odraslih. Prinesite v naš svet odraslih čim več življenjske radosti, srčne svetlobe,<br />
želje po lepem življenju in po rasti v harmoniji z vsem, kar dela ta svet in to<br />
deželo lepšo za življenje in bivanje v njej.<br />
Lahko vam obljubim le to, da imate pri svojih turističnih navihanostih, ki<br />
ste se jih in se jih boste še lotevali, vso mojo podporo. Če pa boste kadar<br />
koli potrebovali mojo pomoč, vam bom seveda rad pomagal po svojih<br />
najboljših močeh. Navsezadnje sem predsednik in predsedniki smo tu zato, da<br />
pomagamo, podpiramo in kažemo pot v boljši in lepši svet za vas in za nas.<br />
Naj zato ob koncu čestitam vsem, ki ste sodelovali pri projektih Turizmu<br />
pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma ter izrazim svoj ponos na to,<br />
da je v Sloveniji toliko mladih ljudi, ki jim je mar za skladen in raznolik razvoj<br />
turizma v Sloveniji.<br />
Hvala vam in vašim mentorjem ter seveda tudi vašim staršem.<br />
Predsednik TZS:<br />
Pavle Hevka, inž. grad.<br />
mag. ekon. in posl. ved
Turistične tržnice<br />
po Mercatorjevih centrih<br />
Trebnje, 5. marec<br />
OŠ ob Rinži Kočevje<br />
OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč<br />
OŠ Podbočje<br />
OŠ Mirana Jarca Črnomelj<br />
OŠ Stari trg ob Kolpi<br />
OŠ Žužemberk<br />
Maribor, 7. marec<br />
OŠ Ludvika Pliberška Maribor<br />
Dom Antona Skale Maribor<br />
OŠ Kungota<br />
OŠ Jakobski dol<br />
OŠ Sv. Ana<br />
OŠ Pohorskega odreda Slovenska<br />
Bistrica<br />
Igrivo po kočevskem s Friderikom in Veroniko<br />
Jabolko s Peči<br />
Se gremo igrat … s cegli …<br />
Darovi narave in mirnogorskega zmaja<br />
Povej mi zgodbo in povem ti od kod si!<br />
Spominki spomine oživijo …<br />
Gremo na lisičko<br />
Modra vrtnica<br />
Svečina - srce med vinogradi<br />
Spominek Jakoba<br />
Anovski pütnar<br />
Sladka legenda o Beli dami<br />
2. OŠ Slovenska Bistrica Turistični spominek mojega kraja<br />
OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec<br />
OŠ Minke Namestnik - Sonje Slovenska<br />
Bistrica<br />
OŠ Fram<br />
OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica<br />
OŠ Gustava Šiliha Laporje<br />
Domžale, 19. marec<br />
OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana<br />
OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana<br />
OŠ Mirana Jarca Ljubljana<br />
OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana<br />
OŠ Venclja Perka Domžale<br />
Turistični spominek Črešnjevca<br />
Gremo malo po Bisterci - paket za družine<br />
V Framu že po bučah diši<br />
Selfie time v Oplotnici<br />
Pozdrav iz Laporja<br />
gLeJ, tarok!<br />
Quini lapilli - pet v vrsto<br />
Ljubljana Plečnikovo mesto<br />
Plečnikov piškot<br />
Hrošček Simon
OŠ Trzin Žerjavček - spomin na moj kraj<br />
OŠ Jurija Vege Moravče<br />
OŠ Stražišče Kranj<br />
OŠ Matije Čopa Kranj<br />
OŠ Šenčur<br />
OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka<br />
OŠ Poljane<br />
OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje<br />
OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas,<br />
Podružnična šola Sovodenj<br />
OŠ Žiri<br />
OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica<br />
Ptuj, 20. marec<br />
OŠ Ljudski vrt Ptuj<br />
OŠ Sveti Tomaž<br />
OŠ Hajdina<br />
OŠ Anice Černejeve Makole<br />
OŠ Kidričevo<br />
OŠ Cirkovce<br />
OŠ Cirkovce<br />
OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava,<br />
Podružnica Zgornja Polskava<br />
OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava,<br />
Podružnica Pragersko<br />
OŠ J. Hudalesa Jurovski dol<br />
Kamnik, 26. marec<br />
OŠ Šmartno v Tuhinju<br />
OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska<br />
Bistrica<br />
Košarica z Moravškega<br />
Dimežova kajla<br />
Namizna igra<br />
V Šenčurju po medu diši<br />
Srednjeveška lepotica pod Lubnikom<br />
Zgodba iz babičine skrinje<br />
Zdravilkova domača lekarna<br />
Osovnik za pas, spet bo košna na vas<br />
Žirovske sanje<br />
Foto impresije - vtisi iz radovljiškega konca<br />
Ptujčki<br />
Igra:)ča: spomin na Sveti Tomaž<br />
Zdravilno seme<br />
Zofijin medaljon<br />
# Aluminij<br />
Cirkovški Fašenk<br />
Tam kjer so nastali prvi koraki<br />
Zgornjepolskavska Marjetica<br />
Pragerska katica<br />
Roškarjeva košara spominov<br />
Kamnčkanje<br />
Minkina ruta
OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora<br />
OŠ Križe<br />
OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika<br />
OŠ Vodice<br />
OŠ Marije Vere Kamnik<br />
OŠ Sostro Ljubljana<br />
OŠ Ivana Kavčiča Izlake<br />
OŠ Tončke Čeč Trbovlje<br />
Nova Gorica, 2. april<br />
OŠ Frana Erjavca Nova Gorica<br />
OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica<br />
OŠ Bovec<br />
OŠ Čepovan<br />
OŠ Šempas<br />
OŠ Dobravlje<br />
OŠ Otlica<br />
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina<br />
OŠ Col<br />
OŠ Spodnja Idrija<br />
OŠ Elvire Vatovec Prade Koper<br />
OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen<br />
OŠ Toneta Tomšiča Knežak<br />
OŠ Pivka<br />
OŠ Prestranek<br />
OŠ Sečovlje<br />
Velenje, 9. april<br />
OŠ Lava Celje<br />
OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice<br />
OŠ Loče<br />
OŠ Dramlje<br />
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina<br />
OŠ Kozje<br />
Planica – snežena kraljica<br />
A bos ti tud mal pofibrc'u?<br />
Turistični spominek Vrhnike<br />
Kapljice Vodic<br />
Festival pitne vode v Kamniški Bistrici<br />
Čebelji izdelki – darovi narave<br />
Sprehod skozi čas<br />
Trbovlje v tvojem spominu<br />
Nastal je cvet<br />
Rosebag<br />
Okusi Kanin<br />
Lokovačec<br />
Doživetja in okusi Vipavske doline<br />
Hu-belj, Hu-belj, Hu-belj<br />
Otliško okno - okno s pogledom<br />
Hubelj<br />
Skoči v preteklost - brani imperij!<br />
Pr'farski EKO šajblčk<br />
Z osla na ramo – bisaga<br />
Fotoknjiga – foto šopek s Krasa<br />
Šapkov popotni nahrbtnik<br />
Pivške dobrote<br />
Rakiški Stržen in reka Pivka – zatočišče ptic<br />
Glinena solnica<br />
Doživimo Celje skozi knjižico spominkov<br />
I.E.T.: Junak ali Bedak?<br />
Ljubezen na prvi pogled<br />
Drameljska Izabela<br />
KolekcijAna<br />
Kozjanska jabka
OŠ Slivnica pri Celju<br />
OŠ Primoža Trubarja Laško<br />
OŠ Vuzenica<br />
Praznik Sliv-nice<br />
Neki 'z Laškega<br />
Vuzniške dobrote<br />
OŠ Radlje ob Dravi Hmeljarska zgodba<br />
OŠ Črna na Koroškem<br />
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice<br />
OŠ Petrovče<br />
OŠ Vransko - Tabor<br />
OŠ Polzela<br />
OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj<br />
OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki<br />
OŠ Mozirje<br />
OŠ Ljubno ob Savinji<br />
OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad<br />
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče<br />
OŠ Ivana Cankarja Trbovlje<br />
Murska Sobota, 16. april<br />
OŠ Puconci<br />
OŠ Gornji Petrovci<br />
OŠ Fokovci<br />
Dvojezična OŠ I Lendava<br />
OŠ Turnišče<br />
OŠ Miška Kranjca Velika Polana<br />
OŠ Beltinci<br />
OŠ Mala Nedelja<br />
OŠ Janeza Kuharja Razkrižje<br />
OŠ Cankova<br />
Spominek našega kraja<br />
Začimbe za golaž & semenske bombe<br />
Po sledeh barona Miglia<br />
Schwentnerjeva skrivnost<br />
Lastovka plete Polzelske zgodbe<br />
Lepi kamen - usnjeni nakit in galanterija<br />
Turistični spominek Šmartnega ob Paki<br />
Mozirski tulipanček<br />
Flosarska cirnga<br />
Gornjegrajski Leonardo in »gornjegrajski<br />
medenjak«<br />
Od železnega do slastnega mostu<br />
Pozdrav s Kuma<br />
Gor pa doj po Püjcovon varaše<br />
»Korblin« goričkih dobrot<br />
štemPLAY GOričko<br />
V objemu Lendave<br />
Na zrnu koruze<br />
From Palček Polanski<br />
Vrnimo gozdu prihodnost – prekmurski najdenčki<br />
Lovilec spominov<br />
Razkriška zapestnica »Od mladih, za mlade«<br />
Canjko – turistični spominek občine Cankova
10 Darovi narave in<br />
mirnogorskega zmaja<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Ob pregledu turističnih točk v našem mestu in okolici smo ugotovili, da turistom ponujamo<br />
kar nekaj turističnih spominkov. Tudi mi, turistični podmladkarji, smo pred<br />
leti pri našem delu obudili črnomaljske preste, ki so postale zanimiv in zelo prepoznaven<br />
turistični spominek.<br />
Pred nami je bila kar težka naloga. Spraševali smo se, ali sploh lahko ustvarimo še<br />
kakšen zanimiv spominek, ki bo kvaliteten in turistom cenovno dostopen. Dogovorili<br />
smo se, da bomo izdelali turistični spominek, ki bo pripomogel k večji obiskanosti in<br />
ponudbi neke zanimive turistične destinacije. Med vsemi idejami, ki so se porodile v<br />
naših glavah, smo se odločili, da bomo naš spominek povezali z Mirno goro.<br />
Ob obisku planinskega doma smo namreč ugotovili, da v ponudbi nimajo spominkov.<br />
Ugotavljamo tudi, da jo v zadnjih letih obiskujejo pretežno odrasli pohodniki. Zato smo<br />
se odločili Mirno goro približati mladim družinami z otroki ali osnovnošolcem prve in<br />
druge triade.<br />
Na Mirno goro vodi zanimiva gozdna učna pot, ki pa je žal premalo obiskana. Ker živimo<br />
v dobi računalnikov in telefonov, smo kot popestritev uporabili aplikacijo CŠOD misija.<br />
To je mobilni vodič za doživljajsko učenje na prostem, ki ga je razvil Center šolskih in obšolskih<br />
dejavnosti (CŠOD). Naredili smo svojo misijo za zanimivejše spoznavanje in vodenje po<br />
učni poti. Aplikacija popestri učno pot z vprašanji na določenih točkah in tako postane pot do<br />
vrha zabavnejša. Ob koncu opravljene misije pohodnik dobi virtualno značko. Na vrhu Mirne<br />
Osnovna šola Mirana Jarca<br />
Črnomelj<br />
Župančičeva 8<br />
8340 Črnomelj<br />
(07) 30 61 770<br />
os-mjarc.crnomelj@guest.arnes.si<br />
www.osmjc.si<br />
Avtorji naloge: Klemen Rožič Šoštar, Lana Lozar, Bor Kunič, Alex Ferfolja, Eva Lamut,<br />
Luka Žafran, Živa Veselič, David Kočevar, Iva Pezdirc, Iva Horvat, Ema Kavčič, Tinkara Kmetič,<br />
Loti Čufer, Špela Škof, Anka Pezdirc<br />
Mentorice: Eva Starašinič, Nevenka Jankovič, Mojca Stojanov, Palmira Šašek
gore, v planinskem domu, pa še del turističnega spominka,<br />
ki je hkrati tudi naš turistični produkt.<br />
Ustvarili smo turistični spominek z zgodbo, saj se zavedamo,<br />
da bo ob njej bolj prepoznaven in ga bomo lažje tržili.<br />
Našli smo legendo o zmaju, ki je nekoč živel na Mirni<br />
gori in jo preoblikovali po svoje. Na osnovi naše novonastale<br />
pravljice smo oblikovali naš turistični spominek.<br />
Povezan je z našo pravljico, z Mirno goro in darovi, ki jih<br />
ponuja tamkajšnja neokrnjena narava. Oblikovan je tako,<br />
da je zanimiv tako za odrasle kot tudi za otroke. Sestavlja<br />
ga nahrbtnik, skodelica in čaj zmaj, zmajeva energijska<br />
ploščica, zmajeva žogica in zmajev napoj, ki je namenjen<br />
le odraslim. Spominek je vsestransko uporaben tudi po<br />
končanem pohodu. Pohodniki se okrepčajo z zdravilnim<br />
čajem v lično izdelani skodelici in zmajevo ploščico, se<br />
sprostijo z zmajevo žogico, odrasli pa si lahko privoščijo<br />
tudi zmajev napoj. Vse pa zložijo v nahrbtnik, ki jih bo<br />
spremljal tudi na naslednjih pohodih. Vsak pohodnik<br />
si lahko kupi naš spominek v planinskem domu in si ga<br />
sestavi po lastni želji.<br />
11<br />
Logotip našega turističnega spominka<br />
Planinski dom na Mirni gori<br />
Pravljica<br />
o izgubljenem<br />
ZMAJU<br />
Pred davnimi časi je bila Mirna gora vse prej<br />
kot mirna, saj je v votlini na gori domoval<br />
HUDOBEN ZMAJ. Namesto ognja je bruhal<br />
zlovešče oblake, iz katerih je padala debela<br />
toča in sedem let zapovrstjo uničevala<br />
pridelek belokranjskih kmetov.<br />
Ker je zavladala lakota, so se ljudje zatekli po<br />
pomoč k svetemu Frančišku, varuhu pred<br />
vremenskimi nevšečnostmi. Na gori, tik nad<br />
zmajevo votlino, so sezidali svetniku<br />
posvečeno cerkev.<br />
Zmaj je čudežno izginil, dolga leta o njem ni<br />
bilo ne duha ne sluha. Nekega dne se je<br />
Ferdinand, sin viteza Friderika, ki je prebival<br />
na črnomaljskem gradu, odločil, da bo poiskal<br />
skrivnostnega zmaja, ki je nekoč živel na<br />
Mirni gori. Tri dneve in tri noči je raziskoval<br />
bližnjo okolico, a zmaja ni našel. Ko je že<br />
skoraj obupal, je zagledal razgledni stolp in<br />
se odločil, da razišče še njegovo notranjost.<br />
Najprej se je odpravil na vrh stolpa, kjer je<br />
užival v čudovitem razgledu. Kar naenkrat pa<br />
je zaslišal čudne glasove. Slišati je bilo, kot da<br />
bi nekdo jokal.<br />
Hitro je stekel po stopnicah navzdol, saj se mu<br />
je zdelo, da jokajoči glas prihaja iz kleti. Ko je<br />
prišel v spodnje prostore, je pred seboj<br />
zagledal velika lesena vrata, ki so bila<br />
zaklenjena. Vzel je svoj čudežni meč in z njim<br />
odklenil vrata. Ko je vstopil v sobo, ni mogel<br />
verjetni svojim očem. Pred sabo je zagledal<br />
potrtega zmaja, ki je spuš čal OBLAKE<br />
ŽALOSTI.<br />
Prav nič ni bil podoben straš nemu in<br />
hudobnemu zmaju, o katerem je že toliko<br />
slišal.<br />
»Zmaj, kaj se dogaja s tabo? Zakaj si tako<br />
žalosten?« ga je vprašal.<br />
»Pusti me pri miru, pojdi stran, preden se<br />
razjezim!« mu je ta zabrusil.<br />
»Saj bi ti rad samo pomagal. Povej mi, kaj te<br />
teži,« mu je odvrnil mladi vitez Ferdinand in<br />
sedel poleg zmaja. Pogovorila sta se o vseh<br />
njegovih težavah. Zaupal mu je, da je zadnja<br />
leta zelo osamljen in da pogreša ljudi. Povedal<br />
mu je, da v preteklosti ni bil dober zmaj, saj je<br />
ljudem povzročil veliko škode.<br />
OBZ ALOVAL je vse, kar je storil in si zaželel,<br />
da bi svoje napake lahko popravil. Vitezu se je<br />
zmaj zasmilil, zato se je odločil, da mu<br />
pomaga. Zbral je vse ljudi, ki so živeli v<br />
okolici Mirne gore. Zmaj se jim je opravičil za<br />
svoja pretekla dejanja in jim obljubil, da jim<br />
ne bo nikoli več škodoval.<br />
Od takrat naprej zmaj bruha le še oblake<br />
veselja in dobrote, zelo rad ima otroke in jim<br />
vedno kaj lepega in dobrega PODARI, ko ga<br />
obiščejo na Mirni gori.
12 Sv. Ana v malem spominku<br />
– Anovski pütnar<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Našemu raziskovanju in turističnemu proizvodu smo nadeli ime »Sv. Ana v malem<br />
spominku – Anovski pütnar«<br />
Obiščem kraj, dogodek ali prireditev in si želim nekaj v trajen spomin.<br />
Kaj naj poiščem, vzamem ali kupim? Spominek!<br />
Kaj želim ponesti domov? Kaj želim nekomu podariti? Spominek!<br />
To so vprašanja, ki se nam zastavljajo ob obisku nekega kraja, pokrajine ali dogodivščine.<br />
Tudi pred nami je izziv – poiskati ali izdelati spominek našega domačega kraja.<br />
Člani raziskovalne skupine imamo srečo, da živimo v občini, ki ima bogato turistično<br />
in kulturno ponudbo. V idiličnem okolju Slovenskih goric se naša občina razteza po gričih<br />
in se preliva v doline. Tukaj so mir, neokrnjena narava in veliko zanimivosti.<br />
V naši ponudbi Sv. Ana v malem spominku – Anovski pütnar smo združili oboje, tako<br />
obstoječo ponudbo kakor nekaj novega, kar bomo sami izdelovali in tržili. Poiskali smo<br />
prostor za trženje spominkov, ga sami pripravili in oblikovali notranjost in ponudbo. Naše<br />
obiskovalce pa bi lahko naučili tudi izdelovati kak spominek v delavnicah pri naših domačinih,<br />
s katerimi sodelujemo. Nismo pa pozabili niti na druženje in zabavo ter kulinarično<br />
ponudbo, ki je nepogrešljiva in bogata v naših krajih.<br />
Pa na lov za nov spominek! Iščimo, raziskujmo, ustvarimo nekaj lokalnega, domačega, naravnega,<br />
uporabnega. Uživajmo in se zabavajmo! Pridite in se nam pridružite!<br />
OŠ OŠ Sveta Ana<br />
Sveta Ana 14<br />
2233 Sveta Ana<br />
(02) 72 95 870<br />
info@sveta-ana.org<br />
www.sveta-ana.org<br />
Avtorji naloge: Karin Gosak, Melisa Zadravec, Nina Simonič, Nika Simonič, Katja Golob, Sara<br />
Fras, Alekseja Kraner, Kristjan Ornik, Urban Ornik, Zarja Peček, Tamara Dvoršak, Jakob<br />
Šijanec, Vita Peček, Julija Zemljič, Maja Holer<br />
Mentorici: Ana Šnofl, Irena Rola - Bek; Somentor: Žan Rola
Naš logotip<br />
Logotip predstavlja naš osrednji spominek, ki združuje<br />
grozdov list, na katerem bomo ponujali suho sadje. V<br />
preteklosti so v naših krajih veliko sušili, med drugim<br />
tudi slive, jabolka, hruške in grozdje. Bistvo naše ponudbe<br />
je uporaben, estetski in doma narejen spominek, ki ga<br />
ponazarja tudi naš logotip.<br />
Avtorica logotipa je Vita Peček, z idejami pa smo ga dopolnjevali<br />
vsi člani skupine.<br />
13<br />
Naša maskota – Pütnar<br />
Maskota je mali pütnar, ki je značilen za čas trgatve v<br />
Slovenskih goricah. Izdelan je iz ovčje volne – filca, ki<br />
nastane z mokrim polstenjem. Naša skupina ga je izbrala<br />
za maskoto. V podobo pütnarja bo oblečen naš član, na<br />
hrbtu bo nosil püto, v njej pa spominke. Spremljala ga<br />
bo zeliščarka s povabilom na našo stojnico in majhnimi<br />
spominki, ki jih bo delila med obiskovalce.<br />
Avtor maskote je gospod Franček Ruhitel s Kmetije pri<br />
Fridi, ki je pütnarja izdelal za poslovna darila na pobudo<br />
občine.<br />
Avtor maskote je gospod Franček Ruhitel s Kmetije pri Fridi,<br />
ki je pütnarja izdelal za poslovna darila na pobudo občine.
14 Sladka legenda o Beli dami<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Prebivalci Slovenske Bistrice smo močno vpeti v kulturno dogajanje, katerega velik del<br />
se odvija v gradu Slovenska Bistrica, ki je najpomembnejša turistična atrakcija v tem<br />
okolju. Nekoč je v njem prebivala Bela dama, o kateri še danes kroži legenda, ki se<br />
prenaša po ustnem izročilu iz roda v rod. Ta mitološka zgodba nas je navdihnila do te<br />
mere, da smo naš turistični spominek razvili iz omenjene legende.<br />
S prepletanjem ustnega izročila, simbolike in dobrin, ki so značilne za naš domači<br />
kraj, smo razvili inovativni turistični produkt, in sicer piškote Bele dame.<br />
Zanimivosti piškotov Bele dame:<br />
• srce predstavlja ljubezen,<br />
• bela barva predstavlja vsakdanja oblačila Bele dame,<br />
• oreh je po slovenskem ljudskem izročilu sveto drevo, ki varuje pred nesrečo,<br />
• bučna semena simbolizirajo trpeče življenje dame, ki je bila zaprta v stolpu in so ji<br />
pomagala pri mukah ob nespečnosti,<br />
• moka in žito sta tesno povezana s kulturno dediščino našega kraja,<br />
• med in čebelarstvo imata na območju Slovenske Bistrice že dolgoletno tradicijo.<br />
Ker nam ekološko ozaveščanje veliko pomeni, smo poskrbeli, da smo pri embaliranju uporabili<br />
čim več recikliranih materialov.<br />
OŠ Pohorskega odreda<br />
Slovenska Bistrica<br />
Kopališka ulica 1<br />
2310 Slovenska Bistrica<br />
(02) 80 50 380<br />
info@ospo-slb.si<br />
www.ospo-slb.si<br />
Avtorji naloge: Gloria Capl, Alja Feltrin, Ana Iršič, Aneja Kunčič, Ana Ladinek,<br />
Matic Mohorko, Oskar Petak, Lana Pučnik, Ana Tomažič, Maša Vanček<br />
Mentorici: Jasna Jančič, Patricija Simrajh
Recept za pripravo piškotov<br />
Sestavine:<br />
• 150 g domačega masla,<br />
• 1 jajce domače reje,<br />
• 2 veliki žlici medu s šipkom,<br />
• 1 zavitek vinskega kamna,<br />
• 1 strok vanilje,,<br />
• 250 g eko pšenične moke,<br />
• skodelico eko bučnih semen,<br />
• skodelica domačih orehovih jedrc.<br />
Preliv za piškote:<br />
• 200 g sladkorja v prahu,<br />
• 1 beljak,<br />
• sok 1/2 bio limone.<br />
Postopek:<br />
Maslu sobne temperature dodamo med in strok vanilje.<br />
Z ročnim mešalnikom mešamo toliko časa, da se maslo<br />
speni in med raztopi. Nato dodamo jajce in ponovno<br />
mešamo. Na koncu dodamo moko, v katero predhodno<br />
vmešamo vinski kamen in ju dodam v masleno zmes.<br />
Testo razvaljamo na 1 cm debeline, izrez s srčkastim modelčkom<br />
ter položimo na pekač, ki ga predhodno pokrijemo<br />
s papirjem za peko. V ogreto pečico na 200 °C damo<br />
piškote ter jih pečemo toliko časa, da rahlo in enakomerno<br />
porjavijo. Pečemo jih približno 15 minut.<br />
Piškote ohladimo. Med tem časom naredimo preliv za<br />
piškote. Vse sestavine damo v posodo in zmešamo z<br />
ročnim mešalnikom do željene gostote. S prelivom premažemo<br />
piškote ter jih posujemo s sesekljanimi bučnimi<br />
semeni in jedrci orehov.<br />
15
16 Quini Lapilli – pet v vrsto<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Panem et circenses! Kruha in iger!<br />
Za turistični spominek, povezan z rimsko Emono, smo se odločili na podlagi dolgoletne<br />
tradicije poučevanja latinščine na naši šoli in zaradi neposredne bližine pomembnih<br />
arheoloških najdišč iz tega obdobja.<br />
Projekt smo začeli z raziskovanjem ponudbe turističnih spominkov po Ljubljani.<br />
Ugotovili smo, da na trgu primanjkuje predvsem uporabnih spominkov, kot so na<br />
primer družabne igre. Na stalni razstavi Mestnega muzeja in v pogovoru s kustosinjo<br />
smo zbrali informacije, ki so nam dale idejo in zagon, da smo izdelali interaktiven in<br />
inovativen emonski spominek.<br />
Pogled pritegne že sama embalaža, ki spominja na torbico loculus – prav takšna kot so<br />
jo nosili legionarji. Osrednji del predstavlja družabna igra Quini lapilli ali Pet v vrsto, ki<br />
smo jo oblikovali po vzoru antičnih iger. O prisotnosti iger na srečo v Emoni pričajo številne<br />
najdbe kock, žetonov in novcev. V torbici se poleg družabne igre skriva tudi zvitek<br />
z Apicijevimi recepti za tri jedi: zeliščni kruh, figov kruh in domačo sladico. Z njihovo<br />
pomočjo si lahko igralci pripravijo okusne antične prigrizke. Vsem elementom izdelka pa<br />
smo dodali še latinski izrek, povezan z njihovo vsebino.<br />
Turistični spominek je skrbno zasnovan in izdelan z naravnimi materiali, kot so lepenka,<br />
usnje in les. S takšnim izdelkom želimo uporabnikom približati življenje in običaje Emoncev<br />
na zanimiv in poučen način. Izdelali smo tudi poslovni načrt, po katerem bi spominek lahko<br />
ponudili TIC-u, muzejem, galerijam in trgovinam s slovenskimi oblikovalskimi izdelki.<br />
OŠ Prežihovega Voranca<br />
Prežihova ulica 8<br />
1000 Ljubljana<br />
(01) 244 32 50<br />
tajnistvo@o-pv.lj.edus.si<br />
http://voranc.si/<br />
Avtorji naloge: Ema Boisgard, Nikki Brišnik, Tal Drevenšek, Marcel Kolenko, Nina Koritnik,<br />
Laura Julija Marc, Eva Ema Pečarič, Jaša Prešeren, Manca Sešelj, Ema Lora Solina,<br />
Tristan Štrubelj, Luka Tončič<br />
Mentorice: Rosana Uršič, Julija Hoda, Alenka Ložar Borko
Navodila za igro quini lapilli – pet v vrsto<br />
Igra je sestavljena iz igralne podlage in desetih žetonov.<br />
Primerna je za dva igralca, ki si razdelita žetone glede na<br />
barvo. Igra se začne tako, da eden od igralcev postavi žeton<br />
na izbrano oglišče. Potem je na potezi drugi. Igralca<br />
lahko izmenično premikata žetone za eno oglišče, tudi po<br />
tem ko so vsi žetoni že na igralni podlagi. Zmaga tisti, ki<br />
mu uspe postaviti vseh pet žetonov v ravno vrsto (vodoravno,<br />
navpično ali po diagonali). V kolikor žetonov ni<br />
mogoče postaviti v vrsto, je igra izenačena.<br />
17<br />
Naš turistični spominek, sestavljen iz torbice (loculus), družabne<br />
igre (quini lapilli) in zvitka z Apicijevimi recepti
18 Pri nas v Šenčurju<br />
po medu diši<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
V Šenčurju živimo v sozvočju z naravo. Pri nas ne manjka cvetočih travnikov, kjer<br />
rastejo številne medovite travniške rastline, polj, na katerih uspeva skoraj vse, kar si<br />
človek zaželi in bujnih dišečih gozdov. Hvaležni smo drobni, a za človeka in naravo<br />
nadvse pomembni živalici – čebeli. Ponosni smo na prebivalke našega kraja, medonosne<br />
čebele, vrste kranjska sivka, ki velja za slovensko avtohtono vrsto.<br />
Čebelarstvo je tradicija našega kraja, ki se ponaša s pridelovanjem cvetličnega, gozdnega<br />
in kostanjevega medu, prav tako nam ne manjka zlatih priznanj za najboljši med.<br />
Med je darilo narave, ki očara prav vsakogar. Že v antičnih časih so mu pripisovali<br />
nadnaravne in zdravilne lastnosti. Danes vemo, da je odličen vir beljakovin, aminokislin,<br />
maščobnih kislin, prehranskih vlaknin in ima močne protivnetne in antimikrobne<br />
lastnosti. Uživamo ga lahko samega, kot sladilo ali začimbo v pijačah, jedeh ali sladicah.<br />
Pred vami je paket, ki bo zadovoljil brbončice vsakega pravega sladokusca. Vsebuje<br />
cvetlični med, ki smo ga pridelali sami, skupaj s čebelami našega čisto pravega šolskega<br />
čebelnjaka, zavojček domačih medenjakov, narejenih po receptu naših babic in knjižico<br />
gurmanskih receptov za pripravo jedi, ki vsebujejo med.<br />
Doživite nepozabno gurmansko izkušnjo, s katero boste še dolgo obujali spomine na naš<br />
čudoviti kraj!<br />
OŠ Šenčur<br />
Pipanova 43<br />
4208 Šenčur<br />
(04) 251 92 50<br />
group1.oskrsen@guest.arnes.si<br />
www-sencur.si/kontakt-nova<br />
Avtorji naloge: Eva Fabjan, Nika Fabjan, Ela Keber, Pika Waldner,<br />
Hana Nahtigal, Samo Debeljak<br />
Mentorice: Nada Kralj, Maja Okorn, Vanja Umnik
Zgodba o izgubljeni čebelici<br />
Jurij je jahal na belem konju. Misli so ga ponesle kdo<br />
ve kam, kar na enkrat pa se je znašel v temnem gozdu,<br />
kjer je stalo prastaro drevo, v katerem so si čebele uredile<br />
čebelnjak. Vsako jutro so se čebele iz njega odpravile nabirat<br />
cvetni prah. Najmlajša med njimi pa se je kar sama<br />
odpravila na gozdno jaso.<br />
Na razcvetenem grmičku šipka je zagledala žalostno čebelico.<br />
Ta je bila vsa objokana, saj ni opazila, da jo je cvetni<br />
prah zvabil v neznano.<br />
Žalostna čebelica je gozdni živalci povedala, da prihaja<br />
iz Šenčurja, kjer pridni ljudje gojijo krompir. Gozdna<br />
čebelica je prisluhnila šenčurski čebelici in ji pomagala<br />
najti pot domov.<br />
Tedaj srečata Jurija na konju. Najmlajša čebelica se ga<br />
je tako ustrašila, da je kar stresla cvetni prah iz koškov.<br />
Jurij ju je prijazno pozdravil in se nasmejal njuni stiski.<br />
Šenčursko čebelico je posadil na konjev hrbet in družno<br />
sta odkorakala proti domači vasi. Ko je šenčurska čebelica<br />
doma v svojem panju povedala, kdo ji je pomagal najti<br />
pot domov, so se čebelice odločile, da Jurija nagradijo.<br />
Čez teden dni so gozdne čebele Jurija obiskale na domu,<br />
pod cerkvenim zvonikom, v niši na sprednji strani cerkve,<br />
in ga bogato nagradile z medom. Od takrat naprej so<br />
čebele priljubljene živalce Šenčurjanov.<br />
Recept za najslajše medenjake<br />
Sestavine:<br />
• 50 dag moke,<br />
• kavno žličko sode bikarbone,<br />
• 15 dag masla ali margarine,<br />
• 15 dag sladkorja v prahu,<br />
• 2 jajci,<br />
• 15 dag segretega medu,<br />
• ščepec cimeta.<br />
Postopek:<br />
Iz naštetih sestavin zamesimo testo in ga damo v vrečko<br />
ali folijo. Počiva naj eno uro ali več v hladilniku. Nato iz<br />
testa oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih damo v<br />
pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo pri 180 stopinjah<br />
12 do 15 minut. Pečene in ohlajene medenjake hranimo v<br />
dobro zaprti posodi.<br />
19
20 Zdravilkova<br />
domača lekarna<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Stari vrh in okoliški kraji v Poljanski dolini so zelo bogati z gozdovi, ki jih kmetje<br />
skrbno vzdržujejo, a tudi previdno izkoriščajo. Gozd predstavlja lesno surovino, iz katere<br />
se da marsikaj narediti. Tukaj še dandanes poteka izdelovanje oglja na starodaven<br />
način – s kuhanjem kope.<br />
Kuhanje kope je bilo nekoč poznano in razširjeno po celotni Sloveniji, danes pa je skoraj<br />
še samo izključno etnološko-turistične narave, pa še to le v redkih krajih.<br />
Oglarstvo je pridobivanje lesnega oglja z nepopolnim zgorevanjem lesa sečnih izdelkov.<br />
Kuhanje oglja se izvaja v oglarskih kopah in traja več dni. Včasih je bila to izredno<br />
pomembna gozdarska panoga na slovenskem podeželju, vendar pa je skoraj izginila iz<br />
našega vsakdana, zato se nam zdi še posebej pomembno, da jo ohranjamo, kjer je še vsaj<br />
malo prisotna.<br />
Vsako leto še vedno obudijo spomin na to dejavnost s tradicionalno kulturno-etnografsko<br />
prireditvijo »Dan oglarjev na Starem vrhu«.<br />
Iz tega izhodišča smo oblikovali spominek, ki bo predstavljal tradicijo naših krajev in bo<br />
hkrati tudi uporaben. Zamislili smo si ga skozi zgodbo o oglarju. Oglar na delo odnese<br />
nahrbtnik z malico. Naša ideja je bila, da je tudi naš spominek v obliki nahrbtnika, v katerega<br />
damo nekaj uporabnega, kar bo obiskovalec lahko enostavno odnesel domov in to tudi<br />
prav zares uporabil. Spominek tako ne bo postal le »lovilec prahu«, ampak bo imel enostavno<br />
uporabno vrednost.<br />
OŠ Poljane,<br />
Podružnična šola Javorje<br />
Javorje 6, 4223 Poljane<br />
(04) 50 70 501<br />
maja.kokalj@sola-poljane.si<br />
http://podruznica-javorje.splet.arnes.si/<br />
Avtorji naloge: Katjuša Bogataj, Amadej Demšar, Dominik Demšar, David Kokelj, Lovro Kokelj,<br />
Loti Kos, Blaž Krajnik, Jernej Oblak, Anja Peternel, Nina Potočnik, Nika Rupar, Lana Šikovec.<br />
Mentorici: Katja Zorko, Maja Kokalj
Ker je v naših krajih živih veliko zgodb, smo tudi mi<br />
napisali svojo, ki bo še bolje predstavila naš spominek<br />
in tradicijo oglarjenja. V naši zgodbi nastopa škrat, ki<br />
smo ga poimenovali Zdravilko. Ta pomaga oglarju pri<br />
tegobah z izdelavo naravnih zdravil iz stvari, ki nam jih<br />
ponuja narava. Oglarju sta najlažje dosegljivi smola in<br />
oglje, zato mu škrat Zdravilko iz tega napravi uporabno<br />
zdravilo – vrečko z ogljem in mazilo iz smrekove smole.<br />
Vse skupaj smo dali v nahrbtnik in ga poimenovali Zdravilkova<br />
domača lekarna.<br />
Tako bo lahko vsak obiskovalec naših krajev dobil v spomin<br />
izdelek, ki je sad popolnoma naše ideje, dolgoletne<br />
tradicije naših krajev in hkrati tudi uporaben. Preberite<br />
si zgodbo našega spominka, ki vas bo popeljala v naše<br />
kraje in vam povedala, kako pomembno je prijateljstvo in<br />
medsebojna pomoč.<br />
izdelavi domačega mazila. Večkrat je opazoval oglarja pri<br />
njegovem delu in opazil, da je utrujen in težkih gibov.<br />
Videl je svojo polico z zdravili, ki je bila vedno polna<br />
in odločil se je, da mu pomaga. Oprtal si je nahrbtnik,<br />
vanj spravil lonček mazila iz smrekove smole ter vrečko<br />
svojega zdravilnega lipovega oglja. Škrat je s previdnostjo<br />
stopil k oglarju in ga plaho ogovoril. Povedal mu je, da je<br />
opazil, da z njegovim zdravjem ni vse tako, kot bi moralo<br />
biti. Oglar se ga je zelo razveselil, saj se je velikokrat pri<br />
kopi počutil osamljenega. Zdravilko je predse postavil<br />
nahrbtnik in iz njega povlekel lonček mazila. Povedal mu<br />
je, da mu bo mazilo pomagalo pri bolečinah v hrbtenici,<br />
sklepih in mišicah. Svetoval mu je, naj si mazilo vtira preden<br />
leže k počitku in kmalu bo začutil njegov zdravilni<br />
učinek. Dal mu je tudi vrečko lipovega oglja za pripravo<br />
čaja, ki mu bo pomagal pri prebavnih težavah ter ga ogrel<br />
v hladnih nočeh, ko bo sedel ob kopi. Oglarja je njegova<br />
dobrota popolnoma prevzela in postala sta nerazdružljiva<br />
prijatelja.<br />
21<br />
Dragi obiskovalec! Kot prijatelj naših krajev, ste sedaj tudi<br />
vi deležni sadov prijateljstva med oglarjem in škratom<br />
Zdravilkom. Naj vas spominek spominja na dobrosrčnost<br />
ljudi, ki ste jih spoznali v naših krajih pod Starim vrhom.<br />
Zgodba Zdravilkova domača lekarna<br />
Ali veste, da je imel Podblegaški oglar prijatelja škrata,<br />
po imenu Zdravilko? Gotovo ne, saj se je o škratih v<br />
naših krajih bolj malo govorilo. Tudi škrat je imel daleč<br />
za Starim vrhom, skrito pred očmi tamkajšnjih prebivalcev,<br />
postavljeno kopo. Vendar to ni bila navadna kopa.<br />
Navadno so kope postavljene iz bukovega lesa, ta kopa<br />
pa je bila iz lipovega lesa. Vsak dan je skrbno pazil nanjo<br />
in kuhal najboljše oglje. Ko so je kopa skuhala, se je<br />
takoj lotil dela. Pridobljeno oglje z zdravilnim učinkom<br />
je skrbno shranil v majhne platnene vrečke, ki so mu<br />
jih sešile pridne roke vile Rožmarinke. Rad se je sprehajal<br />
po dišečih smrekovih gozdovih Starega vrha, kjer je<br />
med potjo nabiral smolo, ki jo je s pridom uporabil pri
22 Žirovske sanje<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Na naši osnovni šoli že desetletja domuje Čipkarska<br />
šola. Že večkrat se je porajala ideja, da bi ustvarili<br />
unikaten izdelek/spominek, ki bi bil v celoti avtorski<br />
izdelek učencev naše šole in bi ga lahko ob posebnih<br />
priložnostih podarili za spomin. Torej je letošnja<br />
razpisana tema kot nalašč za nas.<br />
V naš turistični proizvod/spominek smo povezali<br />
tradicijo klekljanja, čevljarstva in krajevno legendo.<br />
Poimenovali smo ga »Žirovske sanje«.<br />
Med izdelavo novega turističnega spominka smo bili<br />
pozorni na:<br />
• uporabo ekoloških in lokalnih materialov,<br />
• privlačen dizajn,<br />
• povezavo z lokalnim okoljem,<br />
• zgodbo, ki jo bo spominek sporočal.<br />
OŠ Žiri<br />
Jobstova cesta 22<br />
4226 Žiri<br />
(04) 50 50 811<br />
osziri@osziri.si<br />
www.osziri.si<br />
Avtorji naloge: Martin Burnik, Anže Kopač, Ana Mali, Katarina Naglič,<br />
Ožbej Naglič, Luna Sovinc, Peter Šenk, Tomo Trček, Tinkara Kolenc Jereb<br />
Mentorice: Andreja Bogataj, Vlasta Pečelin, Vesna Krvina
23<br />
V nežno čipko smo ujeli zgodbo zmaja Lintverna, čipko<br />
pa pritrdili na lesen okvir, ki simbolizira venec hribov, ki<br />
obdajajo kotlino. Na okvir smo obesili lesena klekeljnčka,<br />
ki simbolizirata klekljanje, ponos našega kraja. Leseni<br />
čevljarski kopiti in cveki pa simbolizirajo čevljarstvo, ki je<br />
še vedno prisotno med nami. In tu je še žir, plod bukve,<br />
iz katerega naj bi naš kraj dobil ime.<br />
Vsak turistični spominek mora imeti neko sporočilo,<br />
zgodbo. V našo, ki je naše avtorsko delo, je ujeta zgodba<br />
zmaja Lintverna, prizadevnega čevljarja ter spretnost<br />
klekljarice, ki je iz tanke niti izdelala pravo mojstrovino,<br />
nežno čipko. Oba sta s svojim delom, na trdi žirovski<br />
zemlji, omogočila skromno preživetje družine.<br />
V davnih časih je Žirovsko kotlino, obdano s hribi,<br />
zalivalo jezero. V bližini jezera se je na vrhu hriba, po<br />
imenu Žirk, nahajala jama, v kateri je živel trdosrčen<br />
zmaj, po imenu Lintvern. Žirovci so v davnih časih sanjarili<br />
takole:« Kako lepo bi bilo živeti v tej lepi pokrajini,<br />
obdani s hribi, ki jih poraščajo bukovi gozdovi. Družine<br />
smo delovne in pridne. Očetje so večinoma čevljarji,<br />
mame pa klekljarice. Ročno izdelane čevlje prodajamo po<br />
svetu, nežne čipke, všite v zavese, prtičke … krasijo naše<br />
domove. Med nami živi družina, v kateri so trije otroci.<br />
Zelo revna je ta družina, a vendar je srečna. Ima samo<br />
staro bajto, v kateri živi in studenec za njo. Nekega dne je<br />
mama šla po vodo k studencu in iz votline zaslišala čudne<br />
glasove. Zelo se je prestrašila. Odhitela je domov po očeta<br />
čevljarja in skupaj sta odšla nazaj do jame. Vstopila sta<br />
vanjo in zagledala velikega zmaja, privezanega na verigo<br />
ter ljubko deklico. Povedala jima je, da ji je ime Rozalija<br />
in je hčerka zmaja Lintverna, ki je tedaj spal. Deklico sta<br />
peljala k sebi domov. Rozalija je odraščala v novi družini<br />
in postala odlična klekljarica. Ker pa živijo blizu jame,<br />
pogosto iz nje slišijo žalostno rjovenje, solze hudobnega<br />
zmaja pa v potočku tečejo izpod Žirka. Hudobni zmaj<br />
Lintvern zelo pogreša malo Rozalijo. Končno občuti<br />
žalost, kot jo občutijo vsi, ki izgubijo ljubljeno osebo.<br />
Postal je prijazen zmaj. Če srečate vljudnega moškega z<br />
živo zelenimi očmi, je to verjetno Lintvern. Ne bojte se<br />
ga! Tako sedaj v naši kotlini življenje teče mirno in lepo,<br />
tako kot smo si želeli in sanjali.«
24 Ptujčki<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Ptuj slovi kot najstarejše mesto v Sloveniji. Zaradi tega naš kraj obišče veliko turistov,<br />
ki si ogledajo znamenitosti, ki jim jih Ptuj ponuja. Tudi me kot turistke zelo rade<br />
potujemo in tako spoznavamo tuja mesta, njihove značilnosti, znamenitosti in njihovo<br />
kulturo, navade, običaje. Da bi vse to ohranile v spominu, si zmeraj kupimo nek izdelek,<br />
ki nas spominja na ta kraj. Zato smo se odločile, da bomo raziskale kakšna je ponudba<br />
turističnih spominkov na Ptuju. Obiskale smo nekatere ponudnike turističnih<br />
spominkov in ugotovile, kateri so tisti, ki so turistom najbolj zanimivi. Prav tako nas<br />
je zanimalo ali turisti povprašujejo po spominkih, ki jih še ni mogoče kupiti. Odločile<br />
smo se, da bomo skupaj z vsemi našimi podmladkarji ustvarile nov turistični spominek,<br />
imenovan Ptujček. Ta bo obogatil ponudbo spominkov na Ptuju. Ob nastanku<br />
in pripravi tega spominka smo pripravile vrsto<br />
spremljevalnih dogodkov, ki bodo še dodatno<br />
popestrili turistično ponudbo na Ptuju in v<br />
njegovi oklici.<br />
Vabimo vas torej, da se nam pridružite in z<br />
nami in našimi Ptujčki preživite nepozaben<br />
dan ali vikend na potepanju po Ptuju in njegovi<br />
okolici.<br />
OŠ Ljudski vrt Ptuj<br />
Župančičeva 10<br />
2250 Ptuj<br />
(02) 780 04 70<br />
o-ljvrtptuj.mb@guest.arnes.si<br />
www.os-ljudskivrtptuj.si<br />
Avtorji naloge: Nataša Žitnik, Ela Černila, Jona Vedernjak, Lora Ferš, Eva Žlahtič,<br />
Lana Galič, Ela Šemrl, Tia Maria Petek, Maja Vinkler, VitaMalek, Lara Kramar, Pia Klasinc.<br />
Mentorici: Martina Prejac, Elka Mlakar
Ptujčki<br />
Reka Drava, ki teče skozi Ptuj, na svoja obrežja nasuje veliko<br />
raznovrstnih prodnikov. Ker je življenje v mestu Ptuj<br />
skozi zgodovinska obdobja bilo odvisno od reke Drave,<br />
smo dobile idejo, da tudi turizem in turistični spominek<br />
Ptuja povežemo z reko Dravo. Nastali so Ptujčki. Ptujčki<br />
so prodniki iz reke Drave, ki smo jih poslikali z motivi<br />
največjih znamenitosti Ptuja.<br />
Program<br />
Dobrodošli na naših turističnih delavnicah, imenovanih<br />
Ptujčki. Ptuj poznate kot najstarejše mesto Slovenije,<br />
ampak verjetno marsičesa še ne poznate. Pa pojdimo.<br />
Dobimo se v jedilnici OŠ Ljudski vrt.<br />
Kako dolgo? En ali dva dni.<br />
Kdo? Turisti (družine, mladi, upokojenci, šolarji) iz vseh<br />
krajev Slovenije in tujine, ki imajo željo, da svoj prosti čas<br />
preživijo na poseben način, se naučijo kaj novega, zabavnega<br />
in poučnega ter bolje spoznajo kulturno dediščino<br />
kurenta.<br />
Kje? V OŠ Ljudski vrt, na ptujskih ulicah, na gradu, v<br />
hostlu Kurent in Termah Ptuj.<br />
Program 2<br />
Program priporočamo otrokom, obenem pa tudi njihovim<br />
dedkom in babicam.<br />
8.00 Prihod v OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici<br />
(krofi, medenjaki, čaj in kava)<br />
8.30 Branje različnih pravljic in zgodb o reki Dravi in Ptuju<br />
in seveda tudi kurentih ter igra vlog iz teh pravljic<br />
10.30 Odmor za malico<br />
11.00 Delavnice: izdelava Ptujčkov in prstanov ter njihova<br />
razstava<br />
13.00 Izbor najlepšega Ptujčka, kolo sreče in podelitev<br />
nagrade<br />
14.00 Zaključek delavnic, zahvala in odhod domov<br />
Vsak svojega Ptujčka odnese domov za spomin.<br />
Če je program organiziran v pustnem času, imajo otroki<br />
po zaključku programa možnost pustnega rajanja v jedilnici<br />
šole.<br />
Programe lahko po želji obiskovalcev spremenimo in<br />
prilagodimo.<br />
25<br />
Predstavitev dveh izmed treh programov<br />
Program 1<br />
Program je primeren za vse generacije.<br />
8.00 Prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici<br />
(čaj, kava, medenjaki)<br />
8.30 Pohod do Ptujskega jezera<br />
9.30 Kratek odmor, malica iz nahrbtnika<br />
9.45 Sprehod do jezu, ogled življenja ob jezeru in poslušanje<br />
zgodb o pomenu reke Drave za življenje Ptujčanov<br />
skozi zgodovinska obdobja, nabiranje dravskih<br />
prodnikov<br />
13.00 Čas za kosilo po izbiri v bližnji restavraciji<br />
14.30 Vrnitev v šolo<br />
14.45 Delavnice: izdelava Ptujčkov (slikanje in risanje z<br />
različnimi materiali), izdelava prstanov iz dravskih<br />
kamenčkov, peka medenjakov (vse, kar pripravijo,<br />
pozneje tudi poskusijo)<br />
17.30 Prost ali voden sprehod po mestu<br />
19. 15 Podelitev nagrade za najlepšega Ptujčka<br />
19.30 Zaključek ob kozarčku vina, zahvala in odhod<br />
domov<br />
Vsak udeleženec, ki je izdelal Ptujčka, si le-tega odnese<br />
domov za spomin.<br />
Zaključek<br />
Kot smo si zadale na začetku, smo skupaj s člani celotnega<br />
turističnega podmladka uspele ustvariti nov in zanimiv<br />
turistični spominek, ki ima vse možnosti, da poživi<br />
in obogati ponudbo spominkov na Ptuju. Pripravile smo<br />
različne turistične programe, na katerih smo predstavile<br />
Ptujčke, potek in izdelave le-teh. Z vsemi temi programi<br />
smo še bolj oživele predvsem kulturni turizem na Ptuju.<br />
Skupaj z gosti smo obiskale kar nekaj prireditev in skritih<br />
kotičkov mesta, ki so obiskovalcem bili do sedaj neznani.
26 Zofijin medaljon<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
V okviru letošnje teme smo iskali rdečo nit med naravno in kulturno dediščino lokalnega<br />
okolja. Največja kulturna znamenitost našega kraja je dvorec Štatenberg, ki se bohoti<br />
na razgledni vzpetini nad naseljem Makole. Razkošni baročni dvorec so konec 17.<br />
stoletja začeli zidati grofje Attems, nato pa se je v celotni zgodovini dvorca do danes<br />
zvrstilo lepo število njegovih lastnikov. Vsak od<br />
njih je v dvorcu zapisal svojo zgodbo. Ker o tem<br />
ni veliko znanega, smo zapisali svojo zgodbo.<br />
Sin prvega lastnika dvorca, grof Franc Dizma<br />
je stopil pred oltar z grofico Marijo Zofijo von<br />
Herberstein. Grof Dizma svoji prelepi dvorni<br />
dami Zofiji ni vračal ljubezni, zato se je naskrivaj<br />
zaljubila v skromnega vrtnarja in nastala je<br />
zgodba o Zofijinem medaljonu, baročnem nakitu<br />
iz premoga, kot spominku kraja Makole.<br />
OŠ Anice Černejeve Makole<br />
Makole 24<br />
2321 Makole<br />
(02) 80 33 100<br />
www.os-makole.si<br />
Avtorji naloge: Kaja Dolenc, Živa Mlakar, Charlie Križanc Stojnšek, Blažka Fišer,<br />
Špela Toplak, Iva Plavec<br />
Mentorici: Anja Črešnar, Klara Toplak
Zgodba<br />
Na dvorcu je v tistem času živela prelepa dvorna dama<br />
Zofija. Bila je nesrečno zaljubljena v dvornega vrtnarja.<br />
Tudi dvorni vrtnar ji je vračal ljubezen in na skrivaj sta se<br />
dobivala v dvorni kapeli. Zofija je hotela, da ji vrtnar podari<br />
nekaj, kar jo bo spominjalo nanj in bo lahko nosila<br />
pri srcu. Ker pa ji v svoji revščini vrtnar ni mogel podariti<br />
draguljev in biserov, kaj šele zlata, je bil zelo žalosten. V<br />
tej svoji žalosti se je vrtnar odpravil proti staremu gradu,<br />
da bi v ruševinah morda še našel ostanek nekdanjega<br />
bogastva. V gozdu se je izgubil, saj je bila pot do gradu že<br />
vsa zaraščena. Sedel se je na skalo in zajokal. Njegov jok<br />
je zaslišal zajček, ki je priskakljal iz bližnje luknje. Približal<br />
se je vrtnarju in ga pogledal. Revež se mu je zasmilil<br />
in zajček mu je nakazal naj mu sledi. Odpeljal ga je do<br />
luknje in ga povabil v notranjost. Vrtnar mu je strahoma<br />
sledil. V luknji se je vse svetlikalo, saj je skozi špranjo<br />
sijala mesečina. Mislil je, da je vse to zlato in ni opazil, da<br />
je črne barve. S seboj je odnesel en kamen in mislil, kako<br />
bo razveselil svojo damo. Ko je prišel na plano se je že<br />
danilo. Videl je, da je njegovo zlato črne barve. V jezi ga<br />
je zalučal na tla, da se je razletelo. Sesedel se je in glasno<br />
zajokal. Njegov jok so slišale bele žene, ki so svoj čas<br />
bivale v bližnji jami Belojači. To so bile dobre vile, ki so<br />
rade pomagale domačinom pri raznih opravilih. Vrtnar se<br />
jim je zasmilil in odločile so se, da mu bodo pomagale. Iz<br />
njegovih solz so naredile ogrlico, iz drobirja črnega kamna,<br />
ki je obstal na tleh, pa so naredile obesek. Vrtnarja so<br />
potolažile in mu pokazale pot do dvorca. Vrtnar je svoji<br />
izvoljenki na skrivnem srečanju v dvorni kapeli podaril<br />
ogrlico in ji obljubil večno zvestobo. Zofija je v strahu<br />
pred graščakom ogrlico skrila v dvorni kapeli. Veliko let<br />
kasneje, ko vrtnar in dvorna dama nista več živela je v<br />
dvorni kapeli izbruhnil požar. Pepel ter ruševine pa so<br />
skrile in odkrile marsikatero dvorno skrivnost.<br />
Bistvo in ideja spominka je preplet dveh različnih obdobij<br />
iz preteklosti kraja Makole. Obdobje baroka, ko je nastal<br />
baročni dvorec Štatenberg, smo povezali z obdobjem<br />
industrijskega razvoja v 20. stoletju, ko se je za potrebe<br />
industrije kopal premog. V času baroka je nastal baročni<br />
dvorec Štatenberg, ki velja za enega najlepših dvorcev<br />
tistega časa pri nas. Dvorne dame so takrat nosile le<br />
najlepši in najrazkošnejši nakit. Če pa so želele izstopati,<br />
pa so morale biti še nekoliko bolj drzne in nevsakdanje.<br />
Zato smo baroku dodali malce bližnje preteklosti. V 20.<br />
stoletju je na območju Makol deloval rudnik, kjer so<br />
kopali izredno cenjen in kvaliteten premog. Ob besedni<br />
zvezi »črno zlato«, ki označuje premog, smo povezali<br />
razkošni nakit iz obdobja baroka in življenja na dvorcu<br />
s premogom, kot avtohtonim materialom v Makolah, ki<br />
je čisto nasprotje razkošnemu dvorcu. Tako smo združili<br />
dve nasprotji, premožno in skromno plat takratnih prebivalcev<br />
ter oblikovali nakit, ki združi dva različna svetova<br />
v eno, novo zgodbo.<br />
Dvorec Štatenberg<br />
Dvorec Štatenberg nosi ime po prvotnem gradu Štatenberg,<br />
ki je stal v kraju Stari Grad, tri kilometre od<br />
Makol, na vrhu vzpetine med Varišo vasjo in Babno<br />
Loko. Razkošni baročni dvorec, ki danes stoji v kraju Štatenberg,<br />
v občini Makole, so pričeli zidati grofje Attemsi,<br />
najverjetneje že leta 1696, končali pa med leti 1720 in<br />
1740. Načrtoval ga je italijanski arhitekt Camesini. Zasnovan<br />
je tako, da ga tvorijo štirje dvonadstropni trakti, s<br />
poudarjenim osrednjim poslopjem z odprtim stopniščem,<br />
v katerem je stebrna dvorana v pritličju, viteška dvorana<br />
pa v nadstropju. V dvorcu je pet ohranjenih soban s čudovitimi<br />
freskami, ki predstavljajo muzejski del gradu in<br />
poročna dvorana, kjer se lahko izvede civilna poroka.<br />
Rudnik Šega<br />
Zgodovina rudnika Šega sega že v 19. stoletje, v Napoleonov<br />
čas. Med letoma 1912 in 1918 se je delalo v rovih v<br />
manjšem obsegu. Zaposlenih je bilo od 4 do 6 rudarjev<br />
z enim nadzornikom. Premogovnik, znanim pod takratnim<br />
imenom Slavica, so izkoriščali v stari Jugoslaviji, v<br />
letih med 1924 do 1934, nato pa so ga zaradi pomanjkanja<br />
denarja zaprli. Med drugo svetovno vojno so premog z<br />
visoko kalorično vrednostjo izkoriščali Nemci. Ti so tudi<br />
pričeli z gradnjo ceste od premogovnika proti Makolam.<br />
Največji razcvet je rudnik dosegel po letu 1953, ko je<br />
ponovno začel delovati pod imenom Rudnik črnega premoga.<br />
Rudnik je deloval do leta 1963, ko so ga zaradi pomanjkanja<br />
premoga najprej zaprli, nato pa zaradi varnosti<br />
še zasipali. Po 50. letih je rudnik Šega ponovno odkopan<br />
s strani Turističnega društva Makole in ponovno obuja<br />
spomine na rudarsko preteklost.<br />
27
28 Pragerska Katica<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Ljudje v sodobnem času vedno raje potujemo in raziskujemo tako bližnjo kot daljno<br />
okolico in svet. Svoja doživetja zabeležimo s fotografiranjem, pogosto pa tudi s predmeti,<br />
z izdelki, drobnimi pozornostmi in darili, ki jih prinesemo s potepanj in nas<br />
spominjajo na prijetna doživetja.<br />
Ker tudi Pragersko postaja vedno zanimivejši in turistično privlačen kraj, smo se<br />
vprašali, kaj lahko s seboj odnesejo obiskovalci našega kraja. Žal pred nastankom<br />
turistične naloge te možnosti niso imeli, saj tipični turistični spominek Pragerskega ni<br />
obstajal.<br />
Ustvarili smo nekaj predlogov za spominek Pragerskega. Pri oblikovanju smo izhajali<br />
iz značilnosti našega kraja ter pokrajine, ki ga obdaja. Prav tako smo spominke povezali<br />
v zgodbo, v kateri se prepletajo tako ustno izročilo kot naravna in kulturna dediščina<br />
Pragerskega in njegove bližnje okolice.<br />
Na razvoj Pragerskega je zagotovo najbolj vplivala železnica, saj se je kraj začel naglo razvijati<br />
po letu 1846, ko je skozenj zapeljal prvi vlak. Tudi danes je Pragersko pomembno<br />
železniško križišče severovzhodne Slovenije, zato tega dejstva nismo mogli spregledati. Katica,<br />
muzejska lokomotiva, ki stoji ob železniški postaji, je tako postala glavni motiv našega<br />
turističnega spominka. Ena od avtoric turistične naloge je oblikovala risbo Pragerske Katice<br />
ter izdelala vzorec iz gline. Kot kulinarični spominek smo spekli piškote, ki se lahko prodajajo<br />
ob posebnih priložnostih in dogodkih na Pragerskem. Turistični spominek Pragerskega<br />
smo dopolnili še z obeskom za ključe, ki prav tako nosi podobo Pragerske Katice. Kot posebno<br />
priložnost za razvoj Pragerskega smo oblikovali zamisel, da bi obudili kopanje gline, jo posušili<br />
OŠ Antona Ingoliča<br />
Spodnja Polskava<br />
Podružnična šola Pragersko<br />
Pionirska ulica 13, 2331 Pragersko<br />
(02) 80 33 160<br />
tajnistvo-pragersko@ingoliceva.si<br />
www.ingoliceva.si<br />
Avtorji naloge: Ana Čelan, Ema Doberšek, Špela Hojnik, Kristina Jurgec, Jaš Kovač,<br />
Katarina Mahmutović, Una Murko, Tinkara Soršak<br />
Mentorici: Bojana Marin, Majda Vaupotič
in prodajali v lepotilne in zdravilne namene. Lahko bi jo<br />
tudi prodajali kot material za ustvarjanje.<br />
Ob našem raziskovanju nas je zelo navdušila in pritegnila<br />
zgodba, ki nam jo je po ustnem izročilu predstavila gospa<br />
Milena Furek, zato smo jo izbrali kot rdečo nit naše<br />
naloge.<br />
29<br />
Zgodba o pragerski Katici<br />
Na Pragerskem je živela gospa Katica. Na delo se je vozila<br />
z vlakom. Nekega dne je vlak skoraj zamudila. To je strojevodja<br />
opazil in jo počakal. Zahvalila se mu je in obljubila,<br />
da bo naslednjič prišla pravočasno. Obljube, žal, ni<br />
držala. Zgodba se je vsako jutro ponovila. Ostali potniki<br />
so se začeli spraševati, zakaj vlak zamuja. Strojevodja je<br />
odgovoril, da vsak dan čakajo gospo Katico. Tako so<br />
potniki lokomotivo, ki je zmeraj zamujala zaradi gospe<br />
Katice, poimenovali po njej, čeprav so jo prej poznali pod<br />
imenom Maruška, ker je bila izdelana na Madžarskem.<br />
Danes lokomotiva Katica nič več ne zamuja, ampak stoji<br />
na pragerskem kolodvoru kot muzejska lokomotiva.<br />
Pragersko<br />
Pragersko je urbano naselje, ki leži na jugozahodnem obrobju<br />
Dravskega polja, pod obronki Pohorja, ob križišču<br />
železniških prog iz Ljubljane proti Mariboru in Avstriji<br />
ter Ptuju in Madžarski ter ob magistralni cesti Slovenska<br />
Bistrica–Ptuj. Kraj se imenuje po enem izmed lastnikov<br />
dvorca, ki stoji v neposredni bližini, na ravnini med<br />
Spodnjo Polskavo in Pragerskim, nekoliko odmaknjen od<br />
glavne ceste, obdan z bujnim drevjem in zaradi tega tudi<br />
prikrit našim pogledom. Kraj je dobil svojo pravo podobo<br />
šele, ko se je začela gradnja železniške proge Dunaj–Trst.<br />
Ko je leta 1846 skozi kraj zapeljal prvi vlak, se je kraj<br />
začel naglo razvijati. Od takrat je življenje v kraju neposredno<br />
povezano z železnico. Prav zaradi železnice so se na<br />
Pragersko začeli priseljevati ljudje iz različnih krajev po<br />
Sloveniji, ki so tukaj dobili zaposlitev.<br />
Življenje na Pragerskem je bilo 36 let odvisno samo od<br />
železnice, dokler ni leta 1900 prišel v kraj Franz Ivan<br />
Steinklauber in odkril bogato nahajališče gline. To ga je<br />
spodbudilo, da je leta 1904 na Pragerskem odprl opekarno.<br />
Glino so najprej kopali v neposredni bližini opekarne,<br />
ko pa je pošla, so začeli kopati na drugem mestu, a<br />
še vedno v bližini opekarne, predvsem zaradi lažjega in<br />
cenejšega prevoza. Ko so kopanje v glinokopu opustili,<br />
ga je zaradi bogate podtalnice kmalu zalila voda. Tako je<br />
nastalo 14 glinokopov, v katere so ribiči naselili ribe in so<br />
jih domačini poimenovali kar Pragerski ribniki.<br />
Značilno podobo Pragerskemu danes daje tudi muzejska<br />
lokomotiva Katica, ki je bila izdelana leta 1893 na<br />
Madžarskem. Vozila je po železniških progah Jugoslavije,<br />
zato ima registrsko oznako JŽ-125 037. Voziti je prenehala<br />
v 70-ih letih prejšnjega stoletja, po »upokojitvi«<br />
so jo pustili na Pragerskem. Pred nekaj leti pa so v lopi<br />
nekdanje razkuževalnice za sadje, ki stoji v sredini trikotnega<br />
železniškega križišča, našli 5 muzejskih vagonov.<br />
Tri tretjerazredne, enega, ki je pol prvorazredni in pol<br />
drugorazredni, ter enega, ki ima notranjost razdeljeno na<br />
celice in so ga uporabljali Italijani za prevoz taboriščnikov<br />
oz. zapornikov.<br />
Danes je Pragersko znano tudi po Strelskem centru Gaj,<br />
ki se nahaja kilometer jugovzhodno od centra kraja. Gre<br />
za najmodernejše športno strelišče v državi.
30 Kamnčkanje<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
V tem šolskem letu smo z učenci oblikovali inovativen turistični produkt, za katerega<br />
bi rekli, da nas resnično spomni na Kamnik. Pregledali smo obstoječo spominkarsko<br />
ponudbo naše Občine in ugotovili, da že obstajajo spominki povezani z naravo (npr.<br />
trnič z Velike planine), s pomembnimi osebnostmi (Maistrovi brki) ali mitologijo in<br />
zgodovino (Kamniška Veronika, mamut), ne obstajajo pa spominki, ki bi bolj poudarjali<br />
ime Kamnika in hkrati vključevali aktivno udeležbo obiskovalca, ki kupi<br />
spominek. In kaj točno je naš turistični produkt? Poimenovali smo ga Kamnčkanje.<br />
Morda se vprašate ˝zakaj pa ima tako ime?˝. No, naš letošnji produkt je igra, ki jo na<br />
mnogo načinov povežemo tako z imenom, kot tudi z mestom Kamnik. Prvič, našo<br />
igro igramo s kamenčki dveh različnih barv. Drugič, na seznamu je samo ime Kamnik,<br />
katerega staro, nemško ime je Stein oz. kamen. Zadnje na temu seznamu pa je povezava<br />
z obdobjem zgodovine, na katerega se v letošnjem projektu osredotočamo, kamena<br />
doba. V tem obdobju se je na območju Kamnika dogajalo veliko stvari. Dolina Kamniške<br />
Bistrice je bila v celoti pokrita z ledenikom, pod Neveljskim mostom je bilo najdeno<br />
edino celotno okostje mamuta na območju Slovenije. A menimo, da veliko ljudi vseeno ne<br />
pozna Kamnika. Zato bi radi vsem bodočim obiskovalcem dali spominek, ki ni le očesu<br />
prijazen, ampak tudi uporaben, s katerim se bodo spomnili vseh stvari, ki so jih morda<br />
doživeli v Kamniku. Ideja pa je prišla iz vprašanja ˝kaj bi lahko povezali s Kamnikom, da<br />
bi bilo uporabno, in bi hkrati res reklo ˝poglejte, tole pa prihaja iz Kamnika!˝?˝ In odgovor je<br />
Osnovna šola Šmartno<br />
v Tuhinju<br />
Šmartno v Tuhinju 27a<br />
1219 Laze v Tuhinju<br />
(01) 834 72 00<br />
tajnistvo@ossmartno-tuhinj.si<br />
www.ossmartno-tuhinj.si<br />
Avtorji naloge: Samo Bajde, Tinkara Bajde, Živa Baloh, Maj Berlec, Aljaž Drolc, Matic Drolc,<br />
Tjaša Kadunc, Aljaž Klemen, Eva Jeras, Maša Krmelj, Simon Lipovšek, Kaja Mali, Tomaž<br />
Pestotnik, Zala Perovšek, Ingrid Pirc, Nika Pirš, Eva Pungartnik, Iza Tomc, Blaž Šimenc, Nik<br />
Kancilija, Nika Štirn, Lana Urankar, Živa Zidar Urisk, Klara Žibert<br />
Mentorja: Petra Potočnik, Tomaž Smole
ila ˝prazgodovinska˝ družabna igra, v kateri uživa vsak,<br />
hkrati pa se jo lahko za kratkočasenje vzame kamorkoli se<br />
odpravljate.<br />
Igro smo poimenovali Kamnčkanje. Sestavlja jo mošnjiček<br />
iz umetnega usnja (velikost 15 x 15cm), zavezan z<br />
vrvjo, v katerem je 10 kamenčkov: 5 belih in 5 črnih. Na<br />
usnju je odtis črt, ki predstavljajo igralno polje. Cilj igre<br />
je, da morata soigralca s pomočjo kamenčkov različnih<br />
barv (beli in črni) sestaviti zaporedje treh, in sicer<br />
vodoravno, diagonalno ali navpično, pri tem pa ovirati<br />
soigralca, da mu to ne uspe. Zmaga tisti, ki mu uspe tri<br />
kamenčke postaviti v vrsto. Če to ne uspe nobenemu od<br />
tekmovalcev, je igra izenačena.<br />
31<br />
Pri oblikovanju turističnega produkta smo ponosni tudi<br />
na idejno zasnovo in izdelavo našega logotipa. Logotip<br />
je sestavljen iz več elementov, ki predstavljajo občino<br />
Kamnik in naš turistični produkt. V ozadju logotipa so<br />
Kamniške Alpe s prepoznavnim Kamniškim Sedlom.<br />
Pod Alpami se vije ena od dveh večjih rek v kamniški<br />
občini, Nevljica. Čez Nevljico je postavljen most, kjer so<br />
ob njegovi izgradnji našli okostje mamuta. Reka in most<br />
skupaj tvorita igralno površino našega spominka, igre<br />
Kamnčkanje.
32 Minkina ruta<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Planšarstvo je del bogate dediščine Bohinja. Pri iskanju in oblikovanju rute, nas je<br />
vodila izpoved Unčnekove Minke iz Srednje vasi, ki planšari na planini Uskovnica<br />
od svojega devetega leta in dobro pozna tegobe ter veselje planšarjev nekoč in danes.<br />
Izpoved smo poimenovali Minkina zgodba, spominek pa Minkina ruta.<br />
Ruta bohinjskih planšaric je tradicionalno rdeča z belimi pikami. Tradicija in sodobnost<br />
si v modnem dodatku Minkini ruti podajata roki in ustvarjata unikaten izdelek,<br />
ki je z vami v službi, na zabavi, v šoli, na potepu, romantičnem zmenku, poslovnem<br />
sestanku …<br />
Ruto krasi unikaten gumb s planšarskim motivom. Vsak gumb ima čarobno moč.<br />
Kadar človek resnično verjame v čarobnost, takrat se čarobnost zgodi.<br />
Minkino ruto nosimo kot ovratno, pas si zavežemo ali ga<br />
vpletemo v lase, manjšo ruto pa nosimo okoli roke ali<br />
si z njo zavežemo lase v kito ali figo.<br />
Z Minkino ruto pojdite pogumno novim izzivom<br />
naproti.<br />
OŠ dr. Janeza Mencingerja<br />
Bohinjska Bistrica<br />
Savska c. 10<br />
4264 Bohinjska Bistrica<br />
(04) 577 00 00<br />
osbohinj@osbohinj.si<br />
www.osbohinj.si<br />
Avtorji naloge: Uršula Dobravec, Ana Bremec, Iva Krkoč, Marko Kalita, Tinkara Komar,<br />
Matevž Korošec, Mila Gaja Kranjc, Iza Lavtar, Iza Medja, Mark Mencinger,<br />
Julija Odar, Ajda Rauter, Nik Prešeren<br />
Mentorice: Jana Krkoč, Martina Medja, Alenka Rozman, Monika Zupanc
Minkina zgodba<br />
Marija Cvetek ali po domače »Unčnekova« Minka se je<br />
rodila kot prvorojenka v kmečki družini. Ko je imela<br />
komaj štiri leta, je z očetom in mamo poletja preživljala<br />
na Uskovnici, kjer so poleti mesec dni kosili, sušili in spravljali<br />
seno na več planinskih pašnikih ali »rotih«. Vajena<br />
trdega kmečkega dela se je kmalu naučila tudi molsti in<br />
skrbeti za živino.<br />
Minka je obiskovala vaško šolo in bila odlična učenka.<br />
Rada je nastopala v gledaliških igrah in bila pri tem tako<br />
uspešna, da je učitelj predlagal njenim staršem, da dekle<br />
vpišejo v igralsko šolo. Minka si je močno želela oditi v<br />
svet in živeti sanje. Oče je na prošnjo učitelja, naj Minki<br />
omogočijo šolanje dejal: »K smo jo pa komej čakal, da<br />
bo šva u pvanino.« Tako kot so starši dejali, tako je bilo.<br />
Minka je z devetimi leti prvič med šolskimi počitnicami<br />
z molzno kravo Lepo odšla sama na Uskovnico in poletje<br />
preživela v skrbi za kravo in se v skupni agrarni sirarni<br />
učila sirariti.<br />
Spominja se, da jo je bilo sprva strah, bila je negotova,<br />
skozi čas pa postala trdna, pogumna in ponosna. Planine<br />
in pogled na okoliške gore ji je prinašal veselje in mir.<br />
Od dvanajstega leta dalje je Minka gnala na Uskovnico<br />
vsako leto, skupaj štiriinštirideset let. Vmes se je poročila,<br />
rodili so se trije otroci in družina je skupaj odhajala na<br />
planino. Včasih je bilo hudo, včasih lepo, »tako kot je<br />
húdo in lépo življenje«, pravi danes Minka.<br />
Rdečo ruto z belimi pikami Minka še vedno hrani,<br />
nosila jo je tudi v skupini Predic, ki so na domačih odrih<br />
predstavljale kulturno dediščino kmečkih žena. Ruta je<br />
bila nepogrešljiva skozi vsa obdobja njenega majarjenja.<br />
»Morala je biti rdeča,« pravi, »le velikost pik je bila različna«.<br />
Nosila je tudi rute drugih barv in vzorcev, vendar<br />
rdeča z belimi pikami, Minkina ruta, je njen spomin na<br />
planšarske dni.<br />
33
34 Planica – snežena kraljica<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Junaki Planice letijo kot ptice … je gotovo najbolj znana melodija v Ratečah. Naš kraj<br />
čakajo v prihodnjih letih veliki izzivi in velike priložnosti. Leta <strong>2019</strong> praznujemo 50<br />
let letalnice bratov Gorišek in 40 let od prve izvedbe Avsenikove Planica, Planica. Leta<br />
2020 bo Planica gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, leta 2023 pa svetovno<br />
nordijsko prvenstvo. Vse to nas je prepričalo, da tudi mi prispevamo svoj delež k<br />
promociji našega domačega kraja.<br />
Ker obstajajo različne vrste spominkov, različne pa so tudi želje turistov in obiskovalcev<br />
športnih prireditev, smo pripravili celo kolekcijo spominkov, in sicer turistični<br />
vodnik, družabno igro in magnetek, vse skupaj pa povezujeta maskota Planica – snežena<br />
kraljica ter naš znak, pa tudi posebna stojnica, namenjena promociji in prodaji naših<br />
spominkov.<br />
Turistični vodnik obiskovalce športnih prireditev prepriča, da si ogledajo še kakšno<br />
naravno ali kulturno znamenitost v Ratečah in se še kdaj vrnejo k nam. V vodniku je<br />
predstavljenih 5 naj naravnih znamenitosti, 5 naj kulturnih znamenitosti, 5 naj legend, 5<br />
naj restavracij, pa tudi 10 naj stvari oziroma dogodkov<br />
v Ratečah. Tako lahko v vodniku preberete vse o naj<br />
rateški jedi, sladici, oblačilu, obuvalu, prireditvi, pesmi,<br />
sprostitvi, adrenalinski aktivnosti, čebelarju in foto<br />
lokaciji.<br />
Družabna igra vas bo popeljala v zgodovino Planice in<br />
smučarskih skokov.<br />
Na magnetek smo ročno vžgali naš znak – logotip, ki združuje<br />
znak nordijskega centra Planica (jata čapelj kot simbol<br />
poletov na smučeh) in gorenjski nagelj, ki je zaščitni znak TD<br />
Rateče – Planica. Tako bo magnetek naše obiskovalce večno<br />
spominjal na čudovito preživete dni v dolini pod Poncami in v<br />
Ratečah.<br />
OŠ Josipa Vandota<br />
Koroška ulica 12<br />
4280 Kranjska Gora<br />
(04) 58 84 850<br />
osjvkg.tajnistvo@siol.net<br />
www.osjv-kranjskagora.si<br />
Avtorji naloge: Alja Arih, Vid Bačnar, Ema Demec, Tabea Dolžan,<br />
Adrijana Gorjanc, Ožbej Grilc, Gal Grudnik, Lara Hojnik, Peter Jakelj, Tina Kavalar,<br />
Manca Lepoša, Marta Mlinar, Bor Petrovič, Marisa Žerjav<br />
Mentorici: Petra Berčič, Helena Smolej
Družabna igra<br />
Našo družabno igro Planica – snežena kraljica se igra po<br />
principu človek ne jezi se. Igra je poučna, saj z njeno pomočjo<br />
igralci spoznajo zgodovino Planice, vse pomembne<br />
mejnike v zgodovini smučarskih skokov, zaradi katerih<br />
bo Planica za vedno zapisana v zgodovino slovenskega in<br />
svetovnega športa.<br />
letom 1930 je Planica dobila prvo skakalnico in prav v<br />
tej dolini sta bila dosežena dva zgodovinska mejnika.<br />
Leta 1936 je Avstrijec Sepp Bradl kot prvi človek na svetu<br />
poletel prek 100 metrov, leta 1994 pa je Finec Toni Nieminen<br />
kot prvi človek preletel novo magično mejo 200<br />
metrov.<br />
Danes je v Planici zgrajen moderen nordijski center.<br />
Obisk Planice je lahko nadvse zabavno doživetje, ki vsakemu<br />
obiskovalcu ostane v nepozabnem spominu.<br />
Naj obuvalo iz Rateč: Žoki<br />
Žoki so posebni copati, značilni le za Rateče. Narejeni so<br />
povsem ročno. Postopek izdelave je precej zapleten. Za<br />
obvladovanje je potrebno precej vaje. Da pa lahko sploh<br />
začnemo delati žoke, je najprej treba znati tudi plesti,<br />
saj je notranji del copata spleten iz domače ovčje volne.<br />
Copat se mora prilegati tudi posebnemu kopitu. Na<br />
kopito nataknemo oz. pribijemo spleten copat in ga oblečemo<br />
s kosi usnja, ki jih izrežemo po določenem vzorcu.<br />
Izdelava zahteva precej moči, saj je s šivanko in šilom<br />
treba predreti precej debelo plast usnja. Končni izdelek<br />
odstranimo iz kopita in dobimo topel par copatov.<br />
35<br />
Planica<br />
Planica je idilična dolina, obdana z visokimi gorami,<br />
pozimi bogata s snegom in poleti obsijana s soncem. Pred<br />
14.000 leti je dolino izdolbel ledenik, na kar spominja<br />
tipična oblika črke U.<br />
Dolina pod Poncami privablja najboljše smučarske skakalce<br />
in tekače ter številne športne navdušence s celega<br />
sveta, saj poleg smučarskih poletov predstavlja prvovrstni<br />
slovenski in svetovni zimski športni praznik. Že pred<br />
Vir: https://shop.slo-list.com/izdelek/rateski-zoki/
36 Okusi Kanin<br />
Pri turističnem krožku OŠ Bovec smo za svojo projektno nalogo izbrali prehrambeni<br />
spominek in projektno nalogo poimenovali Okusi kanin.<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Sladica kaninski vrh<br />
V 80ih letih je veliko ljudi prišlo v Bovec na izlet, ko so si med drugim privoščili še<br />
sladico Kaninski vrh v hotelu Alp ali hotelu Kanin, tako kot mnogi danes gredo na<br />
Bled na »kremšnito« ali na Trojane na krofe. Z menjavo lastnikov prej omenjenih<br />
hotelov je bila izdelava in prodaja prej omenjene sladice ukinjena.<br />
Članice turističnega krožka smo povabile nekdanjega direktorja hotela Alp in kuharja<br />
po poklicu Gregorja Mavriča s katerim smo pripravili Kaninski vrh po originalnem<br />
receptu. Sladici smo želeli dati pridih lokalnega okolja, zato smo k sodelovanju povabili<br />
še vrhunskega kuharja Tomaža Sovdata, ki je v sladici zamenjal nekaj sestavin z lokalnimi<br />
sestavinami in spremenil obliko.<br />
V naši ideji pa smo si zamislili, da sladica vključuje še izlet s krožnokabinsko žičnico na<br />
najvišje slovensko smučišče Kanin, z najvišjo ležečo restavracijo v Sloveniji z razgledom na<br />
Jadransko morje in najvišji slovenski vrh Triglav.<br />
OŠ Bovec<br />
Trg Golobraskih žrtev 17<br />
5230 BOVEC<br />
(05) 3841 540<br />
os.bovec@guest.arnes.si<br />
www.solabovec.si<br />
Avtorji naloge: Vita Sofija Stakolič, Nina Komac, Alja Melinc, Taniša Močnik,<br />
Maša Komac, Eva Flajs<br />
Mentorica: Nataša Bartol
Paket Okusi kanin<br />
Kaninsko pogorje ponuja še obilo naravnih lepot, zgodbic<br />
in legend ter možnosti za posebna doživetja, zato smo si<br />
omislili še dva paketa Okusi Kanin. Poimenovali smo ju<br />
Sočni Kanin (Sweet Kanin) in Mogočni Kanin (Mighty<br />
Kanin). Sestavljena sta iz ličnega kozarčka, v kateren je<br />
skrita zgodbica, legenda ali informacija o naravnih in<br />
drugih znamenitostih Kaninskega pogorja s svojo okolico<br />
ter leseno žličko. V paketu »Sočni Kanin« sta dodana še<br />
med in domača marmelada pridelana v Bovški dolini, v<br />
paketu »Mogočni Kanin« pa kos bovškega sira in zeliščni<br />
čaj iz lokalnega okolja.<br />
A veste kako je nastalo Prestreljeniško<br />
okno?<br />
Odkrili smo več zgodbic, a ena zgodba pravi takole:<br />
Sveta Marija in hudič sta se stavila na Trbižu, kdo bo prej<br />
prišel na Staro goro (pri Čedadu – Castelmonte). Marija<br />
je šla s Trbiža po cesti z osličem proti Stari gori. Hudič<br />
pa je izbral krajšo pot čez hribe, misleč, da bo prej prišel.<br />
Tekel je, pa je z glavo treščil v Kanin in napravil v njem<br />
veliko luknjo. Pot je nadaljeval čez Stol, Mijo in Matajur.<br />
Sveta Marija je po cesti prej prišla do Stare gore, ker je bil<br />
osliček zelo uren. Ker je stavo dobila, je za kazen uklenila<br />
hudiča v verige in ga zaprla v klet.<br />
Tako je hudič napravil Prestreljeniško okno.<br />
Zapisala: Nadja Trebše (roj.1974) v Bovcu leta 1982 po<br />
pripovedovanju Marije Lišter (roj. 1915)<br />
37<br />
Pa še nekaj drobtinic<br />
Kanin ima še veliko drugih presežnikov in veliko zanimivosti:<br />
• ima najvišjo ležečo restavracijo v Sloveniji na 2202 m<br />
nmv,<br />
• ima najglobljo in najdaljšo kraško jamo v Sloveniji, to je<br />
jama Čehi 2,<br />
• na vzhodnem delu vznožja leži planina Krnica, kjer se<br />
pasejo ovce, pa ne katerekoli, pač pa pasme »bovška<br />
ovca«,<br />
• kanin v mnogih jezikih pomeni zajec, ki je tudi stalen<br />
obiskovalec Kanina,<br />
• iz kaninskega pogorja steka slap Boka, najbolj vodnat<br />
in največji slap v Sloveniji.
38 Otliško okno –<br />
okno s pogledom<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Živimo in obiskujemo šolo na planoti Gora. To je svet visokega Krasa nad zgornjo Vipavsko<br />
dolino, nad Deželo, kot ji pravimo mi, Gorjani. Voda je v milijonih let izdolbla<br />
škraplje, žlebiče, vrtače, jame in brezna. Za skalnim robom planote živijo naše rodne<br />
vasi: Predmeja, Otlica in Kovk. Po naši prelepi Gori so speljane številne planinske in<br />
pohodniške poti. Zato ne preseneča, da naše šolsko delo in razigrane odmore pogosto<br />
zmotijo turistični avtobusi s postankom tik ob šoli, ki pritegnejo našo radovednost.<br />
Goro in njene številne naravne ter kulturne znamenitosti namreč obiskuje čedalje<br />
več turistov, planincev, kolesarjev, motoristov, jadralnih padalcev, jamarjev, pa tudi<br />
umetnikov, ki razkrivajo drugačen pogled na Goro in z Gore. Ker področje Gore nima<br />
turističnega spominka, s katerim bi se predstavilo svetu, smo se odločili, da na poseben,<br />
svojstven način upodobimo našo največjo naravno znamenitost Otliško okno.<br />
Za izdelavo turističnega spominka smo izbrali materiale, ki tako ali drugače zaznamujejo<br />
področje Gore. To so les, čipka, kovina, kamen in strela. Bukov les, iz katerega je narejen<br />
podstavek, predstavlja življenjsko moč Trnovskega gozda, čipka je del kulturne dediščine<br />
našega področja. Pridne gospodinje so si ob dolgih zimskih večerih ob klekljanju krajšale<br />
čas in hkrati v svoj dom vnesle nekaj nežnosti in lepote. Kamen v petdesetih odtenkih sive je<br />
tisti material, ki ga je na Gori največ, več kot rodovitne zemlje. Obdaja nas v kamnitih suhih<br />
OŠ Otlica<br />
Otlica 48<br />
5270 Ajdovščina<br />
(05) 3649 531<br />
o-otlica.ng@guest.arnes.si<br />
www.os-otlica.si<br />
Avtorji naloge: Nina Benčina, Jaka Leban, Klavdija Likar, Tilen Likar,<br />
Zala Likar, David Vidmar<br />
Mentorici: Helena Kobal, Danijela Likar
zidovih, grobljah, škrapljah, stenah in skalah. Bil je dragocen<br />
gradbeni material in hkrati nadloga, ki je na njivah<br />
ovirala delo. V njem se skrivajo fosili, ostanki davne<br />
preteklosti, čipke, ki jih je izdelala sama narava. Kovina<br />
je tisti material, ki je človeku na Gori skozi zgodovino<br />
pomagal, da je iz trde narave iztrgal živež za lačna usta,<br />
pomagala je kmetu in gozdarju, kamnoseku in zidarju. In<br />
nenazadnje je tu še strela, kratki stik med nebom in zemljo.<br />
Tako veličastna, pa tako nevarna. Tako markantna<br />
in tako izmuzljiva. S svojo svetlobo zareže skozi svinčeno<br />
nevihtno nebo, s svojo močjo razbije skalo in povzroča<br />
požare na suhih pobočjih Gore. Naše Okno je votlo, kot<br />
je votla stena, v kateri se odpira naša največja naravna<br />
znamenitost. Skozenj piha burja, tista, ki nosi lepo vreme<br />
in oblikuje našo pokrajino.<br />
V majhnem spominku smo poskusili zajeti vse tisto, kar<br />
zaznamuje Goro, Gorjane in naše življenje. Našo preteklost,<br />
sedanjost in prihodnost.<br />
Otliško okno<br />
V strokovni literaturi preberemo, da je ogromna gmota<br />
Trnovskega gozda narinjena na flišne plasti Vipavske doline.<br />
Pri premikanju so se skalne gmote gnetle, prelamljale,<br />
drobile in narivale druga čez drugo. Tako so nastali krajši<br />
in daljši prelomi. Tudi naravno okno na Otlici (Otliško<br />
okno) naj bi nastalo zaradi tektonske razpoke v koralnem<br />
apnencu. Skoznjo si je našla pot voda in izdolbla ta<br />
prepoznavni simbol kamnite Gore. Otliško okno z razgledom<br />
na Dolino je torej kraški pojav v obliki velikanske<br />
kaplje, ki se je širila in širila.<br />
Okno v obliki kaplje je upodobljeno tudi v logotipu naše<br />
šole in predstavlja naš skromni prispevek k življenju na<br />
Gori. Vsi smo le majhne kapljice, šibke in neznatne, ko<br />
pa se združimo, smo močni ter lahko svetu pustimo<br />
svoj pečat. Oblika kapljice in okna nas torej spremlja v<br />
šoli in izven nje, nas bogati ter nam vliva pogum, da ne<br />
obupamo niti v najtežjih trenutkih. Gora sama s svojimi<br />
posebnostmi in trdim življenjem je namreč vedno kalila<br />
tukajšnje prebivalce, ki so tudi med prebivalci Vipavske<br />
doline vedno veljali za zelo močne ljudi.<br />
Vendar pa nam je najljubša razlaga o nastanku Okna tista,<br />
ki jo najdemo v legendi o hudiču v Černigojevi knjigi<br />
Javorov hudič. In prav to legendo si lahko preberete v naši<br />
zgibanki, ki spremlja naš turistični spominek.<br />
39
40 Hubelj<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Smo učenci četrtega in petega razreda Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina. Druži<br />
nas radovednost in zanimanje za raziskovanje sveta, še posebej skritih kotičkov našega<br />
domačega kraja.<br />
Ajdovščina ima veliko kulturnih in naravnih znamenitosti. Ugotovili smo, da tako<br />
nam kot tudi ostalim Ajdovcem veliko turistično vrednost predstavlja naša reka Hubelj,<br />
ki je s svojim izvirom še posebej znana naravna znamenitost in naravni spomenik.<br />
Zaradi tega smo se odločili, da pobližje spoznamo skrivnosti reke in jo poskušamo<br />
na čim bolj zanimiv način predstaviti v zgibanki z naslovom Hubelj – zgodba o<br />
reki za velike in male pohajače.<br />
Naš spominek je sestavljen iz zgibanke in kapljice hubeljske vode, ki je ujeta v mini<br />
stekleničko. Bralci lahko opazujejo prave fotografije, ki se prepletajo z ilustracijami. Z<br />
uporabo slednjih smo želeli zgibanko približati mlajšim otrokom. Tudi besedilo je prav<br />
iz tega razloga zapisano z velikimi tiskanimi črkami, njena vsebina pa je preprosta in ne<br />
vsebuje nerazumljivih podatkov.<br />
Zgodba govori o Ajdi in Hubertu, ki se odpravita na raziskovanje po učni poti, ki vodi k<br />
izviru Hublja. Kar naenkrat se stemni in otroka zaideta naravnost v glavno jamo rečnega<br />
izvira – Veliki Hubelj. Tam ju preseneti škrat, ki jima pove zanimivo zgodbo in ju popelje<br />
na poučno pot, na kateri izvesta veliko podatkov o reki. Otrokoma na enostaven način<br />
predstavi reko in njen pomen.<br />
Zgibanka ima poleg zgodbe še eno zanimivost – premikajočega škratka Jamka, s katerim smo<br />
še dodatno želeli popestriti doživetje ob branju. Glavni namen uporabe gibljivega škratka je<br />
spodbuditi uporabnike, da bi se z zgibanko odpravili na pot in poskušali posneti čim bolj izvirne<br />
fotografije ob poti do izvira Hublja in jih objavijo na Facebook strani: Hubelj – zgodba o reki za<br />
velike in male pohajače. Na tej strani se lahko pozabavajo tudi z računalniško igrico, ki je nastala<br />
ob našem projektu.<br />
OŠ Danila Lokarja<br />
Ajdovščina<br />
Cesta 5. maja 15<br />
5270 Ajdovščina<br />
(05) 367 11 00<br />
tajnistvo@os-ajdovscina.si<br />
www.os-ajdovscina.si<br />
Avtorji naloge: Jan Medvešček, Kaian Marc, Lenart Sever, Izak Pišot,<br />
Rubens Bizjak, Bor Marc, Neža Furlan, Ariana Vižintin.<br />
Mentorica: Sara Bolko
41<br />
Znani ljudski pripovedi o nastanku reke<br />
Da je res ljudska, se kaže tudi v tem, da lahko najdemo<br />
več različic.<br />
1.<br />
V dolini ni bilo vode, ljudje so trpeli veliko pomanjkanje.<br />
Velikanu, ki je ležal na skalah Gore, so se zasmilili, zato<br />
jim je hotel pomagati, a ni vedel, kako. Prikazale so se<br />
dobre vile in mu rekle: »Velikan, imaš dobro srce, ker<br />
hočeš pomagati ubogim ljudem. Pod skalami je zakopan<br />
izvir, le izkopati ga moraš. Pa vso srečo, velikan!« so še<br />
vzkliknile in izginile. Velikan je začel kopati in valiti<br />
skale. Od napora je ječal: »Hu, hu, hu …« Zaradi hrupa<br />
je privabil radovedne palčke, ki so ga začeli spodbujati:<br />
»Belj, belj, belj …« Vse skupaj pa se je slišalo kot HU<br />
BELJ! Ko je velikan odvalil močno skalo, je iz stene<br />
bruhnila hladna voda in deroča reka Hubelj.<br />
2.<br />
Strašna vročina je bila. In suša. Na njivah so bile za prst<br />
debele poke. Zelenje je ovenelo, listje je padalo z dreves,<br />
četudi je bil komaj avgust … Ljudje v Dolini so molili<br />
in prosili Boga za vodo. Bog je naredil tako, da so njih<br />
prošnje slišale vile, ki so živele v Gori. In one so prosile<br />
prijatelja velikana. Velikan jih je poslušal in začel kopati<br />
v skalo. Bilo je vroče in težko je dihal. »Hu! Hu! Hu!« je<br />
stokal in tolkel po skali, a bat je kar odletal od nje. »Belj!<br />
Belj! Belj!« so mu dajale korajžo vile. Velikan je res bolj in<br />
bolj udarjal in naenkrat je skala počila. Iz votline v Gori<br />
je pridrla voda. Spodnesla je velikana, da je padel na rit.<br />
In ga pahala pred sabo. Upiral se je in grabil z rokami,<br />
tako da je za njim ostajala globoka struga do reke Vipave.<br />
Po njej še danes teče hudourna reka, ki so ji ljudje zrekli<br />
HU-BELJ.
42 Z osla na ramo – Bisaga<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Sveti Anton je vas v zaledju Kopra. Nič posebnega, vas kot vse druge. Tudi turistično<br />
še ni razvit, kljub temu da smo tekom naše raziskave ugotovili, da so prvi prebivalci<br />
kraja to območje naselili že v ilirski in zgodnjeslovanski dobi, kraj pa je prvič omenjen<br />
že leta 1525 na zemljevidu znamenitega kartografa Pietra Coppa. Zaradi potenciala,<br />
ki ga vidimo v našem kraju, smo hoteli narediti nekaj, da to spremenimo. Želeli smo<br />
pokazati starejšim, da je naš kraj poln zanimivosti (kolesarske poti, hiša kulture) poln<br />
zgodovine (cerkev, spomenik, šavrinke) in da je ne smemo pozabiti, ampak jo moramo<br />
prenesti naprej in v svet.<br />
Kako torej izdelati spominek, ki bi po eni strani predstavljal našo vas, našo zgodovino,<br />
pokazal na naše vrednote in naše želje za prihodnost?<br />
Ko smo po vasi spraševali, kaj bi izpostavili kot značilnost naše vasi, so krajani pripovedovali<br />
o šavrinkah, ženskah, ki so s svojim trdim delom reševale svoje domače in<br />
pripomogle k zaslužku. Na oslih so v velikih torbah, bisagah, tovorile svoje izdelke in jih<br />
dneve in dneve prevažale iz Istre v Trst in spet nazaj.<br />
In to je tudi ideja za naš spominek – bisaga. Že takoj, ko smo dobili idejo, smo se odločili,<br />
da bomo svojo bisago posodobili. Nekoč so bile bisage velike, saj so jih šavrinke položile<br />
čez oslov hrbet, danes bi bila takšna velikost neuporabna, zato smo se odločili, da v osnovi<br />
ohranimo tradicionalni kroj (kos blaga z dvema žepoma na vsaki strani), vendar da ga prilagodimo<br />
nošenju čez ramo. Naslednji korak je bil izbira materiala, za katerega smo želeli, da bi<br />
še zmeraj čim bolj spominjal na osnovne bisage, zato smo izbrali trši bombaž Sledilo je krojenje<br />
in šivanje, nato pa še potisk. Tradicionalne bisage niso bile potiskane, mi pa smo si želeli, da bi<br />
OŠ Elvire Vatovec Prade<br />
Pobeška cesta 52<br />
6000 Koper<br />
(05) 611 50 31<br />
o-prade.kp@guest.arnes.si<br />
www.os-ev-prade.si<br />
Avtorji naloge: Sebastjan Baša, Enej Rušt, Timoty Zonta, Deja Pečar, Jakob Turk<br />
Mentorici: Nina Verbič Pacek, Nives Marković
V Svetem Antonu v vasi je tudi velik reklamni pano, ki<br />
prikazuje možnosti kolesarjenja in pohodov v okolici.<br />
43<br />
naše bisage še dodatno predstavljale vez s preteklostjo in<br />
našo vasjo. Po opravljeni raziskavi mnenja učencev naše<br />
pole, kateri motivi bi bili najbolj primerni za potisk naših<br />
izdelkov, smo se odločili, da potiskamo vsako stran bisage<br />
s svojim motivom. Na eno stran smo natisnili grafiko<br />
šavrinke, ki predstavlja samo osnovo naše ideje, na drugo<br />
pa cerkve Svetega Antona, ki že več kot 500 let kraljuje<br />
na sredi naše vasi in je eden od temeljev naše skupnosti.<br />
Tako je končno nastal izdelek, s katerim smo dosegli vse<br />
to, kar smo si v začetku zadali. Bisage so uporabljale že<br />
šavrinke in s tem smo vzeli nekaj iz preteklosti ter jo spremenili<br />
v neko danes bolj uporabno in moderno obliko.<br />
Naša bisaga ni spominek, ki bi ga postavili na polico in<br />
na katerem bi se nabiral prah, ampak je nekaj, kar lahko<br />
uporabljamo vsak dan. Poleg tega z njim pomagamo tudi<br />
z ekološkega vidika, saj lahko ljudje odidejo po nakupih<br />
namesto s plastičnimi vrečkami z našo bisago. Zaradi<br />
potiska lahko tudi drugi ljudje vidijo, da je bisaga spomin<br />
na šavrinke in Sveti Anton in s tem tudi sama bisaga dela<br />
reklamo sebi in našemu kraju.<br />
Gre torej za spominek s pridihom zgodovine, v sodobni<br />
obliki, z dodatki potiska in tematiko naše vasi. Uporabna<br />
v vsakdanjem življenju, živa promocija našega kraja in<br />
zgodovine, z naravnih materialov in okolju prijazna. V<br />
spomin vsem ženskam, ki so naš kraj izoblikovale, vsem<br />
ženskam, ki so z neverjetno voljo pokazale, da lahko s<br />
trdim delom dosežemo več. Preplet preteklosti z uporabnostjo<br />
v prihodnosti.<br />
Stara šola<br />
Kot zanimivost, ki je v turistični organizaciji ni mogoče<br />
zaslediti, smo želeli izpostaviti tudi staro šolo, iz leta<br />
1899. Pred tem so imeli učenci pouk v prostorih župnišča<br />
(prvi šolski prostori v vasi so stari celo preko 150 let). Stara<br />
šola, ki bo letos praznovala 120 obletnico je bila tudi<br />
ena prvih šol na območju koprske občine.<br />
Danes se pouk izvaja v novejši šoli, ki se nahaja nasproti<br />
stare, ta pa je danes spremenjena oziroma prenovljena<br />
v hišo kulture in namenjena umetnosti. V njej izvajajo<br />
lutkovne delavnice kamišibaja, gledališke delavnice in<br />
likovne delavnice.<br />
Kolesarska pot K1 – Po deželi refoška<br />
Pot se vije iz Kopra po kolesarski stezi mimo podjetja<br />
Vina Koper do Prad, od tam pa se začne vzpenjati mimo<br />
Boninov in Gregoričev vse do Svetega Antona (pod od<br />
Prad do Svetega Antona spada tudi v naš šolski okoliš).<br />
Pot se vije naprej mimo Kavaličev, Loparja, Popeter, Trseka<br />
in Kozlovičev, ter mimo Boršta čez Marezige, ter nato<br />
spet navzdol mimo Montinjana v Vanganel in Koper.
44 Foto šopek s Krasa<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
V letošnjem šolskem letu je naša šola pod naslov Turistični spominek mojega kraja<br />
strnila nalogo Foto šopek s Krasa.<br />
Raziskovali smo turistično ponudbo ter spominke v naših vaseh in rezultat naše naloge<br />
je fotoknjiga kot spominek.<br />
Zakaj fotoknjiga?<br />
Ker živimo v obdobju »selfijev«, snemajo jih tako mladi kot tudi mlajši po duši in telefoni<br />
so vedno pri roki. Kljub temu pa ostajajo fotografije le na spominskih karticah,<br />
računalnikih. Lepi spomini bledijo, tonejo v pozabo, se nehote izbrišejo tako iz naprav,<br />
kot tudi spomina.<br />
Raziskovalne aktivnosti smo osredotočili na:<br />
• vinsko trto – šli v trgatev, oblikovali vrtnice iz listov vinske trte,<br />
• kamen – v okviru športnega dne obiskali kamnolom, izdelali kamnite rože, si ogledali<br />
suhe zidove, pastirske hišice ter le-te iz kamenčkov tudi oblikovali,<br />
• kraški šetraj – ga nabirali, sešili čajne vrečke in na nje odtiskovali šetraj, pripravili<br />
zeliščno sol ter oblikovali knjižne kazalke s posušeno rastlino na ročno izdelanem<br />
papirju.<br />
Naša fotoknjiga nastaja ob obisku Krasa in je za vsakega obiskovalca unikatna, saj nastaja<br />
po presoji posameznika in trenutkov ujetih v fotografije, ki si jih sam želi, ki so mu najdražji,<br />
najlepši.<br />
OŠ Antona Šibelja Stjenka<br />
Komen<br />
Komen 61 a<br />
6223 Komen<br />
(05) 731 89 20<br />
os.komen@guest.arnes.si<br />
http://os-komen.weebly.com<br />
Avtorji naloge: Lana Rebula, Veronika Cej, Maks Jazbec, Gaja Jerič Černic, Katarina Grmek,<br />
Klara Kovač, Polona Cotič, Jan Ukmar, Amadej Kobal, Nika Antonič, Tia Colja, Polona Jug,<br />
Naj Turk, Nika Pahor, Neža Fakin, Ajda Fon, Anais Žvab, Nik Gec, Zala Fakin, Tija Bizjak,<br />
Urh Melan Mozetič, Matic Peric, Natan Krt, Tomaž Fabjan, Maximiljan Žvokelj, Leia Grmek,<br />
Andrej Zega, Pia Colja, Naja Metljak, Tia Lisjak, Žana Grgič, Ana Trampuž, Mathis Žvab,<br />
Eva Gomizelj, Lucija Tavčar, Tian Ravbar<br />
Mentorice: Tanja Spačal, Alenka Kajtna, Andreja Vidrih, Dunja Peric
Obisk Krasa daje obiskovalcu možnost začutiti utrip<br />
življenja na vasi nekoč in danes. V preteklost ga popeljejo<br />
arhitekturne značilnosti kraške vasi, mogoče ogled<br />
zasebnega muzeja in stare kovačije, delavnica izdelave<br />
šopka oz. venčka iz kraškega šetraja oz. listov vinske trte<br />
in sodelovanje v zidavi suhega zidu. V sedanjost in prihodnost<br />
pa razmislek o pomenu samooskrbnega kmetijstva<br />
ter izjemni okusi kulinarike.<br />
45<br />
Iz listov vinske trte se lahko oblikuje …<br />
vrtnice<br />
Postopek izdelave: vrtnico oblikujemo iz različno velikih<br />
listov vinske trte (ali javorja). Listi morajo biti sveži, taki,<br />
ki so pravkar odpadli, da so upogljivi. Srednji krak manjšega<br />
lista zapognemo proti peclju. Zapognjen list zvijemo<br />
v rolo, da dobimo sredino cveta.<br />
Okoli sredinskega lista zapognemo naslednji list, ki ga<br />
prav tako zapognemo s sredinskim krakom navzdol. Z<br />
delom nadaljujemo in nizamo čedalje večje liste.<br />
Dobro držimo oblikovan cvet, da se nam oblika ne pokvari.<br />
Ko smo oblikovali dovolj velik cvet, spodnji del cveta in<br />
peclje ovijemo s tanko žico.<br />
Videz svežine bo zadržala nekaj dni, nato se bo posušila<br />
in za malenkost spremenila barvo. Več vrtnic lahko oblikujemo<br />
tudi v venček.<br />
Za eno vrtnico potrebujemo:<br />
• 5 barvitih listov vinske trte,<br />
• nitko sukanca ali drobno žico.<br />
Knjiga vsebuje tudi QR kode, ki turistu omogočajo<br />
dostop do informacij in razlago kraških značilnosti v<br />
določenem trenutku.<br />
Zgodba o nastanku Krasa<br />
Bog je ustvarjal svet. Ko je končal, mu je ostalo nekaj<br />
kamenja.<br />
Da ne bi bilo nikomur napoti, se je odločil, da ga bo vrgel<br />
v morje.<br />
Vzel je veliko vrečo in ga zbasal vanjo.<br />
Temu dogajanju pa je sledil hudič. Bil je nevoščljiv Bogu<br />
in ljudem, zato si je mislil: »Čakaj, čakaj, gospod Bog, ti<br />
bom pa vrečo pretrgal!«<br />
Bog je vrečo vrgel proti morju. Ko je letela visoko pod<br />
nebom, se je zlodej pognal kvišku in vanjo naredil veliko<br />
luknjo.<br />
Kamenje se je razsulo prav nad našimi kraji.<br />
Tako je nastala kamnita dežela Kras.
46 Glinena solnica<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Ščepec soli v naših solnicah še bolje diši<br />
Za nas, učence OŠ Sečovlje in hkrati člane turističnega krožka, je bila ta tržnica nekaj<br />
posebnega, saj je bila deseta, ki smo jo na šoli izpeljali do konca.<br />
Naša izvirna predstavitev, s prikazanim kupom soli, jadrnico, glinenimi solnicami<br />
in učenci 5. razreda, oblečenimi v solne kristalčke, je med mimoidočimi vzbudila še<br />
posebno zanimanje. Ugotovili smo, da velja pregovor: »Manj je več.«<br />
»Zažgale« so tudi naše tablice, kjer smo imeli predstavitev našega kraja z aplikacijami.<br />
Preko njih smo pokazali naš kraj, unikatne soline ter naravno in kulturno dediščino<br />
našega kraja. Mimoidoči so z zanimanjem opazovali unikatna dela, ki so nastala izpod<br />
naših rok.<br />
Naš turistični spominek je bila glinena solnica, ki naj bi visela na steni − tako kot nekoč.<br />
Ker je solni cvet najdragocenejša sol, ki jo pridelujejo v naših solinah in nastane le<br />
ob delovanju narave in pridnih solinarjevih rok, je zagotovo glina kot naravni material in<br />
produkt narave pravšnja, da oplemeniti to dragocenost.<br />
Prav ob izdelovanju solnic, smo se ob druženju s članicami TD Taperin Sečovlje pogovarjali<br />
o preteklosti. Naša mentorica nam je pripovedovala zgodbe, ki so se nanašale na<br />
solnice, ki so visele ob ognjiščih ali zidanih štedilnikih. Zato smo ob »rojstvu« vsake solnice,<br />
ki je nastala izpod naših rok, razmišljali, kaj vse bi morda videla in doživela, če bi v tistih<br />
časih bila v neki kmečki hiši.<br />
Zato smo začeli o njih pisati pesmi, kajti zgodb (naših štorij) je že nekaj za nami. Nekaj smo<br />
jih na sami tržnici tudi delili.<br />
Naša vizija je poleg izdelovanja in prodaje solnic po naročilu, izdati tudi pesniško zbirko, kjer<br />
pesmi pripovedujejo o življenju Istranov, solinarjev, Šavrink in nenazadnje, v njih lahko prisluhnemo<br />
tudi šepetanju solnic.<br />
OŠ Sečovlje<br />
Sečovlje 78<br />
6333 Sečovlje<br />
(05) 671 26 00<br />
tajnistvo©ossecovlje.si<br />
www.ossecovlje.si<br />
Avtorji naloge: Mateja Bažec, Julija Kuzmin Delgiusto, Gaja Čendak, Živa Bastjančič,<br />
Belma Ćehić, Martina Ščulaz, Julija Romanello Rebol, Peter Jagodar, Izak Gajič<br />
Mentorice: Neli Romanello, Jerneja Plahuta, Simona Kolarič
Pridelava soli<br />
Danes poteka pridelava soli na Leri. kjer sol pridelujejo v<br />
skladu s srednjeveško tradicijo. Postopek pridelave soli so<br />
nekoliko posodobili Avstrijci leta 1904 tako, da so vetrnice,<br />
ki so črpale vodo v kavedine, nadomestili izparilni<br />
bazeni, ki so narejeni tako, da se njihova višina niža (za<br />
oko je neopazno) in jo z zapornicami spuščajo iz enega<br />
bazena v drugega. Pobiranje soli poteka na petoli, plasti<br />
biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v<br />
sol in vgrajevanje nezaželenih ionov kristalne soli.<br />
Solinarji pripravljajo vodo v izparilnih bazenih, kjer se<br />
postopoma z izhlapevanjem vodi zvišuje nasičenost soli.<br />
S pomočjo prostega pada jo z iz enega bazena z dvigovanjem<br />
zapornic spuščajo v drugega. Ko voda doseže<br />
določeno nasičenost, jo najbolj nasičeno speljejo v kavedin<br />
(kristalizacijski bazen), kjer kristalizira. Solinarji jo<br />
obuti v taperine (solinarska obutev, ki ne poškoduje solne<br />
podlage – petole) s pomočjo gaverov (solinarske grablje)<br />
pograbijo na kupčke in počakajo, da se voda odcedi.<br />
Nato jo naložijo v karele (vozičke) ali karjole (samokolnice)<br />
ter jo odložijo na poseben prostor.<br />
Kristal soli si lahko v živo ogledamo na Fontaniggah v<br />
muzeju solinarstva pod mikroskopom. Spominja nas na<br />
diamant in za nas je tudi tako dragocen. Kristali soli so<br />
geometrijsko popolni in sijoči, zato obogatijo našo mizo.<br />
Solni cvet, najbolj dragocena sol (kot smetana na mleku),<br />
uporabljamo kot dodatek že pripravljenim jedem in za<br />
solate, saj poudari okuse sleherni jedi.<br />
Sicer pa solinarstvo propada predvsem zaradi cenene<br />
soli iz Turčije. Za delovanje solin si pomagamo tudi s<br />
turizmom. Ponosni smo, ko slišimo, da solni cvet prodira<br />
na mize najbolj prestižnih hotelov in restavracij po<br />
celem svetu (Francija, Kitajska …) in plemeniti brbončice<br />
največjih gurmanov, ki se zavedajo naravne pridelave brez<br />
kemičnih dodatkov.<br />
SOLINE − SOLNICE<br />
SOLine so LINE,<br />
ki se ob soncu bleščijo,<br />
v SOLnicah, tudi v NICI,<br />
naš solni cvet delijo.<br />
SOL<br />
So jo za konzerviranje imeli,<br />
v klobase in pršute deli.<br />
Oblekam so solinarke odznotraj žepe zašile,<br />
da so jih s soljo napolnile.<br />
Le tako so lahko carinike preslepile<br />
in za svojo družino sol dobile.<br />
ŠEPETANJE SOLNIC<br />
Sem na steni ob ognjišču visela,<br />
v naši družini otroke štela.<br />
Skoraj vsako leto je še en prišel,<br />
kljub številčnosti, ga je bil vsak vesel.<br />
So se ob mizi godile prav smešene reči,<br />
ko iz krožnika so drug drugemu jemali jedi.<br />
Najbolj veseli so bili,<br />
ko so v eni skledi kruh točali<br />
in se z mastnimi ocvirki basali.<br />
47<br />
Naše solnice za nadragocenejšo sol – solni cvet<br />
QR koda –<br />
naša predstavitev<br />
Smeh in iskrice v otroških očeh, na zaključni prireditvi,<br />
so rezultat prijetnega skupnega druženja in deljenja nepozabnih<br />
doživetij.
48 KolekcijAna<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Turistični spominki so stalni spremljevalci turizma in pripomorejo k prepoznavnosti<br />
kraja. Tako ni nenavadno, da je večina spominkov v Rogaški Slatini povezana s Pegazom,<br />
kristalom, z mineralno vodo ali s panoramo parka – pojmi, ki so povezani z<br />
razvojem zdraviliške dejavnosti našega mesta.<br />
Mi smo z našo idejo stopili na novo pot in naredili načrte za več različnih turističnih<br />
spominkov (kolekcija spominkov), ki v ospredje postavljajo sveto Ano, zavetnico zdravilišča<br />
Rogaška Slatina. Celotno kolekcijo turističnih spominkov smo poimenovali<br />
KolekcijAna.<br />
KolekcijAna bi po naših načrtih obogatila in vnesla svežino med že tradicionalne turistične<br />
spominke Rogaške Slatine.<br />
Sveta Ana v Rogaški Slatini<br />
Sveta Ana je zavetnica Zdravilišča Rogaška Slatina in kot taka se pojavlja v poimenovanju<br />
številnih dogodkov in zgradb v našem mestu: Anin ples, Anin festival, praznik<br />
Občine Rogaška Slatina, Anin pohod, kapela Svete Ane, Anin dvor, Anina galerija in hrib<br />
Janina.<br />
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina<br />
Kidričeva ulica 24<br />
3250 Rogaška Slatina<br />
os1-rog.slatina@guest.arnes.si<br />
www.1osrogaska.si<br />
Avtorji naloge: Brina Boroš Prevolšek, Lana Cvek, Eva Herček, Stella Koražija,<br />
Žiga Maček, Živa Stojnšek, Tara Škrablin<br />
Mentorici: Metka Bek, Daria Gorupić Juranić
Kolekcija KolekcijAna<br />
Rdeča nit naše kolekcije je Sveta Ana; da pa bi jo še bolj<br />
povezali z mestom vode, smo v vsak izdelek kanili kapljico<br />
Donata Mg. Spominki, ki imajo okrasno embalažo<br />
izdelano iz odpadnega materiala in bodo zadovoljili še<br />
tako zahtevnega obiskovalca našega mesta:<br />
49<br />
Anina žajfa<br />
Milo, ki je primerno za vse tipe kože, saj je narejeno iz<br />
naravnih sestavin.<br />
Turistični spominek je namenjen starejši skupini turistov.<br />
Žajfa je domač izraz za milo.<br />
Anin plamen<br />
Anin plamen je dišeča svečka dostopna v različnih barvah<br />
in z različnimi aromami.<br />
Turistični spominek je namenjen vsem obiskovalcem.<br />
Anina zmes<br />
Anina zmes je slime oziroma sluz, trenutno zelo popularna<br />
igračka.<br />
Turistični spominek je namenjen mlajši populaciji. Izdelek<br />
je poseben zato, ker med navadne sestavine dodamo<br />
tudi Donat Mg.<br />
Anino srce<br />
Anino srce so magnetki iz gline z obrisi podobe svete<br />
Ane. Vsi magnetki so v obliki srca.<br />
Anin ples<br />
Anin ples je s svojo skoraj 200-letno tradicijo vodilna<br />
tovrstna prireditev v Sloveniji in ena najbolj unikatnih<br />
kulturno-zabavnih prireditev z dobrodelnim poslanstvom<br />
v srednji Evropi.<br />
Leta 1804 so lastniki nastajajočega Zdravilišča Rogaška<br />
Slatina zgradili novo kapelico in jo posvetili sv. Ani, med<br />
ljudmi najbolj priljubljeni svetnici, zaščitnici žena in deklet.<br />
Le-ta je bolj ustrezala novi naravi kraja in je zamenjala<br />
dotedanjega zavetnika svetega Janeza Nepomuka. V<br />
njeno čast so, po vzoru Evrope, pričeli prirejati Anin ples,<br />
ki se še danes vsako leto odvija v Kristalni dvorani Grand<br />
hotela Rogaška. Aninega plesa se udeležujejo ljudje iz<br />
več držav, oblečejo se v svečana oblačila in se družijo ob<br />
prelepi glasbi.<br />
Logotip KolekcijAne. Vir Brina Boroš Prevolšek.
50 Neki 'z Laškiga<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Naš cilj je bil, da s pomočjo anket ugotovimo, katere spominke in izdelke najraje kupujejo<br />
Laščani, ko obiščejo druge kraje kot turisti, in katere kupujejo turisti v Laškem.<br />
Iz anket smo ugotovili, da turisti največ kupujejo uporabne izdelke, zato so vsi naši<br />
spominki izdelani iz lokalnih materialov, uporabni in povezani z Laškim in njegovimi<br />
znamenitostmi.<br />
Izdelali smo namizno družabno igro, s katero želimo na drugačen način igralcem<br />
predstaviti Laško ter njegovo zgodovino.<br />
Iz lokalnega medu smo izdelali bonbone, ki smo jih poimenovali medolinke.<br />
Iz posušenih zdravilnih zelišč, nabranih v bližnji okolici, smo pripravili domače čaje.<br />
Izdelali smo lesene čajne žličke, magnete, predpasnike in zapestnice z motivi, povezanimi<br />
z Laškim.<br />
Vse skupaj pa smo opremili z zgodbo, ki povezuje naše turistične spominke.<br />
Povezali smo se z domačimi pridelovalci, obrtniki in prodajalci, da bi naše izdelke<br />
uvrstili v svojo ponudbo.<br />
Oblikovali smo logotip<br />
in enotno embalažo, kar<br />
predstavlja našo blagovno<br />
znamko.<br />
OŠ Primoža Trubarja<br />
Laško<br />
Trubarjeva ulica 20<br />
3270 Laško<br />
(03) 734 35 50<br />
os.pt-lasko@guest.arnes.si<br />
www.o-ptlasko.ce.edus.si<br />
Avtorji naloge: Alina Brižić, Jure Golob, Tjaša Gorišek, Mihaela Herman, Nadja Janež, Anja<br />
Jančič, Dejan Kolšek, Maruša Maček, Dominik Medved, Blaž Novak, Lara Pavčnik, Julija<br />
Teršek.<br />
Mentorice: Slavica Šmerc, Mojca Povše, Anita Drnovšek
Zgodba o Laškem<br />
Pod Humom leži prikupno mestece Laško, ki ga reka Savinja<br />
deli na levi in desni breg. Že v 13. stoletju je postalo<br />
trg, mnogo let kasneje, v letu 1927, pa je postalo pravo<br />
pravcato mesto, dobilo je mestne pravice.<br />
Tu so meščani in meščanke že od nekdaj živeli v sožitju z<br />
naravo in drug z drugim.<br />
V bližini Laškega pod Šmohorjem je nekoč stala skromna<br />
hiška s čebelnjakom. Tam je bilo zelo razigrano, za kar<br />
je poskrbela deklica Rozalinda, ki je vedno prepevala.<br />
Odraščala je brez očeta. A je bilo njeno življenje še vedno<br />
zelo lepo, saj sta se imeli z mamo zelo radi.<br />
Imeli sta prav poseben hobi — igranje družabne igre o<br />
Laškem — Laško v malem.<br />
Ko je Rozalinda dopolnila sedemnajst let, je izvedela<br />
grozno novico, da je njena mati bolna. Ker jo je imela<br />
neizmerno rada, je zanjo vsak dan hodila po zdravilna<br />
zelišča za krepčilni čaj. Največkrat jih je nabirala pri šmohorskih<br />
lipah, ki rastejo ob poti na najvišji vrh Laškega<br />
— Malič.<br />
Čaj ji je zasladila z medolinkami — slastnimi bonbončki,<br />
narejenimi iz domačega medu.<br />
Za bolno mater so bili zdravilni tudi sprehodi do zdravilišča.<br />
Nekega dne je Rozalinda na sprehodu spoznala prelepega<br />
in postavnega sina laškega plemenitaša. Ime mu je bilo<br />
Henrik. Ljubezen je bila obojestranska. Uživala sta na<br />
51<br />
skupnih sprehodih po zdraviliškem parku, se pogovarjala<br />
o knjigah, še posebej jima je bil pri srcu Hamlet, morda<br />
tudi zato, ker ga je v slovenščino prvi prevedel sorojak<br />
Dragotin Schauperl.<br />
Po treh mesecih druženja se je Henrik opogumil in mlado<br />
Rozalindo na enem izmed sprehodov po zdraviliškem<br />
parku zaprosil za roko.<br />
Henrik je svoji srčni izvoljenki v znak svoje ljubezni<br />
podaril zapestnico, ki je imela posebno vrednost. Bila je<br />
namreč družinska last, njegova mati jo je prejela kot darilo<br />
od svoje matere … Njej jo je podarila babica …<br />
Rozalinda je želela, da jo pred oltar popelje njen oče, zato<br />
je mamo prosila, naj ji končno pove očetovo ime. Izvedela<br />
je, da je bil njen oče preprost rudar, ki je kopal rjavi<br />
premog v Rečici.<br />
Ker so se začela tla v rudniku ugrezati, je rudnik zasulo.<br />
Njen oče je umrl nekaj dni pred njenim rojstvom.<br />
Sledila je romantična poroka na črnem mostu pod farno<br />
cerkvijo sv. Martina.<br />
Nazdravljali so s pivom in se mastili s slastno potico iz<br />
pregrete smetane, ki je v laškem še danes zelo priljubljena.<br />
Mladoporočenca sta se skupaj preselila na prelep laški<br />
grad, ki so ga v starih listinah prvič omenjali že v 11.<br />
stoletju.<br />
Kmalu po tem je mladi par razglasil veselo novico. Dobila<br />
sta dvojčka Lenarta in Ruperta. Odslej je bilo njihovo<br />
življenje še bolj idilično.<br />
Fanta sta odraščala in napočil je čas, ko sta si tudi onadva<br />
poiskala življenjski sopotnici. Poročila s preprostima<br />
kmečkima dekletoma, eden si je nevesto poiskal pri<br />
Vesenjaku, drugi pri Pircu. Žal nobeden od njiju ni imel<br />
potomcev in Henrikov priimek je tako v Laškem izginil.<br />
Sta se pa do današnjih dni v Laškem ohranili imeni<br />
Vesenjak in Pirc, ki sta daleč naokrog znani turistični<br />
kmetiji. Lačni in utrujeni popotniki lahko danes najdejo<br />
tu prenočišče in napolnijo lačne želodce.<br />
Po smrti Henrika in Rozalinde je laški grad sameval. Si<br />
pa v spomin srečnih zaljubljencev danes v grajski poročni<br />
dvorani obljubijo zakonsko zvestobo mnogi mladi pari,<br />
del laškega gradu pa so spremenili v restavracijo.<br />
Od takrat, ko sta si Henrik in Rozalinda obljubila zvestobo,<br />
je minilo že mnogo let in v Laškem se je marsikaj<br />
spremenilo. V mesto je pripeljal vlak, takrat so našli tudi<br />
zdravilne termalne vrelce in večno zvestobo si mladi<br />
zaljubljenci lahko tako kot Henrik in Rozalinda zdaj<br />
obljubijo tudi v zdraviliškem parku. Od leta 2008, ko so<br />
zgradili novi del zdravilišča, ki sedaj zaposluje največ ljudi<br />
v laškem, pa lahko tu preživijo tudi medene tedne.
52 Začimbe za golaž<br />
& semenske bombe<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Rimske Toplice (213 m) ležijo v manjši kotlini ob reki Savinji, ob poti, ki povezuje<br />
Celje in Zidani Most z Ljubljano. Dolino Rimskih Toplic obdajajo gozdnata pobočja<br />
okoliških hribov, ki nudijo zaščito pred vetrom in preveliko vročino, v sebi pa hrani<br />
bujno vegetacijo eksotičnih rastlin iz vseh kontinentov sveta. Tu domujejo svetovno<br />
znane orjaške sekvoje ali mamutova drevesa, ki jih je pred 140 leti posadila angleška<br />
princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija. Iz razpok v triadnih dolomitnih<br />
skalah, izvirajo vrelci s termalno vodo. Obnovljene Rimske Terme so turistični biser<br />
Rimskih Toplic.<br />
Prireditev RIMSKE so FEjSTse odvija v tednu krajevnega praznika Rimskih Toplic,<br />
to je obletnice smrti našega pesnika Antona Aškerca. To je dvodnevna prireditev, ki se<br />
začne s slavnostno sejo in kulturnim programom. Sledi druženje in pogostitev v velikem<br />
prireditvenem prostoru.<br />
Drugi dan prireditve (v soboto) je kuhanje naj-golaža. Med kuhanjem se predstavijo pridelovalci<br />
domačih dobrot in drugih izdelkov. Obiskovalci lahko med prireditvijo okušajo<br />
lanski zmagovalni golaž in na koncu tudi vse golaže letošnje kuhe. Na prireditev je vstop<br />
prost.<br />
Letos junija smo s stojnico sodelovali tudi mi. Predstavili smo svoje tri turistične spominke:<br />
začimbe za golaž & semenske bombe, majice z logom. Naši spominki so praktični in uporabni,<br />
OŠ Antona Aškerca<br />
Rimske Toplice<br />
Aškerčeva c. 1<br />
3272 Rimske Toplice<br />
(03) 733 82 32<br />
os-rimsketoplice@guest.arnes.si<br />
www.os-rimsketoplice.si<br />
Avtorji naloge: Knez Jaka, Pavšek Julija, Mia Koritnik, Ines Blatnik, Neža Cvetković,<br />
Andraž Gorišek, Ina Majda Knez, Klemen Kandolf, Živa Kandolf, Tjaša Ulčnik, Nika Jerman,<br />
Miha Ocvirk, Miha Škorja<br />
Mentorici: Jasmina Oblak, Nuša Ocvirk
izdelan iz 100% naravnih materialov. Želimo si, da bi<br />
bile tudi vse surovine pridelane in dobavljene po sistemu<br />
Fair Trade oz. pravična trgovina.<br />
Unikatna je mešanica suhih začimb za golaž. Je v 20<br />
ml steklenih epruvetkah s plutovinastim pokrovom in<br />
zadošča za pripravo golaža iz 1 kg govedine. Glede na to,<br />
da so v preteklosti Rimske Toplice obiskale številne zgodovinske<br />
osebnosti, sedaj pa tudi pomembni državniki z<br />
različnih delov sveta je naša mešanica bogata oz. »svetovna«;<br />
to pomeni, da vsebuje začimbe iz različnih delov sveta.<br />
Izbrali smo 7 začimb: mleto dimljeno rdečo papriko,<br />
kajenski poper, kurkumo, piment, cele klinčke, muškatni<br />
oreh in sol. Cimet, klinčki in muškatni orešček v mešanico<br />
vnesejo sladek priokus, skupaj z ostalimi začimbami pa<br />
mešanica jed obogati z močnim in toplim okusom.<br />
Semenske bombe so star način pogozdovanja, setve<br />
poljščin ali avtohtonih rastlin v gosti vegetaciji, na sušnih<br />
področjih ali na težko dostopnih zemljiščih. Danes so<br />
postale orodje gverilskih vrtnarjev po vsem svetu. Z<br />
njimi obnavljamo zapuščena urbana območja, ustvarjamo<br />
cvetoč travnik ali jih uporabimo v vrtnarstvu. Seme z<br />
zemljo skrijemo v kroglico iz naravne gline. Naše bombe<br />
so opremljene z logom naše šole. Vsebujejo seme sončnic,<br />
saj je sonce simbol naše šole.<br />
Bombažne majice so opremljene z logom naloge. Ima<br />
obliko rimskega kovanca, saj so Rimski vojaki kraj prvi<br />
poselili. V stari rimski pisavi – font SPQR, smo zapisali<br />
slogan Rimske so fejst. V sredino smo postavili orjaško<br />
sekvojo, ki je prepoznavna naravna dediščina v Rimskih<br />
Toplicah. Naša, Rimska je tudi v naslovnici turistične<br />
naloge. Izbrali smo srebrn logo na črnem ozadju.<br />
53<br />
Letos mineva natančno 140 let, ko je angleška princesa in<br />
pruska prestolonaslednica Viktorija posadila orjaške sekvoje<br />
v Riskih Toplicah.
54 Usnjeni nakit in galanterija<br />
– Lepi kamen<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Spominek Usnjeni nakit in galanterija – Lepi kamen, je set izdelkov iz dveh naravnih<br />
in zgodovinsko pomembnih surovin oziroma materialov našega kraja – lignita in<br />
usnja. Oba sta namreč zaznamovala zgodovino in razvoj našega kraja tako v okoljskem<br />
kot gospodarskem smislu. Usnjena galanterija in nakit Lepi kamen – je ideja<br />
za nov, moderen in uporaben izdelek, spominek našega kraja. Vsebinsko zajema več<br />
plati našega mesta – tematsko se navezuje na zgodovinsko ozadje razvoja mesta Šoštanj<br />
in usnjarske obrti v njem, na usodo vasi Družmirje, ki se je zaradi pogrezanja tal nad<br />
rudnikom v 70. letih prejšnjega stoletja pogreznila in potopila, tako, da je danes na<br />
tem mestu Družmirsko jezero, ki nudi številne možnosti za razvoj turizma. Oblikovno<br />
se prav tako navezuje na obliko omenjenega jezera, ki smo jo mi poimenovali solza ali<br />
školjka in nudi izvirne možnosti oblikovanja ter na pomembne stavbe v kraju, kot so razvaline<br />
Pustega gradu, ki je ostanek preteklosti ter dimnike in hladilnike Termoelektrarne<br />
Šoštanj, ki daje pečat v sodobnosti našega kraja. Nazadnje pa so naši spominki naravni,<br />
okolju prijazni, trpežni in skoraj večni, kar nam – mladim prebivalcem Šoštanja zelo veliko<br />
pomeni, saj si za naše mesto želimo samo najboljše.<br />
V okviru letošnje teme Spominek iz našega kraja smo tako izdelali šest različnih usnjeno<br />
-lignitnih izdelkov z naslednjo idejo: z naravnimi materiali povezati preteklost s sedanjostjo<br />
našega mesta ter vse skupaj povezati z zgodbo. Nastali so spominki s posebno vrednostjo, saj<br />
v sebi nosijo trde skrivnosti iz pradavnine (lignit kot fosilni ostanek lesa) in mehkobo bližnje<br />
preteklosti (usnja), ki sta zaznamovali naš kraj in vse njegove prebivalce.<br />
Osnovna šola Karla<br />
Destovnika-Kajuha Šoštanj<br />
Koroška cesta 7<br />
3325 Šoštanj<br />
os-sostanj@guest.arnes.si<br />
www.os-sostanj.si<br />
Avtorji naloge: Katja Bernjak, Jure Bernjak, Ditka Volk, Vasja Volk,<br />
Urška Grudnik, Vida Volk, Art Špegel<br />
Mentorica: Maja Volk
Legenda o lepem kamnu<br />
Pred davnimi časi, ko tukaj, kjer sedaj stoji termoelektrarna<br />
in mesto imenovano Šoštanj, ni bilo ljudi, skozi<br />
gozdove pa so se sprehajali volkovi in jeleni, je na jasi<br />
sredi gozda ležala majhna vasica, imenovana Družmirje.<br />
Zemlja je bila nerodovitna in le malo hrane so lahko<br />
pridelali na polju, oblačili so se pretežno v usnje, ki so<br />
se ga naučili ustrojiti iz kož krav, konjev in prašičev in je<br />
bilo zelo trpežno ter udobno. Po dolini je po gozdu vodila<br />
ena sama pot – pot do rudnika kjer so si moški prebivalci<br />
kopali temno rudo, imenovano Lepi kamen. Moški so<br />
dneve in noči iz sten klesali to žlahtno, črno, a zelo krhko<br />
kamnino, ženske in otroci pa so jo doma obdelovali in iz<br />
nje izdelovali prekrasen nakit in izdelke, ki so jih vsako<br />
sredo po temačnem zaraščenem gozdu nosili do gradu, ki<br />
je bil tedaj edina, a prestižna stavba, ki so jo lahko uzrli iz<br />
vasice. Menda so po ta nakit prihajali iz Egipta, Španije<br />
in drugih območij po svetu, ki takratnim prebivalcem še<br />
niso bili znani. V zameno so jim prinašali najrazličnejše<br />
dobrine – sadje, koruzo in krompir, pa tudi bombaž<br />
in svilo. Nekega dne je en izmed rudarjev nesel nakit v<br />
grad, a se nazaj ni vrnil in tako se je zgodilo še mnogim<br />
drugim. Vaščani so tako počasi izgubljali moške prebivalce<br />
in delavce, družine pa može in očete, hkrati pa z gradu<br />
niso dobili več surovin in hrane za življenje in osnovne<br />
potrebe. V obupu so sklicali posvet in se družno odločili,<br />
da se odpravijo iskat krivca za izginotje in morebitno<br />
smrt vaščanov. Tako se je 12 mož, z orožjem, ki so ga pač<br />
premogli, podalo na nevarno in temačno pot. Utaborili<br />
so se pred Pustim gradom ter čakali dneve in noči, da<br />
bi se pojavil kdo od izginulih. Ker se to ni zgodilo, je<br />
vodja odprave oznanil, da gredo domov in pozabijo na<br />
dogodke prejšnjih mescev. Niti na pol poti še niso bili, ko<br />
je naenkrat v krošnjah zašelestelo in od strani je priletela<br />
ženka pojava. Ko se je približala morebitni tarči, je z<br />
veličastno hitrostjo švignila proti njemu in v hipu ni bilo<br />
ne nje, ne mladeniča. Tako ga je zaslepila z svojim krasnim<br />
telesom, da je obstal kot okamenel in se ni uspel niti<br />
braniti. Vodja skupine jih je takoj prepoznal: »Coprnice!<br />
Pazite se! Možje, nikar jih ne glejte! Četudi so njihova<br />
telesa lepa, je njihova duša kot njihov obraz. Grda, zlobna<br />
in smrti željna. Našega nakita in usnjenih oblek želijo, da<br />
55<br />
lahko sploh hodijo po soncu. Če na sebi nimajo usnjene<br />
obleke in talismana Lepi kamen, se v trenutku vžgejo.«<br />
Tako je rekel in iz gozda je že pridrvela nova coprnica<br />
in takoj za njo še druge… Možake so stisnile v majhen<br />
krog. Poskušali so se braniti, a brez uspeha. Nato se je ena<br />
izmed coprnic zagnala nad vodjo, ki je iztegnil talisman<br />
iz Lepega kamna in ga usmeril proti njej ter zaprl oči.<br />
Prizor je bil neomajen. Lepi kamen na talismanu je kot<br />
magnet k sebi vlekel zlobno veščo in v trenutku, ko se je<br />
coprnica z enim samim prstom dotaknila črne kamnine,<br />
se je vnela ter v hipu v zraku zgorela, da je od nje na tleh<br />
ostal le še pepel. Vsi možje so v roke vzeli svoj nakit in ga<br />
usmerili proti bližajočim se coprnicam, ki so se ob stiku z<br />
Lepim kamnom scvrli in izginile v oblaku pepela. Možje<br />
so bili rešeni. Vrnili domov in živeli svoje življenje naprej,<br />
brez strahu pred izginotji in zlobnimi čarovnicami. Družmirje<br />
se je na jugozahodni strani razvilo v mesto, ki so<br />
ga kasneje poimenovali Schönstein ali Lepi kamen, saj je<br />
vsak prebivalec vedno s sabo nosil talisman iz črne rude,<br />
ki ga je varoval kamorkoli je odšel. Mesto se je razvijalo<br />
in cvetelo, človeštvo je napredovalo in kmalu so Lepi<br />
kamen preimenovali v lignit ter ugotovili, da je to ruda,<br />
ki predstavlja vir energije, zato ga v dolini kopljemo ter<br />
pretvarjamo v električno energijo in toploto še danes. Na<br />
mestu, kjer so nekoč strašile coprnice sedaj stoji Šoštanj<br />
in na hribčku Pusti grad. Šoštanj je postalo mesto svetlobe,<br />
Družmirje pa… Pravijo da, se je zaradi prekomernega<br />
kopanja lignita zemlja vdrla v tla in območje je zalila<br />
reka, a po nam znani skrivni legendi, je za katastrofo<br />
male vasice krivo zadnje prekletstvo, ki so ga izrekle coprnice.<br />
Družmirja ni več, njegovi prebivalci so se preselili in<br />
njihovi potomci so danes Šoštanjčani. Rudnik lignita še<br />
vedno obratuje. Pa čarovnice? Nikoli ne veš… mogoče so<br />
se razteple okoli po svetu in čakajo na izgubljene duše, da<br />
jih zaslepijo s svojo lepoto, nato pa ugrabijo in ugonobijo…<br />
ter izkoreninijo človeško vrsto. Da se to ne zgodi,<br />
imej vselej pri sebi talisman Lepi kamen, odet v usnjeno<br />
ogrinjalo, ki te bo varoval in čuval pred zlo-veščami…<br />
ker nikoli ne veš… mogoče si prav ti naslednji….
56 Flosarska cirnga<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Zgodovina splavarjenja oz. flosarstva na Ljubnem je tako dolga, da je nismo mogli<br />
spregledati. Naš turistični spominek si zato zasluži, da spominja na naše prednike,<br />
ljubenske flosarje.<br />
Odločili smo se, da bomo obiskovalcem ponudili flosarsko cirngo. To je hrana za na<br />
pot oz. hrana za določen čas. Sestavljena je iz tipičnih ljubenskih jedi, ki so jih flosarji<br />
vzeli s sabo na flos, ko s odhajali na rajžo.<br />
Vse skupaj smo nadgradili z resnično ljubezensko zgodbo, ki smo jo napisali na malce<br />
humoren način.<br />
Prva cirnga za Uršo Bogataj<br />
OŠ Ljubno ob Savinji<br />
Cesta v Rastke 10<br />
3333 Ljubno ob Savinji<br />
(03) 839 15 70<br />
samo.kramer@guest.arnes.si<br />
www.osljubno.si<br />
Avtorji naloge: Nelli Bolko, Rok Zamernik, Ema Fužir, Vid Podlesnik, Sergej Brgles<br />
Pomoč na tržnici: Ksenija Ermenc, Mihela Brunet, Zala Krebs, Niko Tostovršnik<br />
Mentorici: Marija Ermenc, Ksenija Poličnik
izmaknila želodec, za povrhu pa k dobrotam nasula še platičke in<br />
domače orehe, ki jih je prvič do takrat oblila s sladkim karamelom.<br />
Mljask! Vas zanima, kako se je zgodba končala? Hmmm … Ja,<br />
poročila sta se, menda … in Micka je bila Romanina priča.<br />
Zgodba<br />
Konec nekega vročega poletja, leta 1936 sta se zala učiteljica<br />
Romana, ki je prišla v našo vas iz samega Celja in<br />
flosar Jože hotela poročiti. Župnik Matija ju je že oklical,<br />
a vmes je posegla usoda. Začeli so se nalivi in ker mora<br />
dober flosar pač loviti ugoden val, se je nesojeni ženin z<br />
ostalimi sotrpini namesto poroke odpravil s flosom na<br />
jug. Romanca, vsa zaskrbljena, se je morala domisliti zvijače,<br />
da ne bi dragega Jožeta na poti doletelo poželenje ali<br />
Moči smo združili<br />
učenci in mentorici<br />
premamila oštarija. Spekla mu je največji ajdnek, sosedovi<br />
Micki izmaknila želodec, za povrhu pa k dobrotam nasula<br />
še platičke in domače orehe, ki jih je prvič do takrat<br />
oblila s sladkim<br />
nemščino, nizozemščino<br />
karamelom.<br />
in italijanščino.<br />
Mljask! Vas zanima kako se<br />
je zgodba PROJEKTNA končala? NALOGA: Hmmm … Ja poročila sta se, menda<br />
… in Micka je Nelli bila Bolko, Romanina 9. a priča.<br />
Rok Zamernik, 8. a<br />
Kot v zgodbi, smo Sergej tudi Brglez, mi 8. a dali v flosarsko cirngo platičke,<br />
to so posušeni<br />
Vid Podlesnik,<br />
jabolčni<br />
7. a<br />
krhlji, karamelizirane orehe,<br />
Ema Fužir, 7. a<br />
savinjski želodec in ajdnek. Slednja dva sta tudi na svetovnem<br />
kulinaričnem POMOČ PRI TRŽNICI: atlasu, na kar smo lahko Ljubenci<br />
zelo ponosni.<br />
<br />
Da<br />
Ines<br />
pa<br />
Bolko,<br />
ima<br />
7. b<br />
naša ekološka embalaža trdno<br />
Timotej Moličnik, 8. a<br />
dno, smo na dno Ksenija dali Ermenc, leseno 7. b deščico, ki služi kot lesena<br />
Niko Tostovršnik, 5. a<br />
deska za rezanje ali pa kot podstavek. Da pa celoten spominek<br />
bolj MENTORICI: privabi pozornost obiskovalca, smo na pokrov<br />
z magnetom pritrdili Marija Ermenc mini flos, ki služi kot magnetni<br />
Ksenija Poličnik<br />
spominek, saj ima tudi flos na dnu pritrjen magnet. V<br />
škatli je dovolj PREVODI: prostora, da se za na pot mini flos pospravi<br />
DE: Saša Baloh<br />
vanjo, da ga<br />
<br />
med<br />
EN:<br />
potjo<br />
Katja Zagožen<br />
ne poškodujemo.<br />
Flosarska cirnga NL: pa Simone ima B. še Michielen dodano vrednost, saj smo ji<br />
IT: Zorka Presečnik<br />
dodali zloženko z našo zgodbo in recepturo za pripravo<br />
OŠ Ljubno ob Savinji<br />
ajdneka, da lahko obiskovalec, ki kupi cirngo, kasneje po<br />
2018/19<br />
recepturi ajdnek pripravi tudi doma. Receptura ni namenjena<br />
le obiskovalcem naše dežele, ampak smo jo prevedli<br />
v angleški in nemški jezik, pa tudi v italijanski in nizozemski,<br />
saj je teh turistov v našem kraju iz leta v leto več.<br />
Nastal je prikupen in uporaben spominek, pravzaprav kar<br />
dva spominka. Eden za vegetarijance in drugi s savinjskim<br />
želodcem za ljubitelje mesa. Da bi spominek zaščitili,<br />
smo ustvarili še logotip. Ta bo predstavljal tudi vse<br />
spominke, ki bi jih v prihodnje na naši šoli še ustvarili.<br />
Pripravili smo vam izvirni recept naših babic za bogato ajdovo potico –<br />
ajdnek in ga prevedli v štiri, pri nas najpogosteje prisotne jezike: angleščino,<br />
Verwarm de oven voor op 180 graden hetelucht of 200 graden normale warmte. Giet kokend Olio p<br />
water over het boekweitmeel met het zout en meng goed met een lepel. Laat afkoelen. Bereid Preparazione:<br />
ondertussen het zuurdeeg (lauwe melk, gist, suiker en een beetje bloem mengen en even laten<br />
57<br />
Versare l'acqua bo<br />
staan tot er belletjes ontstaan). Doe de witte bloem, het zuurdeeg, de warme melk en het con un mestolo e<br />
gedeeltelijk afgekoelde boekweitmeel mengsel in een grote schaal en kneed het deeg. Het moet il lievito, lo zucche<br />
vrij zacht zijn. Laat het deeg minstens 15 - 30 minuten rijzen in een warme omgeving. Vet de lievito appena p<br />
ovenschaal in met boter. Meng de gemalen noten met het beetje kaneel. Verwarm de honing<br />
licht. Beginnen met het "gieten" van het deeg. Eerst met olieachtige handen een derde van het<br />
deeg vullen, bestrooien met de gemalen walnoten en besprenkelen met honing (voeg eventueel<br />
wat suiker toe). Breng opnieuw een laag deeg en vulling aan. Als laatste dek je het af met een<br />
laag deeg die je met een kwast insmeert met lauwe melk. AJDNEK laat je dan in de vorm nog<br />
minstens 15 - 30 minuten rijzen. Voordat het in de oven wordt geplaatst, prikt u het een paar<br />
keer lichtjes in met geoliede houten prikker. Bak ongeveer een uur. Wanneer de AJDNEK<br />
gebakken is, stort je het voorzichtig uit de ovenschaal. Dek af met een doek zodat het een beetje<br />
afkoelt. Bestrooi de AJDNEK met poedersuiker voordat je het aansnijdt.<br />
tiepido. Amalgam<br />
Lasciare lievitare l<br />
aggiungiamo un p<br />
Farcire con la me<br />
piacimento). Nuo<br />
l’ultimo terzo del<br />
per almeno 15-30<br />
Infornare e cuoce<br />
panno e lasciarlo r<br />
Našega turističnega spominka pa nismo predstavili le<br />
na turističnih tržnicah, ampak tudi številnim gostom,<br />
direktorjem podjetij, županu in na VIP pogostitvi ob<br />
smučarskih skokih na Ljubnem. Tam smo našo prvo<br />
flosarsko cirngo podarili najboljši slovenski smučarki,<br />
tretje uvrščeni Urši Bogataj.<br />
Sestavine:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Priprava:<br />
0,5 kg ajdove moke<br />
0,5 kg bele pšenične moke<br />
6-7 dl vrele vode<br />
male žličke sladkorja<br />
2 mali žlički soli<br />
6 dag kvasa<br />
dl mlačnega mleka<br />
0,5 kg mletih orehov<br />
2,5 - 3 dl medu<br />
malo cimeta<br />
maslo za pekač<br />
olje za roke<br />
RECEPT ZA AJDNEK (SI)<br />
Ajdovo moko s soljo poparimo s kropom in dobro premešamo s kuhalnico ter pustimo, da se<br />
ohladi. Medtem pripravimo kvasec (mlačno mleko, kvas, sladkor in malo moke). V večjo posodo<br />
damo belo moko, kvasec, toplo mleko in delno ohlajeno poparjeno ajdovo moko, nato zamesimo<br />
testo, ki naj bo precej mehko. Testo vzhajamo vsaj 15 – 30 minut. Medtem pekač namažemo z<br />
maslom. Pripravimo orehe, ki jim dodamo malo cimeta. Rahlo segrejemo med. Začnemo "vlivati"<br />
testo. Najprej z naoljenimi rokami nadevamo eno tretjino testa, posujemo z orehi in pokapamo z<br />
medom (lahko tudi malo sladkamo).<br />
Ponovno nanesemo plast testa in nadev ter na vrhu<br />
zaključimo s plastjo testa, ki ga premažemo z mlačnim mlekom. Ajdnek pustimo vzhajati vsaj 15<br />
-30 minut. Preden ga damo v pečico, ga nekajkrat rahlo prebodemo z naoljeno tanko leseno<br />
palčko. Pečemo približno uro na 180 do 200 stopinj. Pečenega previdno obrnemo iz pekača,<br />
pokrijemo s krpo, da se malo ohladi. Preden ga narežemo, ga posujemo s sladkorjem v prahu.<br />
Zutaten:<br />
0,5<br />
0,5<br />
6 –<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
TL Z<br />
2 TL<br />
6 da<br />
dl la<br />
0,5<br />
2,5<br />
<br />
<br />
<br />
Zubereitung:<br />
1 Pr<br />
Butt<br />
Öl fü<br />
Buchweizenmehl<br />
einrühren und küh<br />
Zucker und etwas<br />
und die Hefe, lau<br />
glatten, weichen<br />
Backblech mit But<br />
Den Teig »hingieß<br />
und mit Honig bet<br />
»hingießen« und d<br />
wird, beenden. Aj<br />
den Teig mit dü<br />
(180°C bis 200°C).<br />
dem Schneiden m<br />
Naš turistični spominek je možno naročiti na šoli, ga<br />
kupiti v nekaterih gostilnah v našem kraju in na TIC<br />
Ljubno ob Savinji. Prav tako bo v ponudbi ob večjih<br />
prireditvah v kraju, kot so: smučarski skoki za ženske<br />
(januar/februar), ob cvetni nedelji – Ljubenske potice<br />
(marec/april), flosarski bal (prvi konec tedna v avgustu/in<br />
že dva tedna prej).<br />
Cirnga na deski
58 Gornjegrajski medenjak<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Zgodba turističnega spominka<br />
Pisalo se je leto 1452, ko se je v Italiji rodil izumitelj Leonardo da Vinci, katerega<br />
500-letnica smrti se letos obeležuje. Natančno 410 let za njim, leta 1862, se je v Gornjem<br />
Gradu rodil še en genialen um: Anton Jamnik. Pogosto ga namesto po imenu<br />
imenujemo kar »gornjegrajski Leonardo«. Bil je genij, ki je s svojimi izumi pripomogel<br />
k lažjemu opravljanju marsikaterega kmečkega opravila. Njegovi najbolj znani izumi<br />
so: lupilec jabolk, točilo za med, strojček za rezance, luščilec koruze, razni pripomočki<br />
za urarstvo in fotografijo itd.<br />
Pri raziskovanju izumov Antona Jamnika smo premišljevali, kako bi njegove izume<br />
»uporabili« za kakšen turistični spominek našega kraja. Ugotovili smo, da so Jamnikovi<br />
izumi »prezahtevni«, da bi jih posnemali. Ker imamo v našem kraju bogato kulinarično<br />
tradicijo, smo se tako odločili za spominek s tega področja. Dobro se zavedamo, da ljudje<br />
danes zelo radi pojedo kaj dobrega in narejenega iz lokalnih pridelkov. Na šoli deluje<br />
tudi fotografska dejavnost, v okviru katere se učenci ukvarjajo s posebnimi tehnikami fotografiranja.<br />
Tudi čebelarstvo ter pridelava in uporaba medu nas zanimajo. Ko smo vse to<br />
zmetali v mlin in temeljito premleli skupaj s krajani in društvi, smo dobili rešitev. Najprej<br />
smo jo zapisali v obliki pesmice, ki pravi tudi takole:<br />
Ker Gornjegrajci sladkosnedi smo zelo,<br />
smo se odločili,<br />
da naš turistični spominek bo<br />
piškotek iz medu,<br />
ki spominja na našo prelepo pokrajino.<br />
OŠ Frana Kocbeka<br />
Gornji Grad<br />
Kocbekova cesta 21<br />
3342 Gornji Grad<br />
(03) 839 12 40<br />
sola.gornji-grad@guest.arnes.si<br />
www.osgornjigrad.si<br />
Avtorji naloge: Vita Purnat, Daša Urlep, Živa Benda, Miha Vodušek, Matic Presečnik,<br />
Ana Zavolovšek, Jasna Purnat, Aja Urlep, Urh Rezoničnik<br />
Mentorice: Blanka Nerad, Alojzija Suhovršnik, Marija Pilko
Nastal je turistični spominek »gornjegrajski medenjak«.<br />
Ta je narejen iz našega medu, okrašen pa je s fotografijami,<br />
ki predstavljajo značilnosti našega kraja.<br />
Medenjak združuje čebelarstvo, fotografijo in kulinariko<br />
ter tako dobro povzema dejavnosti, s katerimi se lahko<br />
naš kraj promovira tudi navzven.<br />
Naš turistični spominek »gornjegrajski medenjak« je<br />
opremljen z različnimi fotografijami, ki so natisnjene na<br />
užitno hostijo. Na fotografijah sta upodobljena Anton<br />
Jamnik in gornjegrajska katedrala sv. Mohorja in Fortunata,<br />
ki je znana širom po Sloveniji.<br />
Pripravili bomo čajanke, na katerih se bodo udeleženci<br />
učili o zdravilnih zeliščih na našem območju ter kuhali<br />
razne čaje, obenem pa se bodo sladkali z »gornjegrajskim<br />
medenjakom«.<br />
Program<br />
Čajanka v galeriji Štekl – pomladni zeliščni čaj<br />
• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za<br />
pomladni zeliščni čaj.<br />
• Spoznavanje zdravilnih učinkov pomladnega zeliščnega<br />
čaja.<br />
• Kuhanje čaja.<br />
• Pitje čaja z »gornjegrajskim medenjakom«.<br />
Čajanka v galeriji Štekl – otroški zeliščni čaj<br />
• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za<br />
otroški zeliščni čaj.<br />
• Spoznavanje zdravilnih učinkov otroškega zeliščnega<br />
čaja.<br />
• Kuhanje čaja.<br />
• Zgodba o »gornjegrajskem medenjaku«.<br />
Čajanka v galeriji Štekl – medeni čaj<br />
• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za<br />
medeni čaj.<br />
• Spoznavanje zdravilnih učinkov medenega čaja.<br />
• Kuhanje čaja.<br />
• Pitje čaja z »gornjegrajskim medenjakom«.<br />
Mnogo ljudi, še posebej mladih, vidi velik potencial za<br />
turizem v Gornjem Gradu. Ponosni smo na največjo<br />
katedralo v Sloveniji, izjemne naravne lepote, kulinariko<br />
in našo gostoljubnost.<br />
Pri zbiranju idej za turistični spominek nam je bilo v veliko<br />
pomoč tudi sodelovanje s krajem, društvi, zavodi in<br />
posamezniki. Povezali smo se z odgovornimi osebami in<br />
veseli smo, da so bili vsi pripravljeni sodelovati z nami.<br />
Pripravili smo turistični spominek, programe in turistične<br />
produkte, ki jih bomo tržili na različne načine.<br />
Katedrala sv. Mohorja in Fortunata<br />
Katedrala sv. Mohorja in Fortunata, po kateri je Gornji<br />
Grad najbolj prepoznaven in ki daje Gornejmu Gradu<br />
mogočen pridih, je bila zgrajena po naročilu ljubljanskega<br />
knezoškofa Ernesta Attemsa v letih od 1752 do 1761.<br />
Zgrajena je v baročnem slogu z motivi prve renesanse,<br />
nadomestila pa je starejšo benediktinsko cerkev, ki je bila<br />
zgrajena v romanskem slogu.<br />
Na območju današnje cerkve so sicer benediktinski menihi<br />
leta 1140 zgradili benediktinski samostan, že pred<br />
letom 1209 pa na novo pozidali troladijsko cerkev in nov<br />
kamnit križni hodnik. S prehodom Gornjega Grada v last<br />
ljubljanske škofije leta 1461 se je začelo novo obdobje arhitekturnega<br />
razvoja, ki se kaže s pozidavo nove cerkve in<br />
spremembo samostana v graščino, ki pa je bila med drugo<br />
svetovno vojno porušena.<br />
Na zunanjosti cerkve izstopa prednja razgibana fasada, ki<br />
jo krasijo kamniti kipi sv. Miklavža, Krščanske Ljubezni,<br />
Vere in Upanja, ki so delo Jožefa Strauba iz leta 1755. V<br />
notranjosti katedrale so dragocene slike iz let 1773–1775:<br />
Rojstvo, Zadnja večerja, Vstajenje in Vnebohod, ki so delo<br />
Martina Johanna Kremser-Schmidta. V notranjosti so<br />
pomembni še renesančni nagrobniki ljubljanskih škofov.<br />
V katedrali najdemo številne spomenike, kot so:<br />
• nagrobnik Krištofa Ravbarja,<br />
• oltar sv. Andreja,<br />
• epitaf vojskovodje Janeza Kacijanarja,<br />
• spominski plošči škofov Sigismunda Lamberga in Urbana<br />
Tekstorja.<br />
59
60 Od železnega do slastnega<br />
mostu – radeški njaMMost<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Mnogo let nazaj so po zelenih valovih reke Save splavarji opravljali težaško delo<br />
spravila lesa, zato so potrebovali krepčilno malico, ki so jo s seboj prinašali v lesenih<br />
košaricah in je vsebovala zajeten kos kruha, suho salamo in kos sira. Še zlasti v mrzlih<br />
zimskih dneh, ko je reka Sava ob bregovih že počasi ledenela, so se radi ustavili v gostilni<br />
Savus na nabrežju Radeč pod železnim mostom in se pogreli z zeliščnim čajem<br />
ter posladkali z najboljšimi medenimi piškoti, ki jih je po receptu svoje praprababice<br />
pekla gospodinja.<br />
Tradicija se je ohranila in še dandanes so medenjaki zelo priljubljeno pecivo slehernega<br />
Radečana.<br />
Ker je most v današnjih časih namenjen sprehajališču, ogledni točki, prostoru za postanek<br />
in razmislek, piknik, čajanko in tudi kot foto točka za posebne priložnosti (poroka),<br />
smo oblikovali spominek radeški njaMMost kot lesen zabojček dobrot z radeške tržnice<br />
v obliki mostu, ki pa se da razstaviti in ponovno sestaviti v nov izdelek:<br />
• Iz večje različice dobimo lesen podstavek za vroče lonce, desko za rezanje salame in mladega<br />
sirčka, veslo uporabimo kot kuhalnico za splavarski golaž.<br />
• Iz manjše različice (ki v osnovi služi nosilcu papirnatih servietkov) sestavimo lesen<br />
podstavek za skodelico čaja in servirno desko za piškote, veslo (žličko) uporabimo za mešanje<br />
medu v čaju.<br />
Javni zavod OŠ Marjana<br />
Nemca Radeče<br />
Šolska pot 5<br />
1433 Radeče<br />
(03) 568 01 00<br />
os.radece@guest.arnes.si<br />
http://jzosmn.radece.si/<br />
Avtorice naloge: Lea Čeč, Iza Kalin, Zoja Kalin, Nea Zagorc,<br />
Eva Mlakar, Blažka Medved<br />
Mentorici: Alenka Gros, Bojana Kovačič
Sladek njaMMost<br />
V ponudbi je vrečka z medenjaki ali mešanimi piškoti z<br />
odtisom radeškega mostu, steklen kozarec s suhimi zelišči<br />
iz vertikalne zeliščne stene z radeške tržnice, kozarček<br />
cvetličnega medu in Ghee masla.<br />
Slani njaMMost<br />
V ponudbi je vrečka širokih špinačnih rezancev, ki simbolizirajo<br />
valove reke Save, suha goveja salama in mladi<br />
sir, ki so ju imeli splavarji za malico v flosarski gostilni<br />
Savus in Pr'Molkat v Starograjski ulici, danes pa so rezanci<br />
in salama lahko sestavini za splavarski golaž.<br />
Železni most<br />
V soteski reke Save od Zidanega Mosta proti Radečam<br />
je komaj dovolj prostora za cesti na obeh bregovih in<br />
še železnico, ki že od leta 1862 povezuje Zidani Most z<br />
Zagrebom. Tik preden se pri Radečah soteska razpre in<br />
Sava umiri svoj tok, se ponudi pogled na zeleno obarvan<br />
železni most iz leta 1894. Ob gradnji je bil to tretji največji<br />
most v enem loku speljan čez reko Savo na območju<br />
tedanje Avstro-Ogrske.<br />
Danes je most tehnični spomenik lokalnega pomena,<br />
namenjen pešcem in kolesarjem. V preteklosti je bil<br />
izjemno pomemben za Radeče in tudi za njihovo okolico,<br />
zdaj pa se na njem pogosto ustavi radovedno oko gostov<br />
na splavu. Stari most je kot tehnični in kulturni spomenik<br />
pomemben del integralnega turističnega proizvoda<br />
Splavarjenje na reki Savi. S svojo mogočnostjo gostom na<br />
splavu ponudi prav posebno doživetje in spoznavanje tukajšnje<br />
kulturne dediščine iz popolnoma novega zornega<br />
kota – z rečne gladine.<br />
Most pritegne oko v vseh letnih časih: pozimi je osvetljen<br />
z lučkami in razsvetljuje Savo, zato so večerni sprehodi<br />
lahko prav romantični. V pomladnih in poletnih mesecih<br />
je okrašen s cvetličnimi koriti, v jeseni pa se na lesene deske<br />
ujamejo pisani jesenski listi, ki obarvajo sivino mostu.<br />
61<br />
Simbolika spominka<br />
• Medenjaki: trdi – kot je trd(en) most.<br />
• Zeliščni čaj: tekoč in zelen – kot je tekoča zelena reka<br />
Sava.<br />
• Široki špinačni rezanci: kot valovi reke Save.<br />
• Domača goveja salama: sestavina splavarskega golaža.<br />
Oblikovali smo tudi svoj logotip, ki povezuje tehnično<br />
dediščino in lokalno kulinariko: most z valovi reke Save<br />
in njegova zrcalna podoba skodelica, iz katere se omamno<br />
kadi.<br />
Korelacija spominka z lokalno<br />
znamenitostjo<br />
Naš turistični spominek je v celoti izdelan iz lesa, tako<br />
kot bi naj bil sprva tudi most. Ker je most brez podpornih<br />
nosilcev, je tudi naš spominek narejen brez lepljenja ali<br />
zbijanja z žeblji. Deli so izrezani tako, da se sestavijo en v<br />
drugega po principu klip-klap in držijo skupaj.<br />
Ker je celotna konstrukcija mostu iz valjanih železnih<br />
profilov, vsi spoji pa so med seboj kovičeni, smo izdelali<br />
tudi žig v obliki kovice, ki ga uporabljamo za odtis motiva<br />
mostu v medenjake in v milo.
62 »Korblin« goričkih dobrot<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Že v naslovu naše naloge je prepoznati, da smo z nalogo raziskovali in odkrivali kulinarične<br />
zaklade domače Goričke pokrajine. Oblikovali smo kulinarični spominek v<br />
obliki darilnih košaric oz. »korblinov« kot jih poimenujemo na Goričkem. Kulinarični<br />
spominek je tako odsev bogate, zanimive in edinstvene kulinarike Goričkega.<br />
V nalogi so predstavljeni trije kulinarični paketi in vsak izmed njih ima eno sestavino<br />
kot rdečo nit. »Korblin« bučnih dobrot je sestavljen na temo bučnih semen. Za bučna<br />
semena smo se odločili zato, ker vsebujejo številne zdravju koristne snovi, so odličnega<br />
okusa in vonja. Bučno olje, ki ga tradicionalno že vrsto let stiskajo iz bučnih semen, ni<br />
cenjeno samo na Goričkem ter v Sloveniji, ampak tudi v tujini. »Korblinu« smo priložili<br />
še knjižico receptov, v kateri smo zbrali znane in tudi manj znane jedi, ki jih lahko<br />
pripravimo iz bučnih semen in bučnega olja.<br />
Rdeča nit drugega kulinaričnega paketa je ajda. Ajdo v naših krajih imenujemo »kraljica«<br />
polj, je glavna sestavina številnih goričkih jedi, katere so kuhale že naše babice. Zato<br />
smo drugi paket poimenovali »Skrinjica babičinih dobrot« in smo mu poleg ajdove kaše,<br />
ajdove moke, dodali še leseno kuhalnico in preproste recepte kot spodbudo turistom, da se<br />
tudi sami doma preizkusijo v pripravi jedi.<br />
Tretji paket smo poimenovali »Košarica sladkih sanj«. Sestavljen je iz medu, medenjakov,<br />
posušenega sadja ter zelišč za pripravo čajev. Torej vsebuje produkte za sladkosnede, s katerimi<br />
se razvajajo brbončice.<br />
OŠ Gornji Petrovci<br />
Gornji Petrovci 2<br />
9203 Petrovci<br />
(02) 556 90 20<br />
o-gpetovci@guest.arnes.si<br />
www.os-gpetrovci.si<br />
Avtorji naloge: Nina Brandl, Kristina Bohar, Lana Kerčmar,<br />
Tija Vrban, Oliver Andrejčák, Pia Lepoša<br />
Mentorici: Urška Marčič, Bojana Keršič Ružič
63<br />
Naši »korblini« so tako sestavljeni z različnih produktov<br />
in lahko vsak turist nekaj najde zase kot spominek ali pa<br />
z izbranim spominkom razveselil še koga.<br />
V »korblinih« smo prepoznali dobro promocijo domačega<br />
kraja in njenih zakladov. Namenili smo jih kot uporaben<br />
spominek iz potepanja po Goričkem z željo, da turist delček<br />
obiskane pokrajine odnese s seboj in z njim razveseli<br />
tudi svojce in prijatelje.<br />
»Korblini« niso le kulinarični spominek, ki odsevajo<br />
kulturno dediščino naše pokrajine, ampak so tudi uporabni<br />
in na izgled privlačni. Izdelki so v unikatnih, ročno<br />
izdelanih košaricah in skrinjicah rokodelcev Krajinskega<br />
parka Goričko, ki ohranjajo tradicionalne, a že nekoliko<br />
pozabljene, domače obrti.<br />
Tako smo kulinarični spominek »korblin« spletli iz sestavin<br />
domače kulinarike, tradicije domačih rokodelcev,<br />
ekoloških pridelkov lokalnih proizvajalcev in naravnih<br />
materialov.<br />
Kulinarični paket 1 :<br />
»Korblin« bučnih dobrot<br />
Kulinarični paket 2 :<br />
»Skrinjica babičinih dobrot«<br />
Kulinarični paket 3 :<br />
»Košarica sladkih sanj«<br />
RDEČA NIT: bučno olje in bučna semena<br />
SESTAVINE:<br />
RDEČA NIT: ajda in les<br />
SESTAVINE:<br />
RDEČA NIT: razvajanje in sladkanje<br />
SESTAVINE:<br />
<br />
Pletena košara<br />
<br />
Lesena skrinjica<br />
<br />
Pletena košara<br />
<br />
Bučno olje - 0,25 l<br />
<br />
Ajdova kaša - 500 g<br />
<br />
Cvetlični med - 150 g<br />
<br />
Bučno seme v mlečni čokoladi - 100g<br />
<br />
Ajdova moka - 500 g<br />
<br />
Sadni čaj - 150 g<br />
<br />
Bučno seme v beli čokoladi z okusom<br />
maline - 100 g<br />
<br />
Lesena kuhalnica<br />
<br />
<br />
Medenjaki - 220 g<br />
Suho sadje - jabolko čips
64 ŠtemPLAY GOričko<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Iskali smo drznost in drugačnost in tako prišli do ideje, da bi izdelali spominek, ki bo<br />
ne le predstavljal kraj, ampak bo izhajal iz kraja in bo ponujal podoživljanje goričke<br />
pokrajine na poseben način: bo omogočal deljenje doživetij, druženje, zabavo in bo<br />
imel tudi neko uporabno vrednost. Goričko gradi na sožitju z naravo, s svojim kulturnim<br />
bogastvom, z značilno kulinariko in življenjskim slogom prebivalcev ter značilnim<br />
narečjem pa lahko ljudi popelje nekam drugam.<br />
Spominek štemPLAY GOričko je spominek na zabavno in avanturistično doživetje<br />
naše pokrajine: na vonj gline pri lončarju, na sladke medenjake pri lectarju, na kulturne<br />
(rotunda, mlin, dvorec) in naravne (jezero in energijske točke) znamenitosti.<br />
V(od)tise, ki ste jih zbrali na izletu, lahko preko našega spominka podoživite znova<br />
doma – jih znova odtisnete ali, kot pravimo Prekmurci, štemplate, zato smo spominek<br />
poimenovali štemPLAY GOričko:<br />
• štemplati – natisniti, vtisniti doživetja;<br />
• PLAY – igra/igrati se, podoživeti destinacijo doma;<br />
• GO – iti, potovati, začeti z igro;<br />
• Goričko – ime destinacije.<br />
Osnovna šola Fokovci<br />
Fokovci 32<br />
9208 Fokovci<br />
(02) 544 90 22<br />
osmsfo1s@guest.arnes.si<br />
www.os-fokovci.si<br />
Avtorji naloge: Lara Kuhar, Amadeja Ilić, Sabrina Mojzer, Raja Novak, Katarina Ilić,<br />
Živa Horvat, Nina Malačič, Nika Smej, Zara Dobrijevič, Rea Felicijan, Lana Milosavljevič<br />
Mentorici: Silvija Sambt, Sonja Tot
Naš spominek je interaktivna družabna igra (z video in<br />
audio vsebinami vezanimi na Goričko – sliko, glasbo,<br />
zven narečja), ki je zanimiva, drugačna in zabavna, saj<br />
se igramo pantomimo, uganjujemo in rišemo, preko<br />
QR kod odkrivamo lepote in zanimivosti krajev. Kode<br />
skrivajo tudi zabave igre, ki se jih igramo, da lahko napredujemo<br />
po polju naprej. Zelo zanimive so naše figure,<br />
ki so štempli, s katerimi po končani igri lahko spečete<br />
odlične kekse. Vse skupaj pa smo zapakirali v unikaten<br />
nahrbtnik, narejen iz stare vreče za moko. Nastala je igra,<br />
v kateri smo združili tradicijo s sodobnostjo tako, da smo<br />
oboje povezali v novo celoto.<br />
Naš spominek vas bo spominjal na zabavno in avanturistično<br />
doživetje na Goričkem.<br />
Spominek<br />
Naš spominek vas bo spominjal na zabavno in avanturistično<br />
doživetje na Goričkem. Naši kraji turistom<br />
zaenkrat ne ponujajo veličastnih stavb, velikih izumov<br />
ali nepozabnih gala prireditev, niti ne ponujajo veličastnih<br />
zgodovinskih dogodkov ali legend. Je pa v tem<br />
delu Goričkega narava še neokrnjena, kolesarske poti pa<br />
vodijo skozi gozdove, mimo manjših vasi in polj, skozi<br />
svet, ki počasi izginja. Tu so kraji z nepozabnim razgledom<br />
z vrha vinogradov, kjer so razmetani posamezni<br />
vinotoči in kjer poleg zvena klopotcev jesensko pokrajino<br />
obarvajo tudi rdeča jabolka v sadovnjakih. Tukaj je tudi<br />
nekaj kulturnih biserčkov v obliki arhitekture (romanska<br />
rotunda v Selu iz 13. stol., ruševine dvorca Matzenau v<br />
Prosenjakovcih, Časarovega mlina v Berkovcih), običajev<br />
(proščenja oz. žegnanja ob kapelicah, obiranje grozdja<br />
oz. jabolk), obrti (lectarstvo, medičarstvo, čebelarstvo,<br />
sirarstvo), narečnih izrazov in kulinarike, ki se je ohranila<br />
v ponudbi vinotočev in okoliških gostiln. To je enostavno<br />
zgodba gričevnate pokrajine, ki je s svojimi prebivalci in<br />
njihovo dediščino vsaj tako posebna kot zven narečja, ki<br />
ga govorimo Prekmurci. To je zgodba, ki vas bo sladko<br />
zacumprala (začarala) in katero smo želeli sporočiti skozi<br />
naš spominek, zato smo igro oblikovali interaktivno,<br />
vanjo smo vključili video vsebine, preko katerih spoznate<br />
zanimivosti, zven narečja, glasbo in se igrate kot so se<br />
nekoč vaški otroci. Skratka naš spominek vas vabi, da<br />
(po)doživite Goričko.<br />
65
66 From Palček Polanski<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Palček Polanski – to je energija, ki skrbi za zdravje ljudi in narave. Poimenovali smo jo<br />
turistični podmladkarji OŠ Miška Kranjca Velika Polana. Pravimo, da palček skrbi<br />
tudi za naš jezik, da ne bi izumrl. Ker si ljudje lažje predstavljamo fizičen svet, smo to<br />
energijo oblekli v barve črne ješe, telo pa smo oblikovali iz koruznega ličja.<br />
Palček Polanski domuje v gozdičku imenovanem Polanski lošček. Rad ima namreč<br />
kraje, kjer ljudje ljubimo naravo ter skrbimo za telesno in duševno zdravje.<br />
Turizem, ki ga gradimo podmladkarji mu je še posebej všeč, saj gre za izključno zeleni<br />
turizem. To pomeni, da s svojimi dejavnostmi ne poškodujemo narave, temveč jo<br />
negujemo in ji po možnosti še kaj podarimo.<br />
Motivacijska kartica #samopravin<br />
Vsak, ki bo kupil spominek pod blagovno znamko From Palček Polanski, bo zraven<br />
prejel motivacijsko kartico #samopravin. Naša zlata kartica vas bo spominjala na doživetje<br />
v naravi pri Copekovem mlinu, hkrati pa bo imela zdravilno moč, če jo boste seveda<br />
»aktivirali«. Ko boste izgovarjali afirmacijo, zapisano na njej, se boste povezali z energijo<br />
Palčka Polanskoga. Na ta način boste blagodejno vplivali na svoje zdravje in počutje.<br />
* Življenje, ki ga živimo je odsev naših misli. To kar nenehno premlevamo, dan za dnem, uro<br />
za uro, vsako minuto, to nas zaznamuje, oblikuje naše prepričanje, način obnašanja, nas naredi<br />
zdrave ali bolne, uspešne ali neuspešne. Prva misel, ko se zjutraj zbudite naj bo lepa in prijazna.<br />
Do vas in okolja. Na nočni omarici imejte pripravljeno našo motivacijsko kartico in naj vas misel:<br />
»Moja duša, moja zavest, moje telo, vse je v popolnem ravnovesju z naravo«, spremlja skozi dan.<br />
OŠ Miška Kranjca<br />
Velika Polana<br />
Velika Polana 215 b<br />
9225 Velika Polana<br />
(02) 573 58 40<br />
o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si<br />
www.os-velikapolana.si<br />
Avtorji naloge: Tia Tonkovič, Samo Jaklin, Ajda Iza Ritlop,<br />
Lana Marija Kapun Hozjan, Eva Kavaš<br />
Mentorici: Andreja Kavaš, Natalija Šimon
Hešteg #samopravin bomo uporabili na vseh naših<br />
produktih. Uporabite ga tudi vi in povejte zgodbo From<br />
palček Polanski še drugim.<br />
Spominki From Palček Polanski<br />
Filozofija naših spominkov From Palček Polanski ponuja<br />
veliko več, kot samo predmete na katerih se bo nabiral<br />
prah. Svoje korenine ima v naravi. Tako kot jelša, ki se iz<br />
močvirnatih tal dviga visoko v nebo.<br />
Ko se boste odločil za bivanje ali le za obisk v našem<br />
ambientu narave, boste lahko občudoval te vitke dame<br />
in zibanje njihovih krošenj v naravnem ambientu ob<br />
Copekovem mlinu. Lahko se boste sprehajali med njimi<br />
in jih celo objeli.<br />
Joušof želod<br />
Čokoladni pralineje, ki<br />
spominjajo na jelševe<br />
storžke, smo zavili v zlat<br />
papir. Tako smo poudarili<br />
njihov svojstven okus<br />
in pripadnost blagovni<br />
znamki From Palček<br />
Polanski. Res, da boste<br />
spominek pojedli in bo<br />
užitek kratkotrajen, vam<br />
bo pa ostala motivacijska kartica #samopravin, ki vas bo<br />
lahko spremljala celo življenje (morda v denarnici).<br />
Amulet Polan<br />
Košček fino obdelanega<br />
jelševega lesa nima tipične<br />
oblike, zato je vsak obesek<br />
unikaten. Struktura in<br />
videz izdelkov sta popolnoma<br />
naravna. Spominjal<br />
vas bo na dogodke, pustolovščino,<br />
lepe trenutke<br />
preživete v naravi. Vanj<br />
je zapisana zgodba jelše,<br />
ki odpira vrata v vilinski svet. Ko ga boste nosili, boste<br />
imeli na sebi simbol ognja in preporoda. Obesek vas bo<br />
spominjal tudi na motivacijsko misel, ki bo prav tako<br />
prispevala k boljšemu počutju. Zaradi te magične moči<br />
ima naš spominek lastnosti amuleta. Spominek je zelo<br />
uporaben in praktičen, saj ga boste lahko imeli zmeraj pri<br />
sebi. Kombinacija amuleta in majice From Palček Polanski<br />
bo zadetek v polno.<br />
Majica<br />
Vilinci prebivajo v deblu jelše, kadar pa zapustijo njen<br />
objem in se odpravijo v svet ljudi, prevzamejo podobo<br />
krokarja. Črna barva majice predstavlja krokarja. Logotip<br />
v zlati barvi na črni podlagi toliko bolj izžareva svoj<br />
namen in je na sprednji<br />
strani majice. Napis<br />
#samopravin na zadnji<br />
strani, bo lastnika majice<br />
opominjal na motivacijsko<br />
misel #samopravin. Ste<br />
že preverili kaj skriva naš<br />
hešteg?<br />
Prav tako je na hrbtni<br />
strani majice oblaček v<br />
katerem je »prekmurska fora«. Majice se razlikujejo med<br />
seboj po vsebini oblačka. Izberite tisto, ki vam najbolj<br />
ustreza.<br />
Vrni naravi<br />
Velika potovanja so iz<br />
majhnih korakov. Odločili<br />
smo se, da 1% prometa od<br />
spominkov From Palček<br />
Polanski vrnemo naravi.<br />
Ko boste kupili katerikoli<br />
spominek From Palček<br />
Polanski, boste 1 % od<br />
plačila darovali za zavetišče<br />
štorkelj Štrk SLO SOS<br />
pri Copekovem mlinu in s tem omogočili boljše življenjem<br />
štorkljam, ki v naravi ne bi zmogle preživeti.<br />
Copekov mlin<br />
Pri Copekovem mlinu se nam obeta zanimiva turistična<br />
zgodba, ki je izhodišče za naše produkte. Spominki From<br />
Palček Polanski pokrivajo vsebinske sklope: Polanski log,<br />
River'scool, Štrkova pot, Štrk SLO SOS in Dediščina<br />
Velike Polane.<br />
Spominke From Palček Polanski boste lahko kupili v<br />
turistični trgovinici, ki bo urejena v sklopu turističnega<br />
kompleksa.<br />
Naša temeljna spoznanja: izhajati iz lokalnega, upoštevati<br />
želje turistov, slediti trendom in uporabiti energijo From<br />
Palček Polanski.<br />
67
Turistična tržnica sejem<br />
NATOUR Alpe-Adria <strong>2019</strong><br />
Srednja upravno administrativna šola<br />
Ljubljana<br />
Šolski center za pošto, ekonomijo in<br />
telekomunikacije<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem v<br />
Ljubljani<br />
A s'upaš po Ljubljanici?<br />
Svarica<br />
Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka<br />
Strokovno izobraževalni center Ljubljana<br />
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra<br />
Kamnik<br />
VIZ Višnja Gora<br />
Medvoški pravljični junaki<br />
Sprehod po spominih<br />
Paradoks Suhe krajine - košara spominkov<br />
Srednja šola Josipa Jurčiča Sveča iz čebeljega voska<br />
Srednja šola Zagorje<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor<br />
Šolski center Ptuj, Ekonomska šola Ptuj<br />
Srednja šola Slovenska Bistrica<br />
Šolski center Slovenj Gradec, Srednja šola<br />
Slovenj Gradec in Muta<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje<br />
Šolski center Velenje, Šola za storitvene<br />
dejavnosti<br />
Šolski center Velenje, Višja strokovna šola<br />
Šolski center Kranj, Srednja ekonomska,<br />
storitvena in gradbena šola<br />
Gimnazija Franceta Prešerna Kranj<br />
Biotehniški center Naklo, srednja šola<br />
Srednja ekonomsko poslovna šola Koper<br />
Srednja ekonomsko poslovna šola Koper<br />
»Kuolm«<br />
Iz vinograda v steklenico, steklenica v pečico<br />
V lisičkinem brlogu<br />
1950 let Ptuja<br />
Darilo rojenice<br />
Mirovniški festival - povezuje<br />
Zgodba zelenega zlata<br />
Šentjur skozi oči Ipavcev<br />
Sladka usnjarska dogodivščina v Šoštanju<br />
Nežin rukzak z Gore Oljke<br />
Stenski koledar: Kranjske turistične<br />
znamenitosti <strong>2019</strong><br />
Prešerni spominki<br />
Potep po Naklem<br />
Fotko »Izberi potko in naredi fotko«<br />
SLOcube
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Šolski center Srečka Kosovela Sežana,<br />
Gimnazija in ekonomska šola<br />
Šolski center Srečka Kosovela Sežana<br />
Šolski center Srečka Kosovela Sežana,<br />
Gimnazija in ekonomska šola<br />
Srednja šola Izola<br />
Grm Novo mesto - center biotehnike in<br />
turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem<br />
Grm Novo mesto - Kmetijska šola in<br />
biotehniška gimnazija Novo mesto<br />
Grm Novo mesto - Kmetijska šola in<br />
biotehniška gimnazija Novo mesto<br />
Ekonomska šola Novo mesto<br />
Ekonomska šola Murska Sobota<br />
Tehniška šola za turizem s slovenskim učnim<br />
jezikom Žiga Zois Gorica, Italija<br />
Javna ustanova Srednješkolski centar Petar<br />
Kočić Zvornik, BIH<br />
Javna ustanova Srednješkolski centar Petar<br />
Kočić Zvornik, BIH<br />
Ugostiteljsko - turistička škola sa domom<br />
učenika Vrnjačka Banja, Srbija<br />
Srednja stručna škola dr. Radivoj Uvalić<br />
Bačka Palanka, Srbija<br />
Ugostiteljsko turistička škola Osijek, Hrvaška<br />
Ugostiteljska škola Opatija, Hrvaška<br />
Hotelijersko - turistička škola Opatija,<br />
Hrvaška<br />
Agrupamento de Escolar de Barcelos,<br />
Portugalska<br />
Kraška pot stoletnih trt<br />
Kraški skriti zaklad<br />
eKONStrukcija<br />
Casanova isolana<br />
Z Jurijem po belokranjsko krepčilo<br />
Zibelka kulture - Velike Lašče<br />
Vsak pTiček gre v svoj GRMiček<br />
Keltus<br />
Dogodivščine male Tikvice<br />
Po poteh Vinka Spominka<br />
Suvenirima o Zvorniku<br />
Turistička razglednica regije Birač<br />
Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova<br />
Kofer sećanja<br />
Suvenir našeg kraja<br />
Opatijski bookmark<br />
Djevojka s galebom<br />
Il Galo de Barcelos
70 Ljubljanski kruhek<br />
goljufiv'ga peka<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Naloga predstavlja inovativni gastronomski spominek iz Ljubljane, »Ljubljanski kruhek<br />
goljufiv'ga peka«. Obudili smo zgodbo iz Ljubljane, ki združuje tako zgodovinsko<br />
izročilo kakor tudi gastronomsko vrednoto in se navezuje na resnične dogodke v<br />
Ljubljani pred davnimi časi, ko so goljufive peke namakali v Ljubljanico.<br />
Kruh ima za Slovence poleg živilske vrednosti tudi globlji pomen. Ob praznikih je<br />
imel kruh obredno vlogo. Kruh pa so vedno ponudili tudi gostu, ki je prišel v hišo;<br />
ker je to bil izraz gostoljubnosti, ga ni smel odkloniti.<br />
K odločitvi za raziskovanje zgodbe je pripomoglo dejstvo, da je kruh kot spominek<br />
nevtralen, bodisi glede nacionalne pripadnosti, kulturnih razlik ali prehrambnih navad.<br />
Idealen je tudi kot gastronomski spominek. Pregled obstoječe ponudbe spominkov je<br />
naše prepričanje še utrdil. Kruhek bi se lahko prodajal v specializiranih prodajalnah<br />
ali pa le na mestu, kjer so to počeli nekoč. Turistom bi lahko ob posebnih dnevih tudi s<br />
predstavitvijo v živo pokazali, kako so nekoč pripravljali in pekli kruh. Ponovno bi oživili<br />
dogodek namakanja peka v Ljubljanico in s tem podkrepili zgodbo o kruhku. Menimo, da<br />
ima Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka potencial povečati prepoznavnost Slovenije in njene<br />
gastronomije.<br />
Srednja šola za gostinstvo<br />
in turizem v Ljubljani<br />
Preglov trg 9<br />
1000 Ljubljana<br />
(01) 5400 92 40<br />
info@ssgtlj.si<br />
www.ssgtlj.si<br />
Avtorji naloge: Lea Dolenc, Den Radilovič, Luka Skubic, Sašo Marolt, Urban Mohar<br />
Mentorici: Darinka Hüll, Inka Nose
Pirin polnozrnati kruh s suhim sadjem<br />
Sestavine:<br />
• 300 g polnozrnate pirine moke,<br />
• 500 g bele moke,<br />
• 460 g vode,<br />
• 320 g droži,<br />
• 12 g soli,<br />
• 150 g suhega sadja (hruške, jabolka, slive).<br />
Postopek:<br />
Sol pomešamo v moko, nato dodamo suho sadje, vodo in<br />
droži. Vse sestavine povežemo v grobo homogeno zmes in<br />
pustimo počivati 30 minut. Po 30 minutah testo raztegnemo<br />
in prepognemo. Ta postopek ponovimo štirikrat<br />
in ponovno pustimo počivati. To ponovimo približno<br />
tri- do štirikrat ali dokler ne dobimo želenega učinka<br />
okna (učinek okna pomeni, da ko vzamemo del testa in<br />
le-tega razvlečemo, skozenj vidimo prodor svetlobe; testo<br />
se pri tem ne sme pretrgati). Ko je testo primerno pregneteno,<br />
ga razdelimo na 320-gramske hlebčke, ki jih damo<br />
vzhajati v košarice, da ohranijo svojo obliko. Testo naj<br />
v košaricah stoji štiri ure, in sicer na sobni temperaturi<br />
(košarice moramo pomokati, da se nam testo ne prilepi<br />
nanje). Za peko kruha pečico segrejemo na 230 ˚C. V<br />
pečico postavimo globok pekač, da se prav tako segreje,<br />
in vanj zlijemo nekaj vrele vode, da v pečici ustvarimo<br />
paro. Vzhajane hlebčke obrnemo na pomokan pekač,<br />
jih z britvico pekovsko označimo (zarežemo) in tudi<br />
takoj postavimo v segreto pečico. Kruhke potem pečemo<br />
25–30 minut ali dokler nimajo lepe skorje. Če prav<br />
pečene potrkamo po dnu kruha, dobimo votel zvok. Ko<br />
je kruhek pečen, ga ohlajamo na sobni temperaturi. Še<br />
rahlo toplega postrežemo z maslom.<br />
Kruh z drožmi in zelišči<br />
Sestavine:<br />
• 800 g bele moke,<br />
• 460 g vode,<br />
• 320 g droži,<br />
• 12 g soli,<br />
• sveža zelišča (majaron, timijan, šetraj, meta, drobnjak,<br />
melisa).<br />
Postopek:<br />
Sol pomešamo v moko, nato dodamo še sveža zelišča,<br />
vodo in droži. Nadaljnji postopek priprave je enak kot pri<br />
pirinem kruhu.<br />
71<br />
Zgodba o ljubljanskih goljufivih pekih<br />
V srednjem veku je bil kruh zelo pomembno živilo. Ljubljanska<br />
mestna kruharna se je nahajala pod Trančo<br />
ob Šuštarskem mostu. Cena kruha se v tistem času<br />
ni spreminjala. Kolikor se je podražilo žito, toliko<br />
manj je tehtal hlebec. Težo so preverjali tržni<br />
nadzorniki vsak teden na semanji dan.<br />
Vsak pek je svoje hlebce označil s svojim znamenjem.<br />
Če je goljufal pri teži kruha, je bil kaznovan<br />
najprej z denarno kaznijo, nato s sedenjem<br />
na sramotilni klopi pred kruharno. Najhujša<br />
kazen pa je bila namakanje peka v pleteni košari,<br />
imenovani potapljalka. Kazen se je izvrševala<br />
na Šuštarskem mostu, od koder so goljufive peke<br />
potopili v Ljubljanico.
72 Iz vinograda v steklenico,<br />
steklenica v pečico<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Naša zgodba se prične tam, kjer steklenica dobi svoj smisel; pri vinogradniku. Pa<br />
ne pri katerem koli. Naš turistični spominek butične sorte predstavljata steklenica<br />
odličnega vina, pridelanega po biodinamični metodi in stekleni servirni pladenj, ki<br />
je nastal s pretapljanjem uporabljenih vinskih steklenic s pomočjo kalupov v posebni<br />
peči. Vendar pa je naš spominek mnogo več od tega. Je zgodba o soodvisnosti človeka<br />
in narave, njuna harmonija na čarobnem Ritoznoju. Naj vam zaupamo, kako je spominek<br />
nastal. Jeseni smo se odpravili na kmetijo Zorjan, kjer se med drugim ukvarjajo<br />
tudi s pridelavo grozdja in njegovih proizvodov na biodinamični način. Skrivnosti biodinamike<br />
smo vsaj malo spoznali tudi na trgatvi, kjer smo sodelovali. Grozdje je dalo<br />
sok in vino, odlična proizvoda pa sta svojo pot do uporabnika našla v steklenici. Kaj pa<br />
potem? Steklenica, prazna, za v smeti … Ali se res njeno poslanstvo tukaj zaključi? Nekatere<br />
izmed njih najdejo nadaljevanje zgodbe v delu gospoda Aleša Wenzla z Ritoznoja,<br />
ki uporabljene steklenice v posebni peči pretaplja v servirne pladnje. Steklenica dobi novo<br />
uporabno vrednost; z nje se lahko jé.<br />
Biodinamika, reciklaža, novi, ekološko osveščeni estetski užitki. Vse to smo vpletli v naš turistični<br />
spominek. Pripravili smo brošuro, ki bo izdelek v besedi in sliki na prodajnih mestih<br />
predstavljala morebitnim kupcem.<br />
Srednja šola za gostinstvo<br />
in turizem Maribor<br />
Mladinska 14a<br />
2000 Maribor<br />
(02) 23 50 010<br />
ss.gtmb@guest.arnes.si<br />
www.ssgt-mb.si<br />
Avtorji naloge: Nuša Prejac, Teja Wenzel, Patrik Kolar, Leon Dregarič,<br />
Martina Kovačič, Gaja Mitrovič<br />
Mentorja: Sonja Porekar Petelin, Dušan Erjavec
Prepričani smo, da nam je uspelo združiti dve izjemno<br />
zanimivi samostojni zgodbi z namenom, da bi turistom,<br />
ki jih pot zanese na prelepe obronke Pohorja, ponudili<br />
turistični spominek višjega kakovostnega razreda ter na ta<br />
način oplemenitili njihove vtise o naših krajih.<br />
Za začetek je izdelek kupcem na voljo v tajništvu SŠGT<br />
Maribor, možno pa ga je kupiti tudi na kmetiji Zorjan in<br />
pri Wenzlovih.<br />
Biodinamična kmetija Zorjan<br />
Gospod Božidar Zorjan je biodinamik, ki je nas, mlade<br />
raziskovalce podrobneje vpeljal v svet biodinamike. Že<br />
njegovi predniki so kmetovali tradicionalno, brez uporabe<br />
sodobnih metod, in na ta način ohranili neizmerno živost<br />
zemlje. Kmetijo, veliko 7 ha je družina podedovala po<br />
starših. V začetku so nadaljevali s tradicionalnim kmetovanjem,<br />
vendar to ni zadostilo njihovim načrtom. Kmalu<br />
so se v želji po napredku preusmerili na ekološko pridelavo,<br />
kasneje pa je padla odločitev o pridelovanju vina v<br />
dolijih oziroma amforah. Takrat se je začela pot njihove<br />
resnične povezanosti z naravo. Po številnih poskusih in<br />
letih raziskovanja jih je pot pripeljala do biodinamičnega<br />
kmetovanja, ki je od takrat naprej njihov način življenja,<br />
saj jih bogata tradicija vinogradništva veže k nadaljevanju<br />
pridelave vin z dušo, duhom in s telesom. Njihova lokacija<br />
je edinstvena, ker je tam zemlja mineralno bogata.<br />
Sestavljena je iz magmatskih kamnin, ki zadržujejo vlago.<br />
V prsti najdemo tudi zlato v sledeh ter druge elemente, ki<br />
vplivajo na kakovost Zorjanovih vin. Že tako rodovitno<br />
prst vsako leto oživljajo in skrbijo, da energije kozmosa<br />
zadržijo v preparatih, ki so ponovno uporabljeni za izdelavo<br />
komposta in škropljenje. Stremijo namreč k stalni<br />
razgradnji in ponovnem življenju. Krogotok se zaključi<br />
z mini ovcami, katere vse leto živijo v vinogradih in jim<br />
zraven uporabne vrednosti; paše trave in gnojenja, dajejo<br />
izjemnost tudi v duhovnem smislu.<br />
Skrbno pridelano grozdje zmeraj macerirajo, da se življenje<br />
v njem nadaljuje. Polovico pridelka grozdja dajo v<br />
dolije1, kateri so zakopani v zemljo pod milim nebom.<br />
Grozdje sile kozmosa preko zime predelajo v vino in tako<br />
dobimo edinstveno živo vino, kjer je človek le v vlogi<br />
opazovalca. Druga polovica vina pa se hrani v hrastovih<br />
sodih z minimalno uporabo žvepla. Vina so tako polna,<br />
trdna in žlahtno odražajo svojo kvasovko.<br />
Kako je Ritoznoj dobil ime?<br />
Med ljudmi kroži več bolj ali manj navihanih zgodb o<br />
nastanku imena Ritoznoj. Ena od zgodb pravi, da se kraj<br />
tako imenuje zato, ker cerkev sv. Marjete, ki je nekakšno<br />
središče Ritoznoja in tudi razgledna točka, stoji ravno na<br />
sredi med dvema hribčkoma, ki od daleč pač izgledata<br />
kot zadnjica. Ime morda izhaja iz zgodbice, ki pravi takole.<br />
Grof von Rittersberg je nekega dne svoje tlačane nagovoril<br />
in jim obljubil, da lahko vse, kar bodo v vinogradu<br />
pobrali v enem dnevu, obdržijo. In seveda so vsi ves dan<br />
z veliko vnemo delali v vinogradih. Ko je grof videl, kako<br />
hitro so tlačani zmožni delati in koliko grozdja lahko<br />
poberejo, jim je rekel, da bodo od zdaj naprej morali tako<br />
hitro in učinkovito delati tudi za njega. Priimek grofa,<br />
torej Rittersberg, v dobesednem pomenu pomeni 'viteški<br />
hrib'. Ker pa je začetnica tega priimka Rit, so tlačani, jezni,<br />
da so sami pripomogli k višjemu normativu in si tako<br />
pridelali marsikatero potno kapljico več pri vsakdanjem<br />
delu, dodali k riti še znoj. Tako je nastalo ime Ritoznoj.<br />
Tlačani so grofa začeli klicati Ritoznojčan in se na ta<br />
način z velikim veseljem delali norca iz njega.<br />
Naj sta ti dve zgodbi še tako simpatični, pa je verjetno<br />
še najbližje resnici ta, da naj bi imel nekoč v teh krajih<br />
svoje vinograde grof Ritter von Snoj. Vaščani so skozi<br />
leta poenostavili izgovorjavo njegovega imena in nastal je<br />
Ritoznoj.<br />
73
74 V lisičkinem brlogu<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Oblika spominka ima podobo stoječe lisice, kjer izstopa njen značilen košati rep. Z raziskovanjem<br />
smo našli podobo lisice iz spominka, izdelanega v spomin na tekmovanje<br />
leta 1989. Obliko smo delno priredili po tem vzorcu, pomagala pa nam je gospa Tina<br />
Krajnc iz podjetja Moi Style. Lisička upodablja spominek, ki je tesno povezan z našo<br />
zgodbo ter s tekmovanjem Zlata lisica, ki poteka vsakoletno že od leta 1964. Prav<br />
tako je spominek v obliki lisičke primeren za vse vrste turistov, ki bodo obiskali mesto<br />
Maribor, ne glede na prevozno sredstvo. Ker vemo, da narašča število turistov, ki za<br />
potovanja uporabljajo letala, je spominek še posebej primeren tudi za njih, saj ga lahko<br />
brez skrbi spravijo v ročno prtljago in zaradi tega ne bodo imeli težav pri vračanju v<br />
svojo izvorno destinacijo.<br />
Sam spominek pa je povezan tudi z avtorsko zgodbico V lisičkinem<br />
brlogu, ki jo najdete na QR kodi.<br />
Spominek je trajnosten. Je unikat, ročno delo in je visokokvalitetni<br />
reprezentativni promocijski izdelek Maribora.<br />
Naš spominek se v mestu Maribor prodaja kot magnet in obesek<br />
v TIC-u in trgovini Moi Style.<br />
Srednja šola za gostinstvo<br />
in turizem Maribor<br />
Mladinska ulica 14 a<br />
2000 Maribor<br />
ss.gtmb@guest.arnes.si<br />
www.ssgt-mb.si<br />
Avtorici naloge: Nena Kovačič, Laura Skledar<br />
Mentorja: Andrej Purgaj, Nela Zorko
Zgodba v lisičkinem brlogu<br />
Nekega lepega jesenskega dne je živela lisica Repka.<br />
Živela je v svojem brlogu na obronku hribovja Pohorje.<br />
Lisička je bila v svojem brlogu in na tem območju Pohorja<br />
sama, zato se je počutila zelo osamljeno in žalostno.<br />
Želela si je družbe, vendar živali tukaj ni bilo, ljudem pa<br />
se je preveč bala približati.<br />
Med tem, ko je na sončen dan samevala pred svojim brlogom<br />
na zeleni trati s pogledom na veliko mesto, je jokala<br />
v samoti in v želji, da bi imela družbo, se je zgodilo nekaj<br />
nepričakovanega in neverjetnega. Zazdelo se ji je, da je<br />
videla nekaj bleščečega, vedno bolj se ji je približevalo,<br />
vendar zaradi sija sončnih žarkov in svetlikanja ni mogla<br />
ugotoviti, kaj bi to bilo. Vendar se je bitje, ki se je približalo,<br />
naše lisičke zelo prestrašilo in se oddaljilo.<br />
Ko se je oddaljevalo, je lisička Repka videla, da je bila to<br />
druga lisica. Vsa vzhičena, da je končno dobila družbo, je<br />
Bleščeči lisici sledila v dolino.<br />
Po zasledovanju Bleščeče lisice po Studenški brvi preko<br />
reke Drave je prišla na Lent, kjer ji je sledila do Stare trte.<br />
Tam se je Bleščeča lisica ustavila, si odpočila ob promenadi,<br />
vendar, ko je ugotovila, da ji lisička Repka sledi, hitro<br />
pobegnila v smeri proti Staremu mostu, v židovski predel.<br />
Lisička Repka ji je sledila, vendar ni bila dovolj hitra in<br />
ko je prišla na Židovski trg, Bleščeče lisice ni več videla.<br />
Takrat je postala žalostna in obupana, da morda družbe<br />
le ne bo imela. Žalostno je gledala na Pohorje, ugotavljala,<br />
kako dolga je njena pot do doma in obupana opazovala,<br />
kako dolgo pot bo sama morala prehoditi nazaj.<br />
Ko se je že vračala proti svojemu brlogu, je opazila, da<br />
se za hišami na Glavnem trgu nekaj blešči. Pohitela je<br />
tja, kjer je videla Bleščečo lisico. Skrivaj jo je opazovala<br />
izza Kužnega znamenja, nato pa ji sledila po Gosposki<br />
ulici do Grajskega trga. Ker ji je po tako naporni poti že<br />
pošteno zakrulilo v trebuhu, se je okrepila v Gostilni pri<br />
Florijanu, nato pa pot nadaljevala proti Prvi gimnaziji,<br />
kamor se je odpravila tudi Bleščeča lisica. Na primerni<br />
razdalji, da je lisica ne bi opazila, ji je sledila do Mestnega<br />
parka, mimo Spomenika borcem za severno mejo in<br />
po parku mimo paviljona. Tukaj si je malce odpočila, si<br />
nabrala moči, nato pa nadaljevala pot na za njo neznan<br />
hrib na desni. Na poti, kjer so jo obdajale vinske trte in<br />
prelep razgled na mesto Maribor, jo je izgubila, ampak je<br />
vseeno svojo pot nadaljevala do vrha. Tam jo je pričakal<br />
prelep razgled na mesto in tudi na Pohorje. Ni mogla verjeti,<br />
da še kje, razen pri njenem brlogu, obstaja takšen lep<br />
razgled. Ob tem je za trenutek pozabila tudi na Bleščečo<br />
lisico, vendar, ko se je spomnila nanjo, Bleščeče lisice več<br />
ni bilo. Pri kapelici je našla le pest zlatih jagod. Jagode so<br />
omamno dišale, pa tudi zlata barva je bila prekrasna. Seveda<br />
jih je pojedla. Nato je tudi ona postala zlata, polna<br />
življenja in energije. Hitro je švignila po skritih predelih<br />
Maribora do svojega domovanja na Pohorju. Ko se je vračala<br />
po smučarski progi do brloga, so jo, zaradi njenega<br />
sijaja, opazili tudi ljudje, ki se kar niso nehali čuditi temu<br />
neverjetnemu pojavu. Svetleča zlatobarvna lisica jih je<br />
povsem prevzela. Lisice po tem dogodku sicer niso videli<br />
nikoli več, so pa zato v njen spomin poimenovali smučarsko<br />
tekmovanje Zlata lisica.<br />
Na poti do brloga je srečala tudi lisjaka, ki se je bohotil v<br />
vsej svoji lepoti. V trenutku, ko je zagledal prelepo lisičko,<br />
se je zaljubil vanjo. Bila je ljubezen na prvi pogled. Sledil<br />
ji je do njenega brloga in jo nagovoril. Lisička je bila zelo<br />
presenečena, da je srečala tako prijaznega lisjaka. Med<br />
njima se je spletla neskončna vez, imenovana ljubezen.<br />
Lisička Repka v družbi svojih otrok in vnučkov še danes<br />
z veseljem opazuje vsakoletno smučarsko tekmovanje, ki<br />
se imenuje po njej. Sedaj je vesela, kajti od tistega nenavadnega<br />
dne ni več osamljena, ljudi se več ne boji, saj jo<br />
imajo radi. Vsako leto komaj čaka, da nastopijo mrzli<br />
dnevi, ko na Pohorje pride veliko število ljudi. Z veseljem<br />
jih opazuje, kako se vračajo na njen hrib, kako se veselijo<br />
in se je spominjajo. Svojim vnučkom pa z veseljem<br />
pripoveduje o tistem prekrasnem dnevu, ki ji je spremenil<br />
življenje pred 55 leti.<br />
Pohodniki in smučarji, ki pridete na naše Pohorje, previdno<br />
opazujte! Morda našo lisičko v svojem brlogu zagledate<br />
tudi vi! Pozorno opazujte obronke Pohorja, mogoče<br />
najdete njen brlog ali pa se kje izpod listja zasvetijo zlate<br />
jagode.<br />
75
76 Sladka usnjarska<br />
dogodivščina v Šoštanju<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Sladki »Woschnaggovi usnjarski« spominki<br />
Sladki spominki vsebujejo zgodbo prvih lastnikov tovarne usnja Šoštanj in so zato<br />
poimenovani po članih družine Woschnagg. Čokolada v obliki usnjarskega znaka je<br />
naš glavni turistični spominek, zato smo veliko čokolado poimenovali »Sweet Franz«<br />
po nekdanjem lastniku šoštanjske usnjarne, malo čokolado pa »Sweet Marianne«<br />
po njegovi soprogi. Interaktivno zasnovano usnjarsko dogodivščino bomo izvajali<br />
na Dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju ob posebnih dogodkih, zato smo za<br />
pogostitev obiskovalcev izdelali tudi »usnjarske« kekse, poimenovane po članih družine:<br />
»Walter cookie«, »Herbert cookie«, »Malvina cookie« in »Dorli cookie«. Spominki so<br />
unikatni, saj so čokolada in keksi izdelani ročno. Model za kakavove in krhke maslene<br />
kekse v obliki usnjarskega znaka z znakom družine Woschnagg je s pomočjo 3D tiskalnika<br />
izdelal Marko Hrovat. Kekse smo že ponudili obiskovalcem uspešne Velikonočne<br />
razstave na Dvorcu Gutenbuchel, med njimi potomcem družine Woschnagg, ki so sladke<br />
spominke zelo pohvalili.<br />
Tematski voden ogled Šoštanja<br />
Voden ogled se bo pričel pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem. Po ogledu zbirk se bomo<br />
odpravili na krajši pohod do Pustega gradu iz 12. stoletja, od koder se razprostira lep razgled<br />
nad Šoštanj z okolico. Vodenje bomo nadaljevali z ogledom graščine Turn, ki jo je Franc<br />
Woschnagg obnovil in spremenili v stanovanje za delavce v usnjarni. Sledi ogled zbirk v Vili<br />
Šolski center Velenje<br />
Šola za storitvene dejavnosti<br />
(03) 89 60 622<br />
storitvena@scv.si<br />
www.scv.si/sl<br />
Avtorji naloge: Tjaša Pristovšek, Neli Poličnik, Mojca Vocovnik, Sara Hudej,<br />
Lea Lah, Lenart Kukovec, Adrijan Poprijan<br />
Mentorji: Marko Gams, Anita Rudolf Pečnik, Janja Hren
Mayer in ogled zunanjosti Vile Široko. Za zadnjo točko<br />
ogleda hranimo prav posebno presenečenje. To je čudoviti<br />
dvorec Gutenbuchel, ki leži na vzpetini blizu Šoštanja.<br />
Leta 1925 ga je družina Woschnagg odkupila od barona<br />
Haeblerja, ki je bil navdušenec nad industrijsko revolucijo<br />
in njenimi dosežki. V parku pred dvorcem je stala 15 m<br />
visoka različica »Eifflovega stolpa«. Dvorec je obdan s<br />
čudovitim gozdom, ob njem stoji steklen rastlinjak. Sledi<br />
voden ogled zunanjosti in notranjosti tega skrivnostnega<br />
dvorca.<br />
VODENJA, ANIMACIJE<br />
IN POUČNA DOŽIVETJA<br />
USNJARSKA<br />
DOGODIVŠČINA<br />
V ŠOŠTANJU<br />
77<br />
Sladka usnjarska pustolovščina v Dvorcu<br />
Gutenbuchel<br />
Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju je odprt za<br />
oglede le ob posebnih priložnostih in za vnaprej najavljene<br />
skupine obiskovalcev. Trenutno je dvorec v lasti Ministrstva<br />
za zdravje, vendar potekajo dogovori o prenosu<br />
lastništva na Občino Šoštanj, ki želi v dvorec vdihniti<br />
ustrezne vsebine. Skrbnica dvorca arhitektka Mateja<br />
Kumer, ki nam je pri oblikovanju celotnega produkta<br />
zelo pomagala, podpira našo idejo o doživetju na temo<br />
usnjarske dediščine. Glavni namen interaktivne pustolovščine<br />
je približati ta skriti arhitekturni biser javnosti<br />
in zlasti mlade na zabaven in interaktiven način poučiti<br />
o dediščini za razvoj Šoštanja zelo pomembne družine<br />
industrialcev Woschnagg-ov.<br />
Potek sladke dogodivščine:<br />
Vodnica razdeli obiskovalce v dve skupini, ki bosta med<br />
seboj tekmovali. Vodji skupin prejmeta nemo karto posestva<br />
in notranjih prostorov skrivnostnega dvorca. V skici<br />
notranjosti dvorca so vrisani namigi, po katerih igralci<br />
iščejo naloge in predmete, skrite v predalih. Prva naloga<br />
zajema nemo karto Šoštanja in razrezane sličice objektov,<br />
povezanih z dediščino usnjarstva, ki jih morajo tekmovalci<br />
prilepiti na ustrezno lokacijo. Naloge v naslednjih<br />
prostorih zajemajo spoznavanje terminologije usnjarske<br />
stroke, razlikovanja vrst usnja in postopkov obdelave<br />
usnja. Zadnji sklop nalog je namenjen spoznavanju nekdanjih<br />
lastnikov dvorca. Ob vsaki rešeni nalogi prejmejo<br />
člani skupine lično zapakiran piškot v znaku usnja, ob<br />
uspešnem zaključku pa posebej izdelane in zapakirane čokoladice,<br />
ki jih bodo med sladkim okušanjem spominjale<br />
na usnjarsko pravljico v Šoštanju.<br />
Muzej usnjarstva na Slovenskem<br />
Tovarna usnja Šoštanj je prenehala z delovanjem leta<br />
2002. Po letih prizadevanj in zbiranj gradiva je Muzej<br />
usnjarstva na Slovenskem leta 2009 sprejel prve obiskovalce.<br />
Muzej je postavljen v nekdanjih delavskih kopalnicah<br />
tovarne in je razdeljen na notranji in zunanji del. V<br />
prvem delu notranjih prostorov muzeja se nahaja pregled<br />
210-letne tradicije usnjarstva v Šoštanju, predvsem je poudarjen<br />
pomen družine Woschnagg (Vošnjak) in razvoj<br />
tovarne. V zgornjem delu muzeja najdemo tri postavitve:<br />
delavsko stanovanje, Lujekova čevljarska delavnica<br />
in direktorjeva pisarna. V zadnjem delu je predstavljen<br />
konec tovarne usnja Šoštanj in njeno rušenje. V zunanjem<br />
paviljonu se nahajajo razstavljeni usnjarski stroji.<br />
Sladka usnjarska pustolovščina – voden ogled z animacijo<br />
Lokacija Vsebina Časovnica<br />
Muzej usnjarstva na Slovenskem Kratko vodenje in ogled muzeja ter strojev 1 ura<br />
Središče Šoštanja Voden ogled Šoštanja 45 minut<br />
Dvorec Gutenbuchel Predstavitev in ogled zunanjosti in zgodovine dvorca 20 minut<br />
Dvorec Gutenbuchel Zabavno, interaktivno raziskovanje 1 ura
78 Nežin rukzak z Gore Oljke<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Ko se pripeljemo po avtocesti iz katere koli smeri do Savinjske doline, v daljavi zagledamo<br />
hrib, na katerem je vidna cerkev z dvema zvonikoma. To je Gora Oljka, priljubljena<br />
planinska točka planincev in pohodnikov. Tik pod vrhom se nahaja planinski<br />
dom, ki je daleč naokoli znan po prijaznosti oskrbnikov in kvalitetni gastronomski<br />
ponudbi. V sodelovanju z oskrbnikoma smo pripravili ličen nahrbtnik, napolnjen s<br />
kulinaričnimi dobrotami.<br />
Planinski nahrbtnik, za katerega planinci in pohodniki uporabljajo domač izraz<br />
»rukzak«, je bila naša ideja za turistični spominek. Povezali smo ga s tradicionalnim<br />
dogodkom Planinskega društva Polzela – zimskim pohodom Zdravju naproti na Goro<br />
Oljko. Dogodek je povezan s sveto Nežo, za katero je v Sloveniji poznan pregovor:<br />
»Neža kuram riti odveže«, kar pomeni, da od 21. januarja, ko goduje Neža, kokoši po<br />
zimskem premoru zopet pričnejo nesti jajca. V okviru tega dogodka smo se odločili, da<br />
nahrbtnik napolnimo predvsem z jajčnimi specialitetami.<br />
Ustvarili smo spominek, ki je uporaben, ekološki, vanj smo vključili lokalne pridelovalce<br />
hrane in ostalih izdelkov. Prikupen je že sam nahrbtnik, poimenovali pa smo ga Nežin<br />
rukzak z Gore Oljke. Vsebina nahrbtnika ni vsakdanja, saj so v njem okusen jajčni namaz<br />
z zelišči, vložena prepeličja jajca, mini žemljice, vrečka čaja iz domačih zelišč ter mala lesena<br />
žlička. Verjamemo in trudili se bomo, da bo spominek postal zanimiv ne samo za pohodnike<br />
in obiskovalce Gore Oljke na pohodu Zdravju naproti, temveč da bo postal prepoznaven skozi<br />
vse leto kot spominek, ki je značilen za planinski dom na Gori Oljki.<br />
Šolski center Velenje,<br />
Višja strokovna šola<br />
Trg mladosti 3<br />
3320 Velenje<br />
(03) 89 60 600<br />
vss@scv.si<br />
http://vss.scv.si/sl/<br />
Avtorji naloge: Monika Melanšek, Jure Mihelak, Jan Napotnik,<br />
Damjana Sladič, Gal Zabukovnik<br />
Mentorici: Antonija Jakop, Martina Omladič
Opis turističnega spominka<br />
Nežin rukzak z Gore Oljke<br />
• Manjši nahrbtnik, narejen iz konopljine tkanine, ki<br />
daje nahrbtniku videz domačnosti in mehkobe. Nahrbtnik<br />
bo pohodniku služil tudi kasneje, saj ga bo lahko<br />
uporabljal za shrambo pripravljene malice, svoje mesto<br />
pa bo našel v velikem planinskem nahrbtniku. Tako se<br />
bo pohodnik izognil uporabi plastičnih vrečk.<br />
• V planinskem nahrbtniku nikoli ni manjkal namaz.<br />
Ali je bila to zaseka ali pašteta ali kakšen drug domač<br />
namaz. Mi smo se odločili za jajčni namaz z dodatkom<br />
različnih začimb in zelišč.<br />
• Med planinsko malico so bila pogosto tudi trdo<br />
kuhana jajca, lahko pa pohodnik v nahrbtnik da tudi<br />
vložena prepeličja jajca.<br />
• Tudi na kruh nismo pozabili. Odločili smo se za mini<br />
žemljice, ki jim ponekod pravijo tudi »žulike«.<br />
• Priljubljena pijača planincev in pohodnikov je čaj, zato<br />
smo v nahrbtnik dali vrečko čaja iz zdravilnih rožic z<br />
domačega vrta.<br />
• Nahrbtniku je priložena lesena žlička, da si lahko<br />
pohodnik malico iz nahrbtnika privošči že na poti proti<br />
domu.<br />
Gora Oljka in cerkev Sv. Križa<br />
Gora Oljka je 734 m visok kraški osamelec nad Polzelo,<br />
kjer od leta 1757 stoji dvostolpna cerkev, ki popotnikom<br />
že od daleč pritegne pozornost iz vseh smeri. Gora je<br />
prvič omenjena leta 1243 kot ''Križna gora''. Od sredine<br />
17. stoletja je na vrhu hriba stal križ, od leta 1753 pa<br />
kapela sv. Jošta in sv. Neže.<br />
Ljudje že stoletja prihajajo na Goro Oljko. Že leta 1897 je<br />
bila markirana pot iz Šmartnega ob Paki in malo pozneje<br />
še iz Šoštanja. Danes je Gora Oljka prepredena s številnimi<br />
markiranimi potmi, ki vodijo iz praktično vseh krajev<br />
ob njenem vznožju. Obiskovalci se lahko po vzponu oddahnejo<br />
in okrepčajo v Planinskem domu na Gori Oljki<br />
in si ogledajo znamenito cerkev Sv. Križa.<br />
Cerkev je zelo privlačna zaradi glavnega oltarja, ki jo uvršča<br />
med impozantne spomenike. Vrh predstavlja zadnja<br />
večerja z velikega oltarja, kjer sedeči apostoli v naravni<br />
velikosti izpovedujejo svoje občutke ob zadnji večerji. Posebnost<br />
je tudi podzemno svetišče z božjim grobom, ki se<br />
nahaja pod obstoječo cerkvijo in je bilo v letih 1899/1900<br />
v celoti restavrirano. Sedanje ime je Gora Oljka dobila<br />
po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja, kjer je<br />
upodobljen Jezus na Oljski gori.<br />
Z Gore Oljke je lep razgled na jugu na Posavsko hribovje,<br />
med drugim na Kum in Mrzlico, na zahodu na Menino,<br />
Golte, Smrekovec in Raduho, proti severu na Peco, Uršljo<br />
goro, Pohorje in Paški Kozjak. Lep je tudi pogled na Spodnjo<br />
Savinjsko dolino od Letuša do Celja, na del Zgornje<br />
Savinjske doline z Mozirjem in na del Šaleške doline z<br />
Velenjem.<br />
79
80 Casanova isolana<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Na temo Turistični spominek mojega kraja smo pripravili produkt povezan s primorsko<br />
regijo. Za to čudovito pokrajino je značilno pravo kulinarično bogastvo in del tega<br />
smo želeli pokazati v našem spominku. Odločili smo se za steklenico značilnega in<br />
znanega vina refošk, naloženo v leseno batano. To je preprost ribiški čoln, kakršnega<br />
so uporabljali izolski ribiči. Refošk slovi kot rubinasto rdeče vino z zdravilnimi<br />
učinki. Mi ga predstavljamo s še nepoznano zgodbo o pustolovcu Giacomu Casanovi.<br />
Veljal je za enega najbolj izobraženih in razgledanih ljudi svojega časa; govoril je vse<br />
takratne evropske jezike in imel veliko znanja iz filozofije. Pogosto se je selil. Kamorkoli<br />
je prišel, so ga ljudje toplo sprejeli in radi prisluhnili njegovim zgodbam. Z Izolo<br />
pa je povezan njegov pobeg iz beneškega zapora I piombi. Zaprli so ga zaradi mnogih<br />
prekrškov, kot so zavajanje nedolžnih, goljufije pri kartah, zapeljevanje poročenih žensk,<br />
preklinjanje, pripadnost tajnim društvom, prav tako je bil lastnik prepovedanih knjig.<br />
Med bivanjem v zaporu je neprestano mislil na pobeg. Z jetnikom Balbijem sta skovala<br />
načrt. Njegov sojetnik, izolski brivec Sordaci, ga je obril in ostrigel, da ni več dajal vtisa<br />
zanikrnega zapornika. Ker je pobeg uspel, še dandanes velja za enega najbolj razvpitih. V<br />
svojih spominih je hvalil Istro, lepoto tamkajšnjih žensk ter vino refošk iz Izole, ki ga je<br />
poskusil v beneškem zaporu. Od takrat je prisegal na čudežno moč tega črnega kralja.<br />
Povezali smo beneškega zapornika, istrsko vino in za to območje značilno plovilo batano ter<br />
dobili produkt, imenovan Casanova isolana. Tak spominek je elegantno darilo za ljubitelje<br />
vina, prav tako tudi ljubitelje kulture. Nadaljevanje našega spominka je Manjada isolana, ki<br />
vključuje kulinarične dobrote naše regije.<br />
Srednja šola Izola<br />
Prekomorskih brigad 7<br />
6310 Izola<br />
(05) 662 17 20<br />
sola@srednjasolaizola.si<br />
www.srednjasolaizola.si<br />
Avtorji naloge: Dea Kolenc, Fiona Colugnati, Patrik Provenza, Sindi Krajnc<br />
Mentor: Manuela Kuzmin Delgiusto
Manjada izvira iz italijanskega glagola mangiare, ki<br />
pomeni jesti. Beseda v našem narečju pomeni požrtija.<br />
Turist, obiskovalec ali domačin bo lahko izbiral med različnimi<br />
kulinaričnimi dobrotami in jih polagal v batano.<br />
Na voljo bodo vloženi sardoni, polentna moka z zelišči<br />
in suhi kakiji. Sardoni so tipična jadranska plava riba,<br />
cenovno dostopna, lahko prebavljiva in polna maščobnih<br />
kislin omega 3. Včasih so bila hrana predvsem revnih<br />
prebivalcev, saj so bile druge ribe predrage. Polenta je<br />
osnova, h kateri je moč kombinirati karkoli in zagotovo si<br />
zasluži častno mesto med našimi dobrotami. Ker pa polentno<br />
moko dobiš v vsaki trgovini, smo ji dodali začimbe<br />
in zelišča (majaron, timijan, žajbelj, rožmarin… čisto<br />
vseh pa vam ne smemo razkriti). Suhi kaki bo zaokrožil<br />
in posladkal naš kulinarični izbor. Kaki po naše pomeni<br />
božji sadež, ponekod pa mu zaradi okusne sladkosti<br />
pravijo tudi rajsko ali zlato jabolko.<br />
Velika prednost Manjade isolane je v tem, da kupec lahko<br />
sam izbere kombinacijo istrskih dobrot in si tako pripravi<br />
svoj turistični spominek.<br />
Osnova vsega je lesena batana, ki nas v vsakem trenutku<br />
popelje na počitnice med morske valove, kjer diši po<br />
soncu, morju, soli in istrski kuhinji.<br />
81<br />
Naš turistični spominek je lesen in estetsko privlačen,<br />
zato lahko batana brez steklenice služi tudi kot dekoracija<br />
ali neke vrste podstavek za sadje, buteljke vina oziroma<br />
druge predmete.
82 Z Jurijem po belokranjsko<br />
krepčilo<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Turistični spominek, ki smo ga dijaki pripravili za letošnje<br />
tekmovanje Več znanja za več turizma je nastal na podlagi<br />
zgodbe, ki govori o mladem dečku Juriju.<br />
Slednji je v času Uskokov rešil Belo krajino pred tremi<br />
velikani, ki so jo uničevali.<br />
Ko so vsi domačini obupali nad tem, da bi pregnali zlobne<br />
velikane se je na pot odpravil Jurij, ki je s seboj nesel platnen<br />
»žakličk«, ki mu ga je pripravila mama. V njem sta bila<br />
kapa in šal, ki mu jih je spletla iz doma pridelane volne – z<br />
njuno pomočjo se je segrel in premagal prvega velikana, ki je<br />
zaledenel čarobno belokranjsko pokrajino. V žakličku je bil<br />
tudi brezov sok, ki je dal Juriju energijo, da je ukanil drugega<br />
velikana, ki je s svojimi velikimi nogami potacal vse pridelke, ki<br />
so jih pridelovali kmetje. Tretjega velikana, ki je bil najbistrejši in je po Beli krajini kradel<br />
ovce pa je Jurij ukanil šele, ko je ponovno našel motivacijo, da reši svojo deželo. Motivacijo<br />
mu je predstavljal zadnji predmet v žakličku – na les bele breze vgravirano belokranjsko<br />
ljudsko glasbilo tamburica.<br />
S pomočjo »žaklička« je tako v naši zgodbi Jurij rešil Belo krajino, poleg tega pa nas s svojimi<br />
doživetji v zgodbi nauči še nečesa zelo pomembnega:<br />
ne glede na to kako brezizhodno izgleda situacija, se vedno najde rešitev!<br />
Grm Novo mesto –<br />
center biotehnike in turizma<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem<br />
Ulica talcev 3<br />
8000 Novo mesto<br />
(07) 33 21 527<br />
ssgt.nm@guest.arnes.si<br />
http://ssgt-nm.si/<br />
Avtorji naloge: Ula Gliha, Anita Sinjur, Alen Golobič,<br />
Sodelujoči na stojnici: Ines Rupnik, Lina Ovnik, Sara Milanović<br />
Mentorica: Slavica Šterk, somentorica: Jožica Medle
V letošnji tekmovalni nalogi z naslovom Z Jurijem po<br />
belokranjsko krepčilo smo predstavili svoj turistični<br />
spominek z imenom belokranjski žakličk. Vanj smo<br />
»vtkali« izdelke iz naravnih danosti, ki jih je moč najti na<br />
območju Bele krajine – edinstvene pokrajine na skrajnem<br />
jugovzhodu Slovenije. V notranjosti posejane vinograde<br />
in polja, objemata, pogorje Gorjancev z ene in obmejna<br />
reka Kolpa, z druge strani. Energija v teh krajih je, po<br />
mnenju obiskovalcev, nekaj prav posebnega.<br />
Turistični spominek je sestavljen iz treh simbolnih<br />
elementov, ki imajo v zgodbi ključno vlogo, le-ti pa so<br />
skupaj trženi v laneni vrečki, žakličku iz zgodbe. Zunanjo<br />
podobo lanene vrečke, imenovane Belokranjski žakličk,<br />
pa krasi glavni lik zgodbe, mlad junak Jurij.<br />
Prvi element spominka sta kapa in šal, izdelana iz pristne<br />
belokranjske volne. Volneni šal in kapo naj bi dijaki naredili<br />
sami, no, vsaj tak je bil načrt. Kmalu smo ugotovili,<br />
da pletenje pravzaprav ni tako preprosto kot deluje na<br />
prvi pogled. Nam, pripadnikom računalniške generacije,<br />
je prineslo kar nekaj težav. A k sreči imamo mentorico, ki<br />
si je vzela čas in vztrajno popravljala naše napake ter nam,<br />
priznamo, pomagala pri pletenju zaključkov.<br />
Med raziskovanjem in iskanjem drugega elementa spominka<br />
smo naleteli na pridelovalca brezovega soka Roberta<br />
Bartola, ki nam je za potrebe predstavitve na tržnici<br />
daroval nekaj litrov tega naravnega bisera. Čisti brezov<br />
sok je blago sladka, malo gostejša tekočina prijetnega<br />
okusa, ki ima številne pozitivne učinke ne le na zdravje,<br />
temveč tudi na lepoto. Je raztopina hranil, ki se spomladi<br />
pretaka po deblu, iz korenin v krošnjo. Sok je v spominku<br />
pakiran v majhnih stekleničkah, ki poleg privlačnosti embalaže<br />
zagotavljajo, da potencialni kupci našega spominka,<br />
ki mu lahko rečemo kar zdravilo, brez težav vzamejo s<br />
seboj, tudi na letalo.<br />
Zadnji element spominka pa je les bele breze, ki smo ga<br />
preoblikovali v družabno igro spomin, liki katerega temeljijo<br />
na naši zgodbi.<br />
Naš cilj smo tako izpolnili: spominek, ki reprezentira<br />
Belo krajino in njene naravne danosti, je uporaben in<br />
hkrati za turiste zanimiv. Posebno privlačnost pa mu<br />
dodaja še pravljična zgodba. Izmišljena zgodba o dečku<br />
Juriju, ki je premagal tri velikane. Za slednjo imamo<br />
v bližnji prihodnosti načrt, da jo skupaj z mentorico<br />
izdamo v obliki slikanice, tako naš projekt »Z Jurijem<br />
po belokranjsko krepčilo« živi naprej, tudi po končanem<br />
tekmovanju.<br />
83
84 Keltus<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Novo mesto je glavno, gospodarsko središče na Dolenjskem in je manj poznano kot<br />
turistični kraj, čeprav že od leta 2006 nosi častni naziv »mesto situl«. Današnja poglavitna<br />
turistična ponudba Novega mesta temelji predvsem na poslovnem in športnem<br />
turizmu, ostale zvrsti turizma pa se bolj počasi razvijajo. Mesto ima tudi bogato<br />
arheološko dediščino, ki jo želimo še dodatno oživiti z novimi turističnimi spominki.<br />
Ker pa je naš turistični izdelek povezan z bivanjem Keltov, ki so nekoč živeli na enem<br />
izmed gričev mesta, bomo v nadaljevanju pogledali v čas prazgodovine mesta.<br />
V obdobju starejše in mlajše železne dobe arheološke najdbe pričajo o tedanji veliki<br />
spretnosti oblikovalcev kovin in gline, gosti naseljenosti in njihovi kulturi. Iz tega obdobja<br />
je bilo odkritih veliko število figuralno okrašenih in neokrašenih vedric oz. situl.<br />
V času antike so naše ozemlje zaznamovali tudi Rimljani, saj je v bližini mesta potekala<br />
pomembna rimska prometna pot iz Ljubljane proti Sisku.<br />
Pri raziskovanju življenja Keltov na Dolenjskem v obdobju od 4. stol. pr. n. št. smo naleteli<br />
na veliko zanimivosti. Iz zgodovinskih literarnih del lahko zasledimo opise, da so bili<br />
Kelti izjemni, inovativni, trdoživi ljudje, obvladovali so rituale in protokole narave, močno<br />
so bili povezani z zemljo, vodo in kamni. Ženske so bile enakopravne z možmi. V družini<br />
so imele poleg rojevanja pomembno vlogo. Vzgajale so otroke, skrbele za dom, vodo in<br />
hrano ter se ukvarjale s tkanjem. Rade so bile lepo urejene, nosile so različen nakit iz brona<br />
ali zlata na različnih delih telesa in oblekah.<br />
Kelti so bili znani po svoji umetnosti, ki je bila zelo izrazna, saj so izdelovali različne figure<br />
manjših in najmanjših velikosti. V začetku so z veliko mero natančnosti ustvarjali zapletene<br />
Ekonomska šola Novo mesto<br />
Ulica talcev 3 a<br />
8000 Novo mesto<br />
(07) 393 32 60<br />
informacije@esnm.si<br />
www.esnm.si<br />
Avtorji naloge: Rebeka Bajc, Sara Cajnar, Nika Tea Frelih, Lara Gašperšič<br />
Mentorica: Valerija Kranjc
geometrijske like, kasneje pa se je začel uveljavljati bolj<br />
svoboden slog z upodabljanjem različnih motivov iz narave.<br />
Bili so pravi mojstri dekoracije predmetov.<br />
Pred iskanjem ideje za turistični spominek smo raziskali<br />
obstoječo ponudbo turističnih spominkov v Novem mestu<br />
na več prodajnih mestih. Ugotovili smo, da je ponudba<br />
spominkov kar pestra. Na voljo so različni magneti z motivi<br />
situl, novomeških znamenitosti, raznovrstni nakit iz<br />
stekla ali kovinskih elementov, lesene deske v najrazličnejših<br />
oblikah. Na TIC-u Novo mesto smo skupaj z zaposleno<br />
osebo ugotovili, da je najbolje, da razvijemo izdelek, ki<br />
bo okolju prijazen torej iz lesa z ekološko noto.<br />
Odločili smo se za izdelavo unikatnih obeskov iz lesa<br />
slovenskih sadnih dreves (hruška, češnja, jablana, sliva),<br />
ki so nekdaj rastla v dolenjskih vrtovih, ob obronkih<br />
travnikov, njiv in ob prometnih poteh.<br />
Izdelek je lahek, na otip je prijeten, narejen iz ekoloških<br />
materialov, in sicer iz domačega lesa, zavzema malo prostora<br />
v prtljagi turista in ima konkurenčno ceno. Turist ga<br />
lahko uporabi kot obesek vratne verižice ali kot obešalo<br />
za ključe oz. USB disk. Premer kroga obeska znaša 4 cm,<br />
debelina pa cca 3 mm. Na hrbtni strani izdelka je prilepljena<br />
nalepka, na kateri so navedeni podatki o izdelku.<br />
Vsak obesek ima zgoraj izvrtano luknjico, ki je namenjena<br />
za vgradnjo sponke, ki omogoča napeljavo vratne<br />
verižice oz. vrvice. Izdelek se prodaja v lični papirnati<br />
škatlici, ki je prijazna do okolja.<br />
Na obeskih, ki lahko služijo kot nakit vratnih verižic, so<br />
vgravirani razni keltski simboli. Za keltske simbole smo<br />
se odločili iz razloga, ker so bile na Dolenjskem, zlasti na<br />
ozemlju sedanjega Novega mesta, izkopane arheološke<br />
najdbe iz prazgodovine, ki pričajo o nekdanjem življenju<br />
keltskih plemen. oz. vrvice.<br />
Pri iskanju imena za turistični spominek smo naleteli<br />
na obilico težav, ker smo želeli izbrati starinsko ime. Po<br />
nekaj urah iskanja smo se odločili, da se bo naš izdelek<br />
imenoval Keltus. To ime smo našli v Valvazorjevi knjigi<br />
Slava vojvodine Kranjske, kjer je avtor med drugim želel<br />
odkriti resnični in prvi izvor imena Kranjska. Prebivalce<br />
dežele Kranjske so nekdaj imenovali Kelti po osebi<br />
Celtus, in sicer to po Polifemovem sinu, ki mu je bilo ime<br />
Keltus.<br />
V sedanjem času se ponovno obujajo keltske kulture,<br />
običaji in vrednote, ker sodobni človek v svojem hitrem<br />
tempu življenja pogreša duhovne vrednote in resničen,<br />
globji stik z naravo.<br />
V zadnjih letih se je na to temo zvrstilo kar nekaj turističnih<br />
dogodkov, na katerih so obudili nekdanje življenje<br />
Keltov. Danes lahko spoznamo in prevzemamo prijetnejše<br />
oblike keltskega družbenega življenja, ki so poznani po<br />
misterijih, mitih in magiji. Iz njihove povezave z različnimi<br />
elementi se lahko marsikaj naučimo tudi mi.<br />
85<br />
»Kakor je keltska moč obudila mene, naj obudi tudi vas. In<br />
vas ponovno ponese v spomine, ko ste obiskali našo prečudovito<br />
dolenjsko vas.«
86 Dogodivščine Male Tikvice<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Osrednja nit spominka je tikev (buča), ki je naš tradicionalni, naravni in lokalni pridelek.<br />
Spominek predstavlja edinstveno ponujeno vrednost. Je večnamenski in večgeneracijski,<br />
torej namenjen celotni družini od najmlajših do najstarejših.<br />
Sestavljen je iz:<br />
• knjige receptov,<br />
• družabne igre Mala Tikvica ter<br />
• sestavin za pripravo bučnega namaza (bučnega olja, bučnih semen in začimb).<br />
Skozi turistični spominek želimo vplivati na večjo prepoznavnost Prekmurja, tako<br />
doma kot širše. Slovenski spominki kljub svojemu potencialu še vedno niso dovolj<br />
prepoznavni. Ravno zato smo izdelali sestavljen spominek, ki predstavlja različne značilnosti<br />
Prekmurja in buč.<br />
Za spominek smo najprej dobili zamisel o bučnem namazu in se odločili, da ne bo že<br />
pripravljen, temveč smo priložili vse potrebne sestavine z namenom, da si ga pripravi vsak<br />
sam. Ker smo želeli predstaviti še ostale okusne jedi iz buč, smo naredili majhno knjižico<br />
z recepti, za pripravo različnih jedi. Poudarili smo tudi koristne učinke bučnega olja na<br />
zdravje posameznika, zato smo na zadnji strani knjižice receptov zapisali še 7 koristi za<br />
zdravje. Da bi bil spominek zanimiv tudi za mlajše, smo se domislili zabavne in poučne igrice,<br />
preko katere bodo igralci spoznavali Prekmurje, njegove naravne in druge znamenitosti.<br />
Vse dele spominka smo želeli združiti in ponuditi skupaj, zato smo oblikovali leseno škatlico,<br />
v kateri bo celoten spominek shranjen in je uporabna tudi za druge namene.<br />
Vsem oboževalcem domačih, tradicionalnih jedi in iger pa smo pripravili enodnevno kulturnozabavno<br />
prireditev, ki bo potekala na Gradu na Goričkem.<br />
Ekonomska šola Murska Sobota,<br />
Srednja šola in gimnazija<br />
Noršinska ulica 13<br />
9000 Murska Sobota<br />
(02) 521 34 00<br />
ekonomska.sola@s-es.ms.edus.si<br />
www.ekonomska-ms.si<br />
Avtorji naloge: Nina Novak, Lara Seredi, Nika Hari, Simona Nemec,<br />
Niko Potočnik, Filip Kutoš, Melisa Rainer<br />
Mentorici: Nataša Šiplič Šiftar, Cvetka Gomboc Alt
87
88 Po poteh Vinka Spominka<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Turistični proizvod, ki smo si ga zamislili v letošnjem šolskem letu, smo poimenovali<br />
Po poteh Vinka Spominka. Zgodba se odvija na Krasu.<br />
Vinko Spominko je sin doberdobske matere in kraškega očeta, ima ženo in dva<br />
šoloobvezna otroka. Družina je zelo povezana. Obletnica poroke staršev je pred vrati,<br />
Vinko pa še ne ve, kaj bi staršema podaril. Rad bi ju obdaril z nečim, kar jima bo<br />
obudilo spomin na njuno »ohcet«.<br />
Da bi našel primerno darilo, se poda na pot, na kateri obišče več kraških zamejskih<br />
vasi, ki jih je že kot otrok obiskal s starši.<br />
V vsaki vasi, v kateri se ustavi in preizkusi lokalne enogastronomske dobrote, si za<br />
spomin vzame vinski zamašek. Dan obletnice se bliža in Vinko še nima darila. Kmalu<br />
mu šine ideja…staršema bo podaril veliko srce, ki sta ga vnuka izdelala iz zbranih<br />
zamaškov.<br />
Namen tega projekta je spoznavanje Krasa, vina in gastronomije ter naravnih zanimivosti<br />
in kulturne dediščine naših krajev. Turistični paket je posebej primeren za vse mlade<br />
družine z otroki, pa tudi njihove stare starše, ki se želijo razvedriti ob dobri hrani in kapljici.<br />
In ko oni uživajo, uživajo tudi otroci, ko se v družbi animatorja zabavajo in ustvarjajo<br />
spominke iz zamaškov. Ob zabavi pa še spoznavajo kulturno, naravno in zgodovinsko<br />
dediščino kraškega območja (prijetno s koristnim).<br />
Tehniška šola za turizem<br />
s slovenskim učnim jezikom<br />
Žiga Zois<br />
Ul. Puccini 14<br />
34170 Gorica, Italija<br />
+(39) 0481 53 00 21<br />
gois00400n@istruzione.it<br />
www.potep.org<br />
Avtorji: Erika Bric, Martina Feresin, Giorgia Trevisan, Lisa Mainardis,<br />
Nace Sorč, Laura Drašček, Martina Zidarich<br />
Mentorice: Flavija Bezeljak, Sara Bresciani, Federica Bello,<br />
Michela Codermaz, Erika Valentinčič
Dnevni program po poteh vinka spominka<br />
89<br />
9.00 Doberdob (ogled Gradine in jezera)<br />
10.30 Devin (Devinski grad)<br />
12.00 Repen in Repentabor, Kraška hiša, cerkev device<br />
Marije Vnebovzete (arhitektura in obzidje)<br />
13.00 Osmica Zidarich Praprot: degustacija vin in kosilo,<br />
ogled vinske kleti Zidarich<br />
15.30 Povratek na Gradino
90 Suvenirima o Zvorniku<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
U skladu sa ovogodišnjom temom festivala, cilj nam je afirmacija Grada Zvornika,<br />
posebno putem suvenira. Koristićemo postojeće suvenire Turističke organizacije grada<br />
Zvornika, kao i one koje ćemo sami izraditi. Na osnovu istraživačkog dijela zastupićemo<br />
suvenire o mostu sa rijekom Drinom, tvrđavi, gradskoj kapiji, manifestaciji Zvorničko<br />
ljeto.<br />
Cilj nam je da napravimo široku turističku ponudu, za razne turiste, od onih što vole<br />
slikanje, kulturne manifestacije do gostiju koji vole koncerte. Zato će ovaj turistički<br />
proizvod biti skup različitih ponuda, u kojima svako može da pronađe ono što mu<br />
odgovara, a ujedno i za svaku ponudu, imaćemo i suvenir koji ga prati. Predstavićemo<br />
Zvorničko ljeto, Regatu, Uličnu trku, Vidovdanski sabor, Plivanje za Časni krst i<br />
manifestaciju Mostovi spajaju ljude.<br />
Javna ustanova<br />
Srednjoškolski centar<br />
»Petar Kočić« Zvornik<br />
Vuka Karadžića 69<br />
75400 Zvornik<br />
056/490-290<br />
ss62@skolers.org<br />
www.gimissspkzv.org<br />
Učenici: Isidora Jerkić, Dajana Erkić, Jovana Jovanović , Čedomir Ristić,<br />
Sofija Šurbat, Ana Subotić, Anja Šešlija<br />
Mentor: Željko Zarić
Abstract<br />
In accordance with this year's theme of the festival, our<br />
aim is to affirm the city of Zvornik, especially through<br />
souvenirs. We will use the existing souvenirs of the Tourist<br />
Organization of the city of Zvornik, and souvenirs<br />
made by ourselves. Based on the research part, we will<br />
make souvenirs with the bridge on the Drina River, the<br />
fortress, the city gate, the Zvornik Summer manifestation.<br />
Our goal is to make a wide tourist offer, for various<br />
tourists, from those who like painting, cultural events to<br />
guests who like concerts. That is why this tourist product<br />
will be a set of different offers, in which everyone can<br />
find what they like, and at the same time for each offer,<br />
we will also have a souvenir to accompany it. We will<br />
present Zvornik Summer, Regatta, Street Race, Vidovdan<br />
Assembly, Swimming for the Holy Cross and the manifestation<br />
Bridges connect people.<br />
91
92 Turistička razglednica<br />
regije Birač<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Ovim projektom predstavljamo turističku razglednicu regije Birač, otvarajući vrata<br />
četiri srednjovekovna manastira iz 14 i 15 veka: Lovnica, Tavna, Sase i manastir<br />
Svetog Jovana Preteče, kao i vrata najstarije džamije u Bosni i Hercegovini – Kušlet.<br />
Regija Birač se nalazi u istočnoj Bosni i obuhvata geografski povezane teritorije<br />
opština Bratunac, Milići, Srebrenica, Šekovići, Vlasenica i Zvornik.<br />
U skladu sa ovogodišnjom temom, cilj nam je afirmacija i promovisanje svih religija<br />
na prostoru regije Birač preko verskog turizma. Potrebno je privuči što veći broj<br />
stranih i domaćih turista da bi se upoznali sa načinom dolaska u verske objekte koji<br />
predstavljaju kulturno-istorijsko, duhovno i nacionalno blago naše zemlje.<br />
Proizvod koji nudimo je dvodnevni događaj, koji se sastoji od obilaska regije Birač – prvi<br />
dan je obilazak džamije Kušlet (opština Zvornik), manastirskog kompleksa Sase (opština<br />
Bratunac) i manastira Lovnice (opština Šekovići.) Za sutrašnji dan planiran je obilazak<br />
manastira Tavna i manastira Svetog Jovana Preteče koji pripadaju opštini Zvornik.<br />
Ovom našom turističkom ponudom želimo da zaineresujemo ljude da dođu i upoznaju<br />
druge religije i tako promovišu verski turizam. Verski turizam treba da bude most koji će da<br />
spoji i poveže ljude različitih religija da bi ljudi bolje shvatili i razumeli jedni druge.<br />
Javna ustanova<br />
Srednjoškolski centar<br />
»Petar Kočić« Zvornik<br />
Vuka Karadžića 69<br />
75400 Zvornik<br />
056/490-290<br />
ss62@skolers.org<br />
www.gimissspkzv.org<br />
Učenici: Miroslav Pisić, Bojan Ašćerić, Dušan Mijatović,<br />
Dejan Galić, Stefan Tomić, Ivan Pantelić<br />
Mentor: Darka Tolj
Program<br />
Prvi dan<br />
93<br />
8.00 Dolazak i smeštaj učesnika u motel »Laguna«<br />
9.00 Pešačenje do džamije na Kušletu i njen obilazak uz<br />
izlaganje turističkog vodiča<br />
10.30 Odmor i doručak<br />
11.00 Poseta i obilazak manastira Sase i rimskog nadgrobnog<br />
spomenika koji se nalazi u kompleksu manastira<br />
13.30 Povratak u Zvornik i ručak u restoranu »Vidikovac« i<br />
polazak do manastira Lovnice<br />
15.30 Pešačenje, poseta i obilazak manastira Lovnica<br />
18.00 Povratak u Zvornik. Večera i noćenje u restoranu<br />
»Gradska kafana Central«<br />
20.30 Druženje, bogati noćni život Zvornika<br />
Drugi dan<br />
9.00 Doručak u restoranu »Gradska kafana Central«<br />
10.00 Obilazak manastirskog kompleksa Tavna uz izlaganje<br />
turističkog vodiča<br />
14.00 Povratak u Zvornik. Ručak u etno restoranu »Šoja 2«<br />
na Zvorničkom jezeru<br />
16.30 Obilazak zvorničkoga manastira uz izlaganje turističkog<br />
vodiča<br />
19.00 Ispračaj učesnika
94 Nezaboravan trag<br />
Vrnjačkih parkova<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Banja označava »mesto za kupanje ili banjanje« i neraskidivo je vezana za postojanje<br />
prirodnog lekovitog faktora (PLF). Bez njega nema lečenja, pa tako ni banje, drugim<br />
rečima ni naše predivne Vrnjačke Banje. Mineralni izvori bili su ključna atraktivnost<br />
za dolazak turista u ovu kraljicu turizma, smeštenu u prelepom ambijentu planine<br />
Goč. Kasnije, oni su bili samo osnova za dalji razvoj brojnih društvenih atraktivnosti<br />
kojima Banja danas raspolaže. Prema istraživanju turistima najzanimljivije atraktivnosti<br />
su Most ljubavi, Japanski vrt i Vrabac Gočko. One osim što upotpunjavaju sadržaj<br />
boravka turista čiji je motiv posete lečenje, svakako privlače i veliki broj novih segmenata<br />
tražnje koji traže neko novo iskustvo. Suveniri vezani za ove atraktivnosti turistima<br />
omogućavaju da delić tog iskustva ponesu sa sobom. Inovativni suveniri kreirani sa<br />
ljubavlju ostavljaju autentičan, neizbrisiv trag u srcima turista i pozivaju ih da se uvek iznova<br />
rado vraćaju. Kako bi zadovoljstvo turista bilo još na višem nivou prilikom kreiranja<br />
suvenira vodilo se računa o smanjenju stepena zagađenja banje. Izrađeni su od materijala<br />
koji umesto da zagade njene parkove i vodene tokove postali su delić predivnog sećanja koje<br />
vremenom ne bledi. Poštujući elemente tradicije, a u skladu sa konceptom održivog razvoja,<br />
jedan deo suvenira napravravljen je i od obnovljivog resursa, vune.<br />
Ugostiteljsko-turistička škola<br />
sa domom učenika Vrnjačka Banja<br />
Čajkino brdo 18<br />
36210 Vrnjačka Banja, Srbija<br />
+381 (0)36 611 378<br />
ugostturskola@ptt.rs<br />
www.uts.edu.rs<br />
Učenici: Gavrilović Nevena, Jovanović Anđela, Veselinović Sara,<br />
Marković Nikola, Miković Mihailo<br />
Mentor: Marijana Đurađević
Najprivlačnije atraktivnosi Vrnjačke<br />
Banje i suveniri vezani za njih<br />
Most ljubavi poznat je kao posebna atraktivnost gde se<br />
može videti veliki broj mladih parova koji »zaključavaju<br />
svoju ljubav« ostavljajući katance, koji danas preplavljuju<br />
most. Ono što ga karakteriše je priča koja prati čitavu ovu<br />
tradiciju sa zaključavavanjem:<br />
Nekoliko godina pre I svetskog rata zavoleli su se učiteljica<br />
Nada i srpski oficir Relja. Bila je to ljubav kojoj su se<br />
svi meštani Vrnjačke banje divili, sve do početka rata koji<br />
je sa sobom doneo more problema zaljubljenom paru. Početkom<br />
rata, Relja odlazi sa svojom vojskom u Grčku, gde<br />
pronalazi novu ljubav zbog koje zaboravlja svoju Nadu.<br />
Ona je tugovala, patila i umrla mlada i nesrećna. Devojke,<br />
potresene Nadinom sudbinom, u želji da sačuvaju<br />
svoju ljubav, na katance ispisuju imena svojih voljenih<br />
i vezuju za ogradu mosta gde su se Nada i Relja nekada<br />
sastajali, a ključiće simbolično bacaju u reku.<br />
Psenikinja, Desanka Maksimović je inspirisana tužnom<br />
ljubavnom pričom napisala jednu od svojih najlepših<br />
ljubavnih pesama »Molitva za ljubav«, i na taj način je<br />
sačuvala legendu od zaborava. Kako bi priča trajno ostala<br />
u sećanju turista napravljeni su inovativni suveniri koji se<br />
vezuju za »Most Ljubavi«.<br />
Suvenir Love bookmark namenjen je ljubiteljima knjige.<br />
Napravljen je od materijala za reciklažu, kartona, papira i<br />
obnovljivog resursa vune.<br />
Čitajući Nadinu i Reljinu priču stranice beležite našim<br />
Love Bokmarkerima.<br />
Love ključići napravljeni su od materijala za reciklažu, od<br />
žice i kartona.<br />
Učinite vašu ljubav večnom, jedan ključić ponesite sa<br />
sobom.<br />
Kutija ljubavi predstavlja suvenir, kutija u obliku srca,<br />
napravljen od kartona koji u sebi sadrži ljubavne poruke<br />
ispisane na paljenom papiru.<br />
Otvorite kutiju ljubavi i odaberite pravu poruku za vašu<br />
dragu osobu.<br />
Stihovi u boci predstavljaju suvenir sa ispisanim stihovima<br />
čuvene pesme Desanke Maksimović, posvećene<br />
legendi koja se vezuje za »Most ljubavi«. Stihovi pesme<br />
»Molitva za ljubav« ispisani na papiru nalaze se u flašama<br />
namenjenim reciklaži, oblepljenim srcima od papira.<br />
Odaberite pravi stih pesme i ovekovečite vašu ljubav.<br />
Japanski vrt u Vrnjačkoj Banji je otvoren 2011. godine<br />
i predstavlja spoj žive i nežive prirode, mesto koje odiše<br />
spokojom. Sa prvim mrakom ovo mesto nastavlja da živi<br />
zahvaljujući svetiljkama koje vrtu daju posebnu čar.<br />
Svećnjaci Japanskog vrta su napravljeni od plastičnih i<br />
staklenih tegli i starih novina.<br />
Unesite harmoniju u vaš dom sjajem svećnjaka Japanskog<br />
vrta.<br />
Bedževi predstavljaju inovativan suvenir u čijoj izradi su<br />
korišćeni prvenstveno stari bedževi koje su učenici, kao<br />
volonteri na čuvenoj manifestacijiji Love Fest, prikupljali.<br />
Na svakom bedžu ispisana su japanska slova koja imaju<br />
određeno značenje, pa se u skladu sa tim izdvajaju sledeći<br />
bedževi sa određenim pratećim porukama:<br />
Bedž lepote – Kao podsetnik na to da lepota nije samo u<br />
licu, već svetlost u srcu.<br />
Bedž mira – Niko ti ne može doneti mir osim tebe samoga.<br />
Naš Bedž Mira pomoći će vam da pronađete svoju<br />
oazu mira …<br />
Bedž ljubavi – Ljubav je slepa, ali je u zemlji ljubavi i<br />
najtamnija noć obasjana suncem. Neka naš Bedž Ljubavi<br />
bude vaše sunce.<br />
Bedž sreće – Ponesite sa sobom naš Bedž Sreće, jer samo<br />
onaj koji je srećan može širiti sreću oko sebe.<br />
Bedž mudrosti – Mudar čovek ne daje prave odgovore,<br />
već postavlja prava pitanja. Zato nosite naš Bedž Mudrosti<br />
i mislite mudro.<br />
Ukoliko želite da elementi ovog harmoničnog jedinstva<br />
ostanu kraj vašeg srca ukrasite odeću našim bedževima<br />
Vrabac »Gočko« nalazi se u centru Vrnjačke Banje. Predstavlja<br />
skulpturu koju krase tradicionalni srpski opanci i<br />
šajkača. Ime je dobio po planini Goč u čijem se podnožju<br />
nalazi Vrnjačka Banja. Vrabac »Gočko« je bio maskota<br />
Igara bez granica koje su se održale u Vrnjačkoj Banji<br />
1990. godine.<br />
Gočko flašica predstavlja suvenir napravljen od flašice namenjene<br />
za reciklažu ivunice, sa nacrtanim likom Vrapca.<br />
Budite večno mladi, sa sobom ponesite flašicu vode termomineralnih<br />
izvora Vrnjačke Banje.<br />
Gočko Bedž je suvenir sa likom vrapca na bedževima<br />
prikupljanim na Love Festu, kao što su i prethodno pomenuti<br />
bedževi Japanskog vrta.<br />
Stavite Gočko Bedž i osetite duh slobode.<br />
95
96 Kofer sećanja<br />
Turistički proizvod Kofer sećanja predstavlja spoj modernog sa tradicijom. Inspirisan je<br />
vojvođanskim vezom u savremenoj interpretaciji i prilagođen potrebama savremenog<br />
turiste – kupca. Proizvod je uspomena za poneti, koji dočarava magiju vojvođanske<br />
varošice koju stvara njen narod, pesma, igra, tradicija, običaji … Mnoštvo različitosti<br />
tradicija i kultura narodnosti koji ovde vekovima žive, kao koncem poslaganim u više<br />
boja, vezu etno doživljaj vojvođanske varošice, vezu vojvođanski vez mesta gde biti<br />
drugačiji znači biti vredan poštovanja.<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Kofer sećanja<br />
Ovo nije kofer koji pakujete kada krećete na putovanje. Ovo je kofer koji ćete doneti sa<br />
putovanja – sa putovanja u naš grad. Jer znamo da ćete kada pođete nazad, poželeti da<br />
sa sobom ponesete nešto više od uspomena na predivne ukuse autentične vojvođanske<br />
hrane i pića. Više od uspomena na dane provedene na lepom plavom Dunavu, uz pesmu<br />
tamburaša i gajdaša, na čamcima i na fijakerima ili na biciklima. Više od uspomena na<br />
raznolikost tradicija i kultura naših naroda, na grad sporta i velikih sportskih imena, na<br />
predivnu prirodu jedne ravnice u koju je svako dobrodošao, na brojne manifestacije. Nešto<br />
što će vas podsećati ne samo na mesto na kojem ste bili, već i na druženja i stečena prijateljstva,<br />
na snažne utiske i anegdote … Dozvolite da vam kad pođete od nas, kao pravi, dobri<br />
domaćini, napunimo kofere onim malim stvarima koje više od sećanja znače.<br />
Srednja stručna škola<br />
»Dr Radivoj Uvalić«<br />
Trg bratstva i jedinstva 23<br />
21400 Bačka Palanka<br />
+381 216 040 428<br />
ekonomskabp@gmail.com<br />
www.ekonomskabp.edu.rs<br />
Autori: Marija Novaković, Milica Puđa, Jana Aničić, Savo Zorić, Vukašin Đorđić<br />
Mentor: Aranka Harak
97<br />
Upoznajte naš grad<br />
Bačka Palanka<br />
Odmor na mestu gde Dunav spaja panonsku ravnicu i<br />
fruška brda. Upustite se u taj doživljaj, etno boja dinamične<br />
ravnice, obasjaće ga milenijumi kulturnih simbola.<br />
Iznenadjenja u svako doba, za sva čula. Upustite se u<br />
avanture i zalazak sunca u panonsko more.<br />
Foto safari u očaravajućoj prirodi. Vinogradi, vidikovci,<br />
planinski izvori, plaže i pešačke staze … Zaljubljenici u<br />
prirodu uverite se sami.<br />
Zabava uz tamburaše i domaće vino.<br />
Iz zavežljaja prošlosti<br />
u miraz budućnosti
98 Suvenir našeg kraja<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Oduševljeni smo nad svojim gradom kao turističkim odredištem, njegovom poviješću<br />
i kulturnom baštinom smatramo da ovim projektom trebamo dočarati ljepotu našega<br />
kraja i kvalitetu naše gastronomske ponude.<br />
Ovim projektom želimo doprinijeti razvoju i napretku turizma i različitih kulturnih<br />
događanja i manifestacija tijekom cijele godine te predstavljamo suvenir našeg kraja.<br />
Suvenir može biti stvar ili predmet različitog podrijetla, oblika, veličine i predstavlja<br />
poklon za uspomenu i sjećanje.<br />
Svaki suvenir može ispričati »priču« s određenog područja i ujedno biti originalan i autentičan.<br />
Vino i rakija, slavonski kulen te čvarci ili kobasice koje se na tavanima suše,<br />
čajevi od biljaka s domaćih polja, licitarska srca, med. Sve su to proizvodi koje turisti<br />
rado s ovog područja ponesu svojim domovina.<br />
S obzirom da smo mi učenici Ugostiteljsko-turističke škole odlučili smo se za gastro<br />
suvenir kojega mi sami možemo napraviti.<br />
Jedan od suvenira koji smo mi priredili zove se Osječka Knedla, to je delikatesa koja je<br />
nastala iz starog običaja iz vremena osmanske vladavine, a povezuje se s jednom zanimljivom<br />
legendom.<br />
Ugostiteljsko-turistička škola<br />
Osijek<br />
Matije Gupca 61<br />
31000 Osijek<br />
+385 31 211 095<br />
ured@ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr<br />
http://ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr<br />
Autori: Denny Sokić, Matea Sušić, Stjepan Lulić, Talia Batrnek<br />
Mentor: Gabrijela Baraban
Legenda o knedli<br />
U davna vremena, točnije u ljeto 1526. godine, Osijek je<br />
u vihoru rata postao dijelom velikog Osmanskog carstva.<br />
Konačno, na veliku sreću Osječana, u petak, 29. rujna<br />
1687. u 11 sati zadnji osmanski vojnik napustio je grad.<br />
Par godina kasnije, u sjećanje na taj veliki trenutak zazvonile<br />
su osječke crkve i tako proslavile dugo čekanu slobodu.<br />
Kako su godine prolazile, crkve u Tvrđi, Donjem<br />
i Gornjem gradu su i dalje svakoga petka u 11 zvonile<br />
u spomen na veliki događaj no Osječani su krajem 19.<br />
stoljeća zaboravili pravi razlog … Konačno i praktično,<br />
kuharice su shvatile da je upravo to vrijeme, kada im sve<br />
crkve tako kažu, idealno za pripremu jednog od omiljenih<br />
nam jela – knedli (sa šljivama), kako bi cijeli ručak<br />
bio gotov na vrijeme, do podneva! I tako je taj, jedanaesti<br />
sat petkom postao i ostao poznat kao – »knedl sat«!<br />
Knedla je dio gastronomske povijesti koju je Ugostiteljskom<br />
škola u Osijeku oživjela u suradnji s Turističkom<br />
zajednicom grada Osijeka.<br />
Omotač:<br />
• 50 g maslaca,<br />
• 40 g krušnih mrvica,<br />
• 10 g maka,<br />
• 10 g oraha,<br />
• 40 g šećera,<br />
• cimet – po želji.<br />
Priprema:<br />
Skuhajte krumpir, protisnite ga i ohladite. Dodajte oštro i<br />
glatko brašno, orahe, mak, šećer, sol, jaje i cimet. Mijesite<br />
tijesto dok ne postane kompaktno. Od smjese oblikujte<br />
kuglice i u njih utisnite otkoštenu šljivu punjenu pekmezom<br />
od šljiva. Knedle kuhajte u kipućoj vodi.<br />
Na maslacu popržite krušne mrvice, orahe, mak, šećer,<br />
cimet i u smjesu uvaljajte kuhane knedle. Knedle poslužite<br />
s kiselim vrhnjem i domaćim pekmezom od šljiva.<br />
Krempita<br />
Druga slastica koju Osječani vole je krempita. Kremšnite<br />
ili krempite su jedan od omiljenih deserata na našim<br />
prostorima.<br />
Krempita je poznata delikatesa u gradu Osijeku od<br />
davnina, rađena isključivo od domaćih sastojaka. Naime,<br />
rješenjem Sektora za žigove i industrijski dizajn Državnog<br />
zavoda za intelektualno vlasništvo, krempita osječke<br />
slastičarnice Sunčana upisana je u poseban registar tzv.<br />
verbalnih žigova pod zaštićenim nazivom »Osječka krempita«.<br />
Obišli smo i tu slastičarnicu i od vlasnika saznali na<br />
koji način se stvara brend jedne slastice, koliko je i u kojem<br />
roku »Osječka krempita« privukla svoje sljedbenike.<br />
99<br />
Recept za knedlu<br />
Sastojci (za 10 knedli):<br />
Krumpirovo tijesto:<br />
• 750 g kuhanog protisnutog krumpira,<br />
• 150 g glatkog brašna,<br />
• 150 g oštrog brašna,<br />
• 30 g oraha,<br />
• 25 g maka,<br />
• 40 g šećera,<br />
• 10 g soli,<br />
• 1 jaje,<br />
• 2 g cimeta,<br />
• 10 kom šljiva,<br />
• pekmez od šljiva.
100 Opatijski bookmark<br />
sa kamelijom<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Suveniri su ukorijenjeni u lokalnu kulturnu baštinu te promoviraju i materijaliziraju<br />
identitet turističkog mjesta, te stvaraju neraskidivu vezu između prošlosti i sadašnjosti.<br />
Što čini suvenir dobrim, atraktivnim i poželjnim?<br />
Ispitanici ističu da suvenir mora biti malen i jeftin, prepoznatljiv za kraj, tradicijski i<br />
autohton, sa jasnom uporabnom vrijednošću.<br />
I tako istražujući postojeću ponudu suvenira Opatije, i njenu bogatu povijest, odabrali<br />
smo cvijet kamelije kao motiv za naš suvenir. Cvijet kamelije svojom ljepotom očarava<br />
Opatijce, ali i njihove goste, već dugih 170 godina zbog čega predstavlja simbol grada.<br />
Njezinom ljepotom bila je nadahnuta i Coco Chanel, i učinila je bijelu kameliju jedinstvenim<br />
modnim dodatkom.<br />
Prvu kameliju je 1846. godine u Opatiju donio Iginio Scarpa svoj supruzi, i zasadio je u<br />
najljepšem opatijskom Parku Angiolina. Potaknuti brojnim slavnim osobama: piscima,<br />
skladateljima, okrunjenim glavama, koji su u ovom parku uživali u kamelijama i čitanju<br />
knjiga došli smo na ideju našeg suvenira. Izradili smo Opatijski bookmark sa kamelijom.<br />
Cvijet kamelije može biti bijeli, crveni, ružičast i prošaran, a svaku od tih boja iskoristili smo<br />
za naš suvenir.<br />
I dobili smo ono što suvenir mora biti: malen, imati uporabnu vrijednost, pričati priču, a s<br />
obzirom da je rađen od recikliranog materijala, potiče i ekološku osviještenost.<br />
Ugostiteljska škola Opatija<br />
Kumičićeva 14<br />
51410 Opatija, Hrvatska<br />
+385 51 718 520<br />
uso@ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr<br />
http://ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr<br />
Učenici: Ivana Kiđemet, Nina Saršon, Artisto Vlašić<br />
Mentor: Majda Šimunić
Kamelija simbol Opatije<br />
Smještena podno planine i parka prirode Učka, Opatija<br />
pruža izvrstan odabir za odmor ljeti i zimi. Predivna priroda,<br />
parkovi, stare austro-ugarske ville, šetališta i plaže<br />
već 170 godina privlače turiste iz Europe i svijeta.<br />
Opatija je vodeće turističko mjesto u Republici Hrvatskoj<br />
za organizaciju kongresa, seminara i savjetovanja.<br />
Festivalima, koncertima, izložbama i drugim kulturnim<br />
i sportskim događanjima Opatija tijekom cijele godine<br />
nudi kulturno zabavne sadržaje.<br />
Klima Opatije je submediteranska što znači da su temperature<br />
nešto niže, a i padalina te oblačnih dana u godini<br />
ima više nego u južnijim predjelima Jadrana. Parkovi<br />
Opatije poznati su na cijelom području Jadrana i sredozemlja<br />
kao središte parkovnog bilja cijelog svijeta. Parkovi<br />
i zelenilo predstavljaju središnji dio cijelog područja<br />
gradske površine.<br />
Dođite u Opatiju i otkrijte skrivene čari jednog o najljepših<br />
opatijskih parkova! Upoznajte opatijsku povijest<br />
kroz čaroliju Parka Angiolina i uživajte u šetnji slikovitim<br />
stazama. Park Angiolina jedan je od najnagrađivanijih<br />
parkova u Hrvatskoj te najpoznatiji park u Opatiji. Sa<br />
širokom lepezom biljnih vrsta iz raznih dijelova svijeta<br />
čini zeleno srce grada.<br />
Cvijet kamelija koji upotpunjuje ljepotu ovog parka<br />
postao je simbolom Opatije. Osim prekrasne kamelije,<br />
u parku su svoj dom pronašli i američki bor, himalajski<br />
čempres, zimzelena biljka zanimljivih listova – fatsia japonica<br />
te skoro 150 drugih biljnih vrsta. Ovom hortikulturnom<br />
spomeniku uvelike pogoduje ugodna mediteranska<br />
klima pa park, uz pomoć vrijednih ruku vrtlara, uvijek<br />
izgleda savršeno.<br />
Prošećite šljunčanim stazama parka i naići ćete na<br />
šarmantnu Villu Angiolinu i slikoviti Glazbeni paviljon.<br />
Odmorite se na nekoj od brojnih klupica i uživajte u<br />
zelenoj bajci Opatije.<br />
Već dugi niz godina opatijska kamelija privlači veliki broj<br />
turista, koji uživaju u njegovoj ljepoti. Tako je Opatija<br />
dobila svoj simbol. S ciljem brendiranja tog karakterističnog<br />
simbola opatijske rivijere, kamelija se pojavljuje<br />
na svim promotivnim materijalima, razglednicama, dok<br />
sportska natjecanja nose njeno ime.<br />
Brendiranju opatijske kamelije kao simbola rivijere,<br />
pridonosi i Udruga ljubitelja kamelije »Iginio Scarpa« I<br />
Hrvatski muzej turizma koji je danas smješten u Villi<br />
Angiolina.<br />
101<br />
Ugostiteljska škola<br />
Opatija
102 Djevojka<br />
s galebom<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Opatija je poznata turistička destinacija. Turisti mogu u Opatiji uživati tijekom cijele<br />
godine. U ovom projektu sudjelujemo kako bi turiste podsjetili na raznovrsnu turističku<br />
ponudu tijekom cijele godine. Osim toga željeli bi da imaju uspomenu na lijepo<br />
provedeno vrijeme u našem kraju. Djevojka s galebom je simbol Opatije i cijelog<br />
Kvarnera i može se koristiti kao motiv na različitim suvenirima. Ponuda suvenira je<br />
područje gdje se turistička ponuda može obogatiti. Kalendar koristimo svakodnevno i<br />
interesantni motivi mogu privući pažnju i potaknuti turiste da dođu u našu turističku<br />
destinaciju zbog različitih turističkih atrakcija. Djevojka s galebom je čest motiv za<br />
umjetnike i ideje koje se nadovezuju na taj motiv mogle bi se iskoristiti na interesantan<br />
način.<br />
Hotelijersko turistička škola<br />
Opatija<br />
Drage Gervaisa 2<br />
51 410 Opatija<br />
+385 51 27 15 95<br />
hts@ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr<br />
www.ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr<br />
Učenici: Armend Likaj, Ana Krstačić, Korina Svoboda, Ana-Marija Žubrinić<br />
Mentori: Ksandra Sinožić, Marina Ivančić Komadina
Djevojka s galebom<br />
Djevojka s galebom simbol je Opatije i cijelog Kvarnera,<br />
koja će vas uvijek dočekati s čeznutljivim pogledom u<br />
daljinu. Elegantna statua na stijeni uz obalno šetalište<br />
Lungomare u Opatiji krije zanimljivu priču i identitet<br />
djevojke koji je desetljećima bio tajna.<br />
Za ljubitelje umjetnosti Opatija je pravi odabir. Upravo<br />
se Opatija može pohvaliti brojnim »stanovnicima« koji su<br />
namjerno ili slučajno završili na njenim ulicama. Navodi<br />
vas na razmišljanje, svaki put iznova, o životu i sudbini te<br />
divne, mlade djevojke.<br />
Suveniri<br />
Suvenir je predmet kojeg se ponese i zadrži u spomen na<br />
određen događaj, mjesto ili osobu. Riječ dolazi od francuske<br />
riječi souvenir i znači sjećanje. Suveniri su obično<br />
kupuju sebi ili drugima. Suvenir može biti praktički<br />
sve, od pamučne majice sa natpisom I love Opatija, do<br />
metalne registarske tablice i kojekakvih sitnica; plakata,<br />
privjeska za ključeve do flaše vina.<br />
Ove godine naša škola je prvi put sudjelovala u međunarodnom<br />
festivalu »Več znanja za več turizma« i jako smo<br />
zadovoljni s organizacijom festivala i ljubaznim domaćinima.<br />
Učenici koji su sudjelovali na natjecanju imali su priliku<br />
primijeniti kreativnost i doprinijeti turističkoj ponudi<br />
naše destinacije.<br />
Opatija<br />
Opatija, grad koji se često naziva i biserom Jadrana,<br />
danas je jedna od najpoželjnijih destinacija velikog broja<br />
turista.<br />
Ljudi iz cijelog svijeta posjećuju ovaj prekrasni primorski<br />
grad koji je još od 19. stoljeća poznato lječilište. I danas<br />
Opatija privlači ljubitelje wellnessa, relaksacije i kvali<br />
103<br />
tetnog odmora. Zahvaljujući ugodnoj klimi, Opatija je<br />
savršena cjelogodišnja destinacija bogata nevjerojatnim<br />
prirodnim ljepotama.<br />
Grad je smješten ispod planine Učka koja je omiljena lokacija<br />
izletnika i planinara, te svih onih koji žele uživati u<br />
savršenom skladu krajolika. U Opatiji se osim prirodnih<br />
ljepota osjeti i bogata te raskošna povijest. Gradske ulice<br />
ovog grada prepune su kuća zanimljive i neobične arhitekture<br />
te luksuznih vila iz habsburškog doba. Opatiju<br />
krasi velik broj šarolikih parkova te šetnica koje zbog<br />
blizine mora stvaraju opuštajuću atmosferu. Jedna od<br />
najpoznatijih šetnica tik uz more je čuvena šetnica Lungomare<br />
koja bi svakako trebala biti nezaobilazno odredište<br />
svakog posjetitelja.<br />
Nezaobilazna odredišta bi bez sumnje trebala biti i Ulica<br />
slavnih te uvala zvana Portić, a iz Opatije se nipošto<br />
ne odlazi bez fotografije s Djevojkom s galebom koja je<br />
najpoznatija skulptura i simbol ovog grada. Zimi se može<br />
uživati u raskošno ukrašenim trgovima, ulicama, raznim<br />
spektaklima i programima koji su dio opatijske adventske<br />
bajke. Čisto more, prekrasan pogled na obližnje otoke<br />
Cres i Krk, veliki broj plaža, šarmantna povijest grada<br />
te bogat sadržaj različitih atrakcija ono je što iz godine u<br />
godinu vraća stare i privlači nove turiste u Opatiju.<br />
Opatija (od latinske riječi: abbatia = samostan, što je izvedeno<br />
od riječi abbat, abbas = opat)) je naziv za autonomnu<br />
redovničku zajednicu katoličke crkve kojom upravlja<br />
opat ili opatica.<br />
To je ujedno i naziv za kompleks zgrada te zajednice – samostan.<br />
Za srednjeg vijeka opatije su bile jezgra oko kojih<br />
bi se formirala naselja, zbog tog mnoga naselja i gradovi<br />
imaju u svom imenu riječ opatija (abbazia, abbey – kao<br />
grad Opatija).
104 Rooster of Barcelos<br />
Officially the Portuguese Republic is a sovereign country located in the southwest of<br />
Europe, whose territory is located in the western part of the Iberian Peninsula and bordered<br />
by a single nation, Spain. To the south and west, Portugal borders the Atlantic<br />
Ocean.<br />
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
Traditional Food<br />
Traditional food In the Portuguese cuisine, with Mediterranean and Atlantic influences,<br />
we can find many specialties: soups, sausages, cheese, salted cod, sardines,<br />
lamprey, numerous dishes of meat, fish or seafood, pastéis de nata (custard tarts), ovos<br />
moles, and puddings as well as wines – red, white, rosé, sparkling and port wine.<br />
Agrupamento de Escolas<br />
de Barcelos<br />
Av. Joao Paulo II, Apart. 166<br />
Barcelos, Portugalska<br />
aeb@aebarcelos.pt<br />
http://aebarcelos.pt<br />
Avtorji: Gabriela Fortes Ferreira Campos, Hugo Rúben Faria Oliveira, Carolina Pinto Ferreira,<br />
Catarina Dias Miranda, Diogo José Gonçalves Rodrigues, Eduarda Carvalho de Oliveira,<br />
Joana Gabriela da Costa Rodrigues, Margarida Vieira Coutinho da Costa Carvalho,<br />
Renata Gabriela Afonso dos Santos, Beatriz Macedo Ferreira de Sousa Cunha<br />
Mentorji: Augusto Vilas Boas, Maria Pena, Marcelina Santos
The legend of the Rooster of Barcelos<br />
Tradicional Clothes<br />
105<br />
The legend of the Rooster of Barcelos tells the story of<br />
a dead rooster's miraculous intervention in proving the<br />
innocence of a man who had been falsely accused and<br />
sentenced to death. The story is associated with the<br />
17th-century calvary that is part of the collection of the<br />
Archeological Museum located in Paço dos Condes, a<br />
gothic-style palace in Barcelos.<br />
According to the legend, silver had been stolen from a<br />
landowner in Barcelos and the inhabitants of that city<br />
were looking for the criminal who had committed the<br />
crime. One day, a man from neighboring Galicia turned<br />
up and became suspect, despite his pleas of innocence.<br />
The Galician swore that he was merely passing through<br />
Barcelos on a Pilgrimage to Santiago de Compostela to<br />
complete a promise. Nevertheless, the authorities arrested<br />
the Galician and condemned him to hang. The man<br />
asked them to take him in front of the judge who had<br />
condemned him. The authorities honored his request and<br />
took him to the house of the magistrate, who was holding<br />
a banquet with some friends.<br />
Affirming his innocence, the Galician pointed to a roasted<br />
cock on top of the banquet table and exclaimed »It<br />
is as certain that I am innocent as it is certain this rooster<br />
will crow when they hang me. « The judge pushed aside<br />
his plate because he decided to not eat the rooster. But<br />
still, the judge ignored the Galician’s appeal.<br />
However, while the pilgrim was being hanged, the roasted<br />
rooster stood up on table and crowed as the Galician<br />
predicted. Understanding his error the judge ran to<br />
the gallows, only to discover that the Galician had been<br />
saved from hanging thanks to a poorly made knot in<br />
the rope. The man was immediately freed and sent off in<br />
peace.<br />
Some years later, the Galician returned to Barcelos to<br />
sculpt Calvary (or Crucifix) to the Lord of the Rooster<br />
(Portuguese »Cruzeiro do Senhor Galo«) in praise to the<br />
Virgin Mary and to Saint James. The monument is located<br />
in the Archaeological Museum of Barcelos.<br />
In the North, especially in Minho, women dress very rich<br />
and colorful outfits with dominant shades of red, white<br />
or black, wear long gold necklaces and cover their heads<br />
with a scarf. These outfits are only used in parades and<br />
festivals.
REPUBLIKA SLOVENIJA<br />
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN<br />
TEHNOLOGIJO<br />
Turistična zveza<br />
Slovenska Bistrica
TURISTIČNI SPOMINEK<br />
MOJEGA KRAJA<br />
33. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />
16. festival Več znanja za več turizma<br />
izdala in založila Turistična zveza Slovenije<br />
avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic<br />
avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS<br />
oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf<br />
Ljubljana junij <strong>2019</strong><br />
www.turisticna-zveza.si<br />
LIPA<br />
Turistično društvo<br />
KEBELJ<br />
POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA<br />
Občina Dobrovnik
Change language