Revija Lipov list, avgust 2019
Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
- TAGS
- lipov-list
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
AVGUST <strong>2019</strong> Poštnina plačana<br />
pri pošti 1102 Ljubljana<br />
dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />
Intervju<br />
Uroš Grilc o družinskem turizmu<br />
Namig za izlet<br />
Lipniška dolina<br />
Trendi<br />
Vrhunska glasba v edinstvenih<br />
ambientih<br />
Inovativno<br />
Katero doživetje bo letošnji<br />
sejalec?<br />
Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info
Nova turistična aplikacija Turistični vodnik Slovenije, s<br />
katero želi Turistična zveza Slovenije domačim in tujim<br />
obiskovalcem še bolj približati znamenitosti in lepote<br />
Slovenije.
KAZALO<br />
NASLOVNICA<br />
Posočje<br />
INTERVJU04-06<br />
Družinski turizem: za Slovenijo velik, a še neizkoriščen<br />
potencial<br />
POD DROBNOGLEDOM 10-11<br />
Medvode so še lepše in radoživejše<br />
FOKUS 12-15<br />
TD Mislinja: Od podjetnih domačinov do aktivnih<br />
prostovoljcev<br />
TD Lipa: Kjer najbolje diši po – langašu<br />
TURIZEM SMO LJUDJE 16-18<br />
Lidija Koren: »Ko se nečesa lotim, pripeljem to do<br />
konca«<br />
V SLOVENIJI NI DOLGČAS 19-25<br />
POTEPANJA 26-28<br />
Pod fontano zelenih kristalov se kuje turistično zlato<br />
Žalca<br />
NAMIG ZA IZLET 30-32<br />
Lipniška dolina, lepotica med Savo in Jelovico<br />
ZGODBE V TURIZMU 34-35<br />
Rakitna in zgodba o znamenitem rakiškem jamboru<br />
TRENDI 36-37<br />
Dogodki z vrhunsko glasbo v edinstvenih ambientih<br />
INOVATIVNO 38-39<br />
Katero doživetje bo letošnji sejalec?<br />
KULINARIČNI KOTIČEK 42<br />
Blagovna znamka Dobrote Dolenjske<br />
Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici oktobra<br />
<strong>2019</strong>. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva<br />
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10.<br />
septembra <strong>2019</strong> na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.<br />
UVODNIK<br />
Pozdravljeni, drage bralke in cenjeni bralci<br />
naše skupne revije Turistične zveze Slovenije!<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – revija, s katero se Turistična zveza<br />
Slovenije predstavlja že od leta 1984, bralcem<br />
z vsako novo izdajo prinaša vrsto kakovostnih<br />
prispevkov s področja turizma, zanimivih in<br />
znamenitih turističnih krajev, zgodovinske,<br />
kulturne in naravne dediščine Slovenije, še<br />
zlasti pa predstavlja dejavnosti, dosežke in<br />
uspehe turističnih društev, ki so vključena v<br />
krovno organizacijo s sedežem v Ljubljani.<br />
Od izdaje prve številke pred petintridesetimi leti se je v njej zvrstila obilica<br />
člankov in prispevkov, v katerih so bili predstavljeni najbolj aktivni člani,<br />
najboljše turistične storitve in produkti, najlepše turistične destinacije,<br />
najboljša kulinarična ponudba Slovenije, pa tudi drugih dežel sveta, in še bi<br />
lahko našteval. Pred tem so bile vsebine o turizmu v Sloveniji objavljane v<br />
predhodniku <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a – v Turističnem vestniku, ki je svojo pot med<br />
turistične zanesenjake začel že davnega leta 1953, kar pomeni, da bomo leta<br />
2023, čez štiri leta torej, praznovali 70-letnico rednega izhajanja glasila s to<br />
tematiko. Leta 2007 je bila revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> temeljito oblikovno in vsebinsko<br />
spremenjena, sledila je namreč klicu sodobnosti.<br />
Ko sem letošnjega marca prevzel vodenje Turistične zveze Slovenije, je bilo<br />
samoumevno, da bo skrb za pestre, raznolike in pozitivne vsebine v <strong>Lipov</strong>em<br />
<strong>list</strong>u eno mojih prednostnih prizadevanj. Zato sem delo v naši organizaciji<br />
zastavil tudi z mislijo na povečanje naklade revije. Rad bi, da bi ta revija<br />
dosegla vse občine in občinske organe, ki se ukvarjajo s turizmom. Moj smeli<br />
načrt je bil, da bi se naklada že v prvem tromesečju po nastopu mojega<br />
mandata povečala za 500 izvodov.<br />
S pomočjo revije bi laže obveščali javnost ter državne in občinske organe,<br />
odločevalce v naši državi, o novostih v turistični ponudbi, se povezovali in<br />
usklajevali svoje dejavnosti, pa tudi pospeševali turistični razvoj na mejnih<br />
območjih med slovenskimi občinami in regijami.<br />
Mislim, da se temu cilju uspešno približujemo, zato je pomembno, da so v<br />
taki unikatni reviji še zlasti informacije o uspehih in dosežkih turističnih<br />
društev po Sloveniji, saj je <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> predvsem ogledalo njihovih vizij, idej in<br />
novih turističnih proizvodov in storitev, s katerimi širijo in bogatijo turistično<br />
ponudbo vse Slovenije.<br />
Polega vseh drugih ciljev, ki sem jih začrtal v Okvirnem programu dela, si<br />
želim vzpostaviti tudi pristno in vzajemno sodelovanje s turističnimi društvi<br />
po vsej Sloveniji, z njihovimi koordinatorji in z vsemi člani, ki zavzeto in<br />
vztrajno, predvsem pa prostovoljno že leta in leta skrbite za turistični razvoj<br />
svojih in s tem tudi naših krajev po naši izjemni deželi. In <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> mi pri<br />
udejanjanju te naloge lahko zelo pomaga.<br />
Zame kot predsednika je pomembno tudi to, da se na področju turizma<br />
udejanjajo tiste in takšne zamisli in storitve, s katerimi se, spoštljivo do ljudi in<br />
narave in z medsebojno ubranostjo, ubirajo nove poti turizma na novih<br />
ravneh in z novimi vsebinami, ki bodo upoštevale naš način življenja in<br />
bivanja na tem prostoru, ki je naš dom, na katerega smo lahko zelo ponosni.<br />
Kot predsednik si bom prizadeval tudi za vzpostavitev ustreznega<br />
financiranja nacionalne zveze in turističnih društev po vsej Sloveniji. Zelo<br />
aktivno se nameravam angažirati tudi pri ponujanju pomoči pri<br />
zagotavljanju finančnih sredstev za uresničitev vaših in naših skupnih<br />
projektov.<br />
Zato želim glasilu naše Turistične zveze Slovenije, reviji <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> in njenim<br />
ustvarjalcem, uspešno in spodbudno delo s podporo nas vseh, ki si v Sloveniji<br />
prizadevamo za skladen razvoj turizma in za uresničevanje naših skupnih<br />
vizij, zamisli in želja na skupni poti v prihodnost, ki bo s takimi sodelavci prav<br />
gotovo lepa in polna ustvarjalne energije.<br />
Hvala lepa vsem vam za ves dosedanji in prihodnji trud.<br />
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije<br />
3<br />
Kazalo / Uvodnik
4<br />
Intervju<br />
Foto: osebni arhiv Henne Konu<br />
Foto: Luka Dakskobler<br />
Uroš Grilc<br />
Uroš Grilc, Zavod Škrateljc – o družinskem turizmu<br />
Za Slovenijo velik, a še<br />
neizkoriščen potencial<br />
»Pri razvoju družinskega turizma vidim dve možnosti: da ob precejšnjem vložku ustvariš nekaj<br />
spektakularnega, z bazeni, igralnimi parki, zabavišči in podobnim ter ciljaš na množičnost, ali da ustvariš<br />
zgodbo, ki jo oblikuješ v izvirno doživetje, v resen turistični produkt. Oboje je legitimno. A v Sloveniji,<br />
kjer naj si ne bi želeli množičnega turizma, se mi zdi druga pot občutno boljša,« razmišlja Uroš Grilc iz<br />
Zavoda Škrateljc, ki je pred dvema letoma s Potjo pastirskih škratov na Krvavcu začel zgodbo o slovenski<br />
pravljično-doživljajski transverzali za jasno izbrano ciljno skupino: družine z otroki. Doslej je zavod odprl<br />
še dve takšni poti, v Polhovem Gradcu in na Ljubljanskem barju.<br />
Z Urošem Grilcem sva se pogovarjala sredi poletja – v počitniškem času, ko<br />
so družine z otroki še zlasti močna ciljna skupina: o tem, zakaj otroški<br />
jedilniki in tipska igrala še zdaleč ne zadoščajo potrebam in željam otrok in<br />
njihovih staršev, zakaj je pomembno, da se jih pri oblikovanju ponudbe ne<br />
podcenjuje, zakaj je takšne ponudbe v Sloveniji zelo malo; pa o tem,<br />
kakšna je po njegovih izkušnjah s pravljično-doživljajskimi potmi, ki so jih<br />
doslej odprli, pa tudi osebnih, res dobra turistična ponudba za družine.<br />
Zavod Škrateljc je doslej odprl tri pravljičnodoživljajske<br />
poti: Pot pastirskih škratov na Krvavcu,<br />
Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu in Pot<br />
močvirskih škratov na Mali plac na Ljubljanskem<br />
barju. Po odprtju krvavške poti ste dejali, da<br />
načrtujete devet sorodnih poti, ki jih boste povezali<br />
v pravljično-doživljajsko transverzalo. Kako<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Foto: Iztok Medja<br />
Domiseln način uvajanja otrok v svet pohodništva<br />
napredujejo načrti?<br />
Sredi septembra bomo odprli četrto pravljično-doživljajsko pot: Pravljični<br />
Šumberk. Ta bo obiskovalcem približala neverjeten svet sredi Domžal, ki<br />
ga, to si upam reči, ne pozna niti večina prebivalcev Osrednjeslovenske<br />
regije. Sredi mesta so namreč kraški gozd, deset kraških jam ... Zgodba o<br />
pravljičnem Šumberku bo tako poudarila naravne in nekatere zgodovinske<br />
zanimivosti tega območja, od odkritij iz kamene dobe do slamnikarstva, ki<br />
je v preteklosti zelo zaznamovalo Domžale. Novembra bomo odprli novo<br />
doživljajsko Pot čez Ajdovski zid na Zaplani, kjer bomo obiskovalcem<br />
ponudili posebno izkušnjo rimskega obdobja in narave. Pot se namreč vije<br />
ob najdaljšem rimskem spomeniku v Sloveniji, ki na zelo majhnem<br />
območju prečka tri naravne krajine. V prihodnjem letu pa načrtujemo<br />
odprtje še dveh poti: v Štanjelu na Krasu in na Dobrovi pri Ljubljani.<br />
Koncept poti ostaja takšen, kot ste ga začeli s potjo na<br />
Krvavcu? Spodbujanje h gibanju v naravi in spoznavanje<br />
kulturno-zgodovinskih zanimivosti območja s pomočjo<br />
interaktivnih doživljajskih elementov?<br />
Tako je, in seveda skozi zgodbo. To je inovativen način povezovanja<br />
naravne in kulturne dediščine ter značilnosti lokalnega okolja, zato je<br />
izkušnja obiskovalca vsakokrat druga in drugačna.<br />
In ciljna skupina ostajajo družine z otroki?<br />
Drži. Z eno izjemo: potjo Zaklete grofične na Dobrovi. To bo prva zvočna<br />
planinska pot v Sloveniji, brez starostne omejitve, saj imamo vsi radi glasbo,<br />
ne glede na leta.<br />
Od odprtju Poti pastirskih škratov na Krvavcu ste v<br />
pogovoru za <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> poudarili, da je namenjena še<br />
zlasti družinam z otroki, pa tudi, da »turistični produkt,<br />
ki je namenjen vsem, ni namenjen nikomur«. Lahko več<br />
o tem, zakaj je jasno izbrana ciljna skupina pri razvoju<br />
produktov oziroma doživetij tako zelo pomembna?<br />
Če želimo obiskovalcem ponuditi doživetja, to zahteva resno delo,<br />
opredelitev vsebine in dojemanja vsebine ter strukturiranja aktivnosti v<br />
naravi. Zato je konceptualna in vsebinska zasnova vsakega takšnega<br />
turističnega produkta povezana z jasno vsebino, ki nagovarja natančno<br />
določeno ciljno skupino. Enako velja za uspešnost trženja turističnega<br />
produkta: če je ciljna skupina jasna, potem bodo tudi promocijske in<br />
marketinške aktivnosti lahko uspešne. Naše poti in vse, kar spada k njim,<br />
knjige in knjižice, recimo, so jasno oblikovane in napisane za določeno<br />
ciljno skupino. Družine z otroki so še zlasti skupina, za katero je treba<br />
ponudbo zelo pazljivo pripraviti. Za to, da lahko neko ponudbo označiš kot<br />
družinam prijazno, niti približno ne zadošča otroški jedilnik v restavraciji, na<br />
primer, ali to, da imajo otroci na voljo gugalnice in trampolin. Družine iščejo<br />
zgodbe in izvirna doživetja, zato jih ne smemo podcenjevati s šablonsko<br />
ponudbo!<br />
Vi ste dobre primere družinskega turizma najprej<br />
spoznavali na družinskih počitnicah v tujih gorskih<br />
središčih, še zlasti v Avstriji, kjer ste odkrivali<br />
doživljajske pohodniške poti, ponudbo družinskih<br />
doživetij, ki otroke uvaja v svet pohodništva in jih<br />
motivira k hoji. Iz tega je izšla tudi zamisel za vaše<br />
pravljično-doživljajske poti ...<br />
Vsak malce večji turistični kraj v Avstriji, ki smo ga obiskali, ima odlično<br />
oblikovano ponudbo za družine z otroki. Od hotelov, prijaznih do družin,<br />
najsi so luksuzni ali z zmernejšimi cenami, kjer se začne že z izbiranjem<br />
otroških postelj v sobah in zelo premišljenimi jedilniki za otroke, do<br />
predlogov in res dobrih informacij o paleti aktivnosti, ki so primerne za vso<br />
družino. Usposobljeni turistični delavci sami poznajo ponudbo v okolici in<br />
ti nato glede na profil družine (starost otrok, dejavnosti, športnost in<br />
podobno) poznavalsko predlagajo najustreznejšo. Pristop je torej zelo<br />
oseben. Enako izkušnjo imamo tudi z letošnjih počitnic v Skandinaviji, kjer<br />
so že ponudniki v kampih skoraj brez izjeme ponudili zelo dobre<br />
informacije, tudi takšne, ki jih ne najdeš na spletu. Ne le, da poskušajo<br />
razumeti, kaj iščeš, temveč te znajo celo spodbuditi k temu, da poizkusiš<br />
nekaj novega. Nas so najbolj navdušile aktivnosti, povezane s<br />
pohodništvom oziroma z dejstvom, da je treba otroke začeti seznanjati s<br />
kulturo pohodništva z občutkom in dobršno mero motivacije, saj jim<br />
utegneš sicer hojo zameriti. In starši pri tem potrebujemo pomoč. V<br />
zameno za to pa staršem ni težko plačati za produkte in storitve, ki so nekaj<br />
posebnega in kakovostni. Pri ponudbi družinskega turizma štejejo<br />
profesionalnost, izvirnost, zgodba; malomarnosti in rokohitrstva si ne<br />
moreš privoščiti.<br />
Zdi se, da v Sloveniji ni prav veliko ponudbe, ki bi zelo<br />
jasno nagovarjala to ciljno skupino in bi ji bila tudi<br />
popolnoma prilagojena. Kaj menite, zakaj?<br />
Analiza, ki smo jo opravili pred odprtjem Poti pastirskih škratov na Krvavcu,<br />
je pokazala, da je takšne ponudbe v Sloveniji res zelo malo. Pravzaprav<br />
presenetljivo malo. Še vedno mi ni povsem jasno, zakaj. Slovenija je za<br />
razvoj družinskega turizma geografsko sicer idealna destinacija: je majhna,<br />
obvladljiva, dostopna, za doživetje raznolikosti ni treba potovati daleč ... A<br />
za uspešen turizem to ni dovolj, poglejte samo letošnjo izkušnjo Hrvaške.<br />
Še manj pa to zadošča, če si se zavestno odločil za razvoj butičnega<br />
turizma. Družine torej potrebujejo doživetja in pristne izkušnje. Sprehod po<br />
učni ali tematski poti ali pa samo vzpon na bližnji hrib niso turizem.<br />
Na kaj še je treba biti še zlasti pozoren, ko se lotevaš<br />
razvoja ponudbe, ki bo namenjena predvsem družinam<br />
z otroki?<br />
Znano je, da je pri družinah daleč najboljša promocija »od ust do ust«. Pri<br />
čemer imajo graje potenciran odmev. Zato je treba biti pri zagotavljanju<br />
pozitivne izkušnje res pazljiv in dosleden, produkt mora delovati od A do Ž.<br />
Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu<br />
Foto: Aleš Fevžar<br />
5<br />
Intervju<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
6<br />
Intervju<br />
Naslednja podrobnost je povezana z jezikom. Doživetja morajo biti<br />
dosegljiva tudi v tujih jezikih. Italijansko družino, na primer, težko navdušiš<br />
z doživetjem, ki je predstavljeno v angleščini. Ponudbo družinskega<br />
turizma je treba oblikovati z mislijo, da nagovarjaš družine iz različnih okolij,<br />
držav, kultur – zgodba, ki jim jo želiš približati, mora biti razumljiva vsem,<br />
mora imeti nekaj univerzalnega. Vsi naši produkti so že v izhodišču<br />
oblikovani tako, da jih lahko v celoti prevedemo v tuje jezike. Družine so<br />
zahtevna ciljna skupina, ki ni hitro zadovoljna – je pa radovedna, želi si<br />
spoznavati lokalne posebnosti destinacij, ki jih obiskujejo. Malce domišljije<br />
in izvirna zamisel, precej didaktično-pedagoškega znanja, profesionalni<br />
sodelavci – od ilustratorjev in oblikovalcev do piscev, timsko delo, ki na<br />
koncu pripelje do uresničitve zamisli – tako se lahko ustvari zanimiva<br />
lokalna zgodba za družine. Zatem pa sledi še zahtevna plat promocije,<br />
trženja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja produkta. Ponudnike bi<br />
spodbudil, naj bodo glede tega pogumni in ustvarjalni, naj pa se ogibajo<br />
amaterizmu, ki ga je pri nas v turizmu preveč in ki je zagotovilo, da<br />
turističnega razvoja ne bo.<br />
A tudi znotraj segmenta družin z otroki so razlike –<br />
recimo v starosti otrok; mali otroci potrebujejo nekaj<br />
drugega kot že malce večji ...<br />
Pravljično-doživljajske poti snujemo tako, da so primerne za vso družino.<br />
Polhov doživljajski park, denimo, je namenjen predšolskim otrokom, Pot<br />
močvirskih škratov na Mali plac in Pot pastirskih škratov na Krvavcu<br />
otrokom prve triade osnovne šole, Pustolovščina Krvavec že malce<br />
resnejšim pohodnikom, a je njihova vsebina tako razdelana, da jo starši, ki<br />
so na teh poteh prav tako aktivni, brez težav prilagodijo starejšim ali<br />
mlajšim otrokom.<br />
Vi ste sicer izbrali doživetja, ki otroke spodbujajo k<br />
preživljanju časa v naravi in spoznavanju narave na<br />
interaktiven, zabaven način. To gre tudi lepo v korak<br />
s trendom poudarjanja, kako pomembno je, da otroci<br />
preživljajo čas na prostem, še zlasti v naravi.<br />
Naše poti temeljijo na želji po spodbujanju družin h gibanju v naravi, k<br />
vstopanju v svet pohodništva in k odkrivanju lepot in skrivnosti narave, pa<br />
tudi kulturne dediščine, lokalnih legend. Dokazali smo, da je mogoče iz<br />
tega ustvariti in tržiti uspešen turistični produkt. V integralni turistični<br />
produkt smo želeli povezati vrednote, ki so na prvi pogled težko združljive:<br />
naravo, kulturo, ekologijo, zdrav način življenja ... A seveda jih ne<br />
predstavljamo »na prvo žogo«; podajamo jih skozi zgodbo, doživljanje, saj<br />
se tako obiskovalcem globoko vtisnejo v spomin. Na Krvavcu, ki je pašna<br />
planina, se bodo, denimo, vsi otroci za vselej naučili, kako se vesti ob<br />
srečanju s kravami, saj jih bodo na poti zagotovo srečali. To je tudi del<br />
doživetja. Odzivi staršev pa kažejo, da se veliko naučijo in dobro zabavajo<br />
tudi oni.<br />
Bi rekli, da so družine tudi »zvesti« gostje, takšni, ki se<br />
vračajo?<br />
Seveda. Dobro in iskreno doživetje spodbuja vračanje in odkrivanje<br />
novega. Na naše poti se družine vračajo tudi zaradi različnih vsebinskih<br />
ravni doživetij. Je pa treba produkt nenehno razvijati, mu dodajati nove<br />
elemente, ga dopolnjevati; tako bo še uspešnejši.<br />
A tudi starši morajo biti motivirani za takšna doživetja,<br />
o katerih govorite, ne samo otroci.<br />
Seveda. Družinska doživetja so »družinska« doživetja; to niso doživetja za<br />
otroke, temveč aktivno vključujejo tudi starše. To je tip turizma, ki nagovarja<br />
aktivne družine, ki rade raziskujejo, ki so radovedne, so pa tudi ekološko<br />
ozaveščene.<br />
Mateja Gruden<br />
Foto: Iztok Medja<br />
Tip turizma, ki nagovarja aktivne družine, ki rade raziskujejo, ki so radovedne<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info<br />
7<br />
Aktualno<br />
Tuji turisti so junija največkrat prenočili v Ljubljani (na fotografiji), Piranu in na Bledu<br />
V prvi polovici leta več prihodov in prenočitev<br />
Po začasnih podatkih Statističnega urada RS so v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta našteli 2.565.102<br />
turistov ali šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prenočitev je bilo 6.315.814 ali štiri odstotke<br />
več. Domačih turistov je bilo 733.104 (tri odstotke več), tujih pa 1.831.998 (skoraj osem odstotkov več).<br />
Prenočitev domačih turistov je bilo 2.014.348 (približno toliko kot v lanskem prvem polletju), tujih pa<br />
4.301.466 (šest odstotkov več).<br />
Tudi junija več prihodov in prenočitev turistov<br />
Junija je Slovenijo obiskalo skoraj 700.000 turistov; prenočitev v<br />
turističnih nastanitvenih zmogljivostih je bilo okoli 1,7 milijona. V<br />
primerjavi z lanskim junijem se je število prihodov povečalo za 13<br />
odstotkov, število prenočitev pa za deset odstotkov.<br />
Prihodov domačih turistov je bilo štiri odstotke več, prenočitev pa<br />
približno enako kot junija lani; prihodov tujih obiskovalcev je bilo<br />
16 odstotkov več, prenočitev turistov iz tujine pa 14 odstotkov<br />
več.<br />
Največkrat so pri nas prenočili gostje iz Nemčije (19 odstotkov),<br />
sledili so jim turisti iz Avstrije (devet odstotkov) in Italije (šest<br />
odstotkov). Prenočitev nemških turistov je bilo junija letos skoraj<br />
50 odstotkov več kot junija lani.<br />
Največ prenočitev je bilo v gorskih občinah (538.000 ali skoraj<br />
tretjina), sledile so obmorske (dobra petina prenočitev) in<br />
zdraviliške občine (18 odstotkov). V gorskih občinah je bilo<br />
prenočitev 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.<br />
Tuji turisti so junija največkrat prenočili v Ljubljani, Piranu in na<br />
Bledu, medtem ko so domači turisti največkrat prenočili v občinah<br />
Piran in Izola.<br />
Turisti so najpogosteje prenočevali v hotelih in zasebnih sobah,<br />
največjo rast prenočitev pa so junija imeli v kampih, več kot<br />
28-odstotno; sicer so bili kampi po številu prenočitev na tretjem<br />
mestu.<br />
Največjo rast prenočitev so junija imeli v kampih<br />
L. L.<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
8<br />
Dogaja se<br />
Novost na Rudnici v občini Podčetrtek<br />
Stolp zdravja in veselja Rudnica je 40 metrov visok, ima 185<br />
stopnic in trinajst platojev.<br />
Stolp zdravja<br />
in veselja<br />
Slovenija je bogatejša za še en razgledni stolp – na Rudnici v občini Podčetrtek. To je stolp stal<br />
210.000 evrov, župan Podčetrtka Peter Misja pa pravi, da so izdelavo in postavitev plačali izključno s<br />
turistično takso. Znano je, da je občina Podčetrtek izrazito turistična občina, ki spada med prvih pet<br />
»top« turističnih destinacij v Sloveniji; lani so imeli 400.000 prenočitev domačih in tujih turistov.<br />
Na stolp Zdravja in veselja Rudnica so se med prvimi povzpeli Peter Misja, župan Podčetrtka, Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia,<br />
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, in Petra<br />
Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
»Idejne projekte za postavitev stolpa na Rudnici smo naredili že<br />
leta 2008, a smo se z lastnikom zemljišča pregovarjali celo<br />
desetletje! Pa smo nekoliko prestavili lokacijo in se v pičle pol<br />
urice uspešno dogovorili z družbo Slovenski državni gozdovi na<br />
čelu z gospodom direktorjem Zlatkom Fickom, ki so z velikim<br />
veseljem dali soglasje,« je na odprtju stolpa brez dlake na jeziku<br />
povedal zbranim gostom in obiskovalcem, ki so prišli od blizu in<br />
daleč, Peter Misja, tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije.<br />
Stolp so postavili v nekaj mesecih<br />
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />
9<br />
Dogaja se<br />
»Na stolp sva se povzpela že trikrat, občutek višine je<br />
izjemen,« pravita Brigita Gobec iz Rogaške Slatine in Branko<br />
Mlakar iz Poljčan.<br />
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije: »Stolp je<br />
še ena turistična pridobitev za Podčetrtek, ki je že izrazito<br />
turistična občina!« Ob njem Tina Rupar Kobe, projektantka<br />
stolpa.<br />
Darinka in Srečko Brumen ter Adrijana, Branko in Larisa Šauprl<br />
iz Zgornje Velke: »V Podčetrtku imaš res kaj videti. Bili smo že v<br />
Deželi pravljic, gremo še na stolp, pa v vodni park Aqualuno,«<br />
je našteval Srečko.<br />
Na odprtju stolpa so za dodatno poskočnost poskrbeli Trubači iz Divače. Občina Podčetrtek je namreč pobratena z občino Divača,<br />
Trubači pa tako redno nastopajo na dogodkih v Podčetrtku.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
10<br />
Pod drobnogledom<br />
Labodi so postali že zaščitni znak Zbiljskega jezera, ki mu pravijo kar Labodje jezero.<br />
Republiški turistični drobnogled TZS<br />
Medvode so še lepše in<br />
radoživejše<br />
Medvode s središčem na sotočju rek Save in Sore je še lepše mestece, kot je bilo. S postavitvijo pokrite tržnice<br />
ob Medvoški cesti, novim parkom z igrali, večnamensko prireditveno ploščadjo in vrtom z zelišči, dišavnicami<br />
in sadnim drevjem so olepšali dolgo zelo neurejeno točko v središču mesta. Uresničili so tudi željo lokalnih<br />
kmetovalcev, pridelovalcev in še koga, ki bodo lahko poslej na »najlepši tržnici v Sloveniji«, kot pravi Karel<br />
Vernik, predsednik Republiškega turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (RTD TZS), ponujali svoje<br />
izdelke.<br />
Novo tržnico, mestni park in večnamensko ploščad na kar 6500<br />
kvadratnih metrih je zasnoval arhitekturni biro 3biro s profesorjem<br />
Janezom Koželjem na čelu. Ko si je RTD TZS ogledal tržnico (sredi<br />
julija), ta še ni bila odprta, ker še ni imela obratovalnega dovoljenja;<br />
na pridobitev tega še čakajo.<br />
V arhitekturi je vključene veliko medvoške simbolike, stopnice na<br />
zeliščnem vrtu so zgrajene v obliki sotočja, streha tržnice simbolizira<br />
valove obeh rek, torej Sore in Save ... V občini si z županom Nejcem<br />
Smoletom želijo, da bi ljudje vzeli zeliščni vrt in sadno drevje za svoja,<br />
pobirali pridelke, se srečevali na vrtu ob klepetu in odstranjevanju<br />
plevela.<br />
»Naj nov prostor postane sotočje ljudi, energij in novih zamisli,«<br />
poudarja Nejc Smole. Tako kot je na Zbiljskem jezeru in ob njem, kjer<br />
ure minevajo hitreje in se radoživost hitro razmnoži ... Jezero je bilo v<br />
času obiska RTD TZS skrbno urejeno in dobro obiskano.<br />
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />
»Turisti so glede gastronomije čedalje bolj zahtevni, zato<br />
imamo v naši gostilnici Kocka pestro ponudbo za večino<br />
okusov,« pravi lastnica gostilnice Ingrid Košir, Pavle Hevka,<br />
predsednik TZS, pa dodaja, da so prijazni tudi otrokom, saj<br />
imajo v ponudbi posebne jedilnike zanje.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
11<br />
Pod drobnogledom<br />
Nova tržnica v Medvodah je ena najlepših v Sloveniji, meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.<br />
Čeprav je ob cesti Jeprca–Medvode na počivališču opozorilna<br />
tabla, da je prepovedano odlaganje odpadkov, tega očitno<br />
nihče ne upošteva – glede na nesnago in suho dračje ter veje.<br />
Najpogosteje se na počivališču sicer ustavljajo tovornjaki ...<br />
»Med tujimi turisti prihaja to poletje k nam največ Nemcev,<br />
Italijanov, Nizozemcev in Fincev,« našteva Matevž Barle<br />
v medvoškem turistično-informacijskem centru; turiste<br />
najpogosteje zanimajo najem koles, doživetja ob Zbiljskem<br />
jezeru in vožnja po njem ter pohodniške poti.<br />
Velika črna točka v sicer lepo urejenih Medvodah je razpadajoča<br />
zgradba, kjer naj bi bila nekdaj velika športna dvorana. Njena<br />
usoda je, vsaj za zdaj, negotova, pravi Karel Vernik.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
12<br />
Fokus<br />
Pogled na Mislinjo<br />
Turistično društvo Mislinja<br />
Od podjetnih domačinov do<br />
aktivnih prostovoljcev<br />
Mislinja je podeželska občina, ki leži ob istoimenski reki, od njenega izvira pod Roglo do Dovž, z naselji<br />
Mislinja, Šentlenart, Šentilj in Dovže, ter delom od izvira reke Pake do Hude luknje z naselji Spodnji, Srednji in<br />
Gornji Dolič. K občini spadajo še više ležeči naselji Paški Kozjak in Završe ter del Pohorja, od Rogle do Kop, z<br />
najvišjim vrhom Pohorja – Črnim vrhom (1543 metrov).<br />
Zgodovina društva<br />
Že leta 1938 je bilo v Mislinji ustanovljeno Tujsko prometno društvo.<br />
Tedaj se je pet podjetnih gostilničarjev in trgovcev odločilo, da z<br />
zloženko v treh jezikih promovirajo svojo dejavnost. Domače in tuje<br />
goste so vabili v Mislinjo in okoliške kraje ter na zeleno Pohorje.<br />
Druga svetovna vojna in čas po njej sta uničila turizem v kraju, hkrati<br />
pa tudi vse prej omenjene podjetnike.<br />
Drugič je bilo turistično društvo ustanovljeno v šestdesetih letih, a je<br />
kmalu prenehalo delovati. V letu 1983 pa je bilo znova ustanovljeno<br />
in še vedno deluje. Začelo se je s kuhanjem oglja in večeri ob kopi. Ta<br />
je postala tudi simbol društva in tradicijo kuhanja oglja ohranjamo še<br />
zdaj ob prazniku občine Mislinja.<br />
V turističnem društvu prostovoljno sodelujejo številni krajani, ki<br />
verjamejo, da je društvo za kraj pomembno in koristno. Njegova<br />
osnovna naloga je skrb za urejeno in zdravo okolje, v katerem se<br />
domačini in gostje dobro počutijo. V vseh teh letih je organiziralo na<br />
desetine prireditev, ki bogatijo življenje ljudi v kraju, številne med<br />
njimi pa odmevajo tudi zunaj našega kraja in privabljajo v Mislinjo<br />
obiskovalce od drugod.<br />
Za ljubitelje kolesarjenja in pohodništva<br />
Dobro označene kolesarske poti po obronkih Pohorja, Paškega<br />
Kozjaka, Završ, Doliča in Dovž ter dolinska kolesarska pot, imenovana<br />
»Štrekna«, so pravi magnet za ljubitelje kolesarskega turizma. Društvo<br />
z lokalno skupnostjo skrbi za urejenost in označbe teh poti. Dolinska<br />
kolesarska pot je speljana po trasi nekdanje železniške proge od<br />
Doliča do Dravograda in je povezana s kolesarskimi potmi v Avstriji.<br />
Še več, letos je začel voziti Štreknabus s prikolico za kolesa – štirikrat<br />
na dan iz Velenja do Labota v Avstriji. Kolesarske poti so razgibane,<br />
primerne za vešče, pa tudi manj vešče kolesarje.<br />
Označene imamo tudi številne pohodniške poti: iz Mislinje na<br />
Pohorje, na Graško goro, na Paški Kozjak ter do naravnih znamenitosti<br />
in ostalin industrijske in kulturne dediščine našega kraja (Tisnikarjeva<br />
rojstna hiša, Zoisova pot, Huda luknja, rimski nagrobniki ...).<br />
Osrednje prireditve društva<br />
Prva prireditev v letu je sankanje v Mislinjskem grabnu, kjer v<br />
idiličnem okolju pripravimo progo za sankanje in s traktorji vozimo<br />
sankače na začetek spusta. Na cilju zakurimo ogenj v lesenih<br />
»šporhertih«, da kuhamo čaj in klobase. Sankanja se udeleži tudi do<br />
osemdeset sankačev.<br />
Vsako leto pripravimo pustni karneval po ulicah Mislinje s sprevodom<br />
vozov, konjenikov in številnih posameznih ter skupinskih mask.<br />
Zanimive vozove pripravijo društva iz naše občine in Mislinjske<br />
doline; z njimi na pustni način predstavijo aktualne teme iz domačega<br />
kraja, pa tudi politično dogajanje v Sloveniji in svetu.<br />
Sejem sadik in cvetja na zadnjo soboto v aprilu je naša tradicionalna<br />
prireditev. Na njem je mogoče kupiti ali izmenjati semena in sadike<br />
cvetja ter povrtnin. To je čas za setev in sajenje, zato je sejem dobro<br />
obiskan, TD pa poskrbi tudi za zabavo ter za člane društva, ki lahko<br />
brezplačno dobijo vrečo prvovrstnega komposta za dognojevanje<br />
svojih posevkov in sadik.<br />
Etnološko prireditev »Košnja pohorskih planj na star način« izvedemo<br />
na Rogli v sodelovanju s KUD Vladko Mohorič iz Zreč. Začnemo<br />
zjutraj s prihodom koscev, ki pojejo stare pesmi o košnji, grabljice v<br />
tradicionalnih starih oblačilih jih pričakajo s pušeljcem, ki ga zataknejo<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Žetev pšenice<br />
za klobuk svojega kosca. Gospodar košnje in gospodinja pozdravita<br />
delavce s šilcem »ta močnega«. Gospodar razloži, kje in kako se bo<br />
kosilo in tudi ureže prvo red. Košnja se začne, hkrati pa tudi kuhanje<br />
»frouštika« na odprtem ognjišču. Po dobri uri košnje je zajtrk<br />
pripravljen. To so koruzni žganci, zabeljeni z grumpi, in vroče domače<br />
mleko, gospodar pa pokliče kosce in grabljice k frouštiku. Žgance in<br />
mleko ponudimo tudi gledalcem, mimoidočim in tujim gostom, ki<br />
letujejo na Rogli. Po zajtrku se košnja nadaljuje. Imamo tudi učitelja,<br />
ki goste uči pravilno držati koso in seveda tudi kositi. Prireditev<br />
popestrimo s kulturnim programom in družabnimi igrami, popoldne<br />
pa nabašemo seno na voz in ga odpeljemo s konjsko vprego. Letos<br />
bo ta prireditev že sedmič, 4. <strong>avgust</strong>a <strong>2019</strong>, od 8. ure naprej na Rogli.<br />
Osrednja prireditev TD Mislinja je »Pozdrav jeseni«, ki jo letos<br />
prirejamo že triindvajsetič na kmetiji Foltan nad Mislinjo. Prireditev je<br />
tridnevna, z razstavo najboljših pridelkov, pokušnjami ter kulturnim<br />
in družabnim programom. Letos bo od 20. do 22. septembra.<br />
TD zaključi leto z božično-novoletnim sejmom.<br />
Žetev na star način in pot Žige Zoisa<br />
TD Mislinja je v letu 2016 sodelovalo pri vseslovenskem projektu<br />
»Zlata zrnja za novo tisočletje – žetev na star način«, ki ga vodi<br />
Turistično kulturno društvo Babinci in ki se prenaša iz kraja v kraj<br />
po vsej Sloveniji. V središču Mislinje smo zorali njivico v obliki<br />
cveta z naše občinske zastave, zasejali pšenico, ki smo jo prejeli<br />
od Zreč, in želi na star način s pestrim dogajanjem ob žetvi in<br />
mlačvi ter z razstavo kruha in pekovskega peciva Mislinjske doline.<br />
V projekt je bilo vključenih že šestnajst društev. Izbrali smo<br />
najlepši klas, ki je imel 69 zrn, za toliko smo povečali število zrn<br />
naslednje setve in tako so nasledniki naše prireditve (TD Klopotec)<br />
lahko posejali že 3008 zrn pšenice.<br />
Projekt »Zoisova pot« smo pripravili med praznovanjem<br />
občinskega praznika občine Mislinja junija leta 2017. Projekt je<br />
sovpadel z 270-letnico rojstva Žige Zoisa, ki je bil lastnik plavžev<br />
in kovačij v Mislinji. Pripravili in označili smo pot po še vidnih<br />
ostankih industrijskih objektov iz časov železarstva ter jo v<br />
zloženki predstavili in na kratko opisali. Začenja se v Zoisovem<br />
parku, kjer je nekoč stala mogočna Zoisova graščina, pri skulpturi,<br />
na kateri so upodobljeni takrat najpogostejši poklici v našem<br />
kraju, to so oglar, kovač in olcer. V parku je na panoju prikazana<br />
tudi zgodovina železarstva od leta 1723 do leta 1900, ko je ta<br />
dejavnost zamrla in se je začela razvijati lesna industrija z eno<br />
prvih elektrificiranih ozkotirnih gozdnih železnic v Evropi. Ob tej<br />
poti je tudi rojstna hiša našega svetovno znanega slikarja Jožeta<br />
Tisnikarja, ki je bila zgrajena na temeljih nekoč delujočega plavža.<br />
Pot sklenemo z ogledom Zilčevega rova, kjer so pridobivali<br />
železovo rudo.<br />
Turistično društvo Mislinja redno sodeluje z drugimi društvi v<br />
občini, smo tudi član Regijske turistične zveze SAŠKA, tako se<br />
povezujemo in si pomagamo pri prireditvah in druženjih.<br />
Drago Pogorevc, predsednik TD Mislinja<br />
Foto: arhiv TD Mislinja<br />
13<br />
Fokus<br />
Mlatev pšenice na prireditvi »Zlata zrna za novo tisočletje – žetev na star način«<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
14<br />
Fokus<br />
Prireditev »Pozdrav jeseni » na Foltanovi kmetiji nad Mislinjo<br />
Predviden program »Pozdrav jeseni <strong>2019</strong>«<br />
V petek, 20. septembra, bodo osnovnošolci na kmetiji Foltan<br />
pripravili delavnico. Uredili bodo razstavni prostor in ustvarjali<br />
na temo koruze. Naslednji dan bo Planinsko društvo Mislinja<br />
pripravilo pohod na Paški Kozjak, vrtec Sončni škrat pa bo na<br />
Foltanovi kmetiji pripravil delavnico ličkanja koruze in prikaz<br />
izdelave izdelkov iz koruznega ličkanja. Nedelja (od 9. do 18. ure)<br />
je dan osrednjega dogodka prireditve, predvidene pa so<br />
naslednje vsebine: odprtje razstave naj pridelkov, ocenjevanje<br />
naj aranžmajev in podelitev priznanj za leto <strong>2019</strong>; priprava jedi s<br />
koruzo (sodelujejo vsa društva v občini in povabljeni gostje) in<br />
pokušnja jedi; ocenjevanje izvirnih aranžmajev; tehtanje<br />
največjih pridelkov, kot so buče, pesa, paradižnik ...; prodaja<br />
pridelkov in prehrambnih izdelkov na stojnicah. Družabni<br />
program bodo sestavljali metanje podkve v cilj, hoja s hoduljami<br />
in metanje žogic v cilj, predviden pa je tudi kulturni program:<br />
nastop folklorne skupine »Završke dečve«, harmonikarja na<br />
frajtonarici in nastop ljudskih godcev in pevcev ter razstava<br />
kmečkega orodja in naprav, ki so se nekoč uporabljale na kmetiji<br />
Foltan.<br />
Turistično društvo Lipa<br />
Kjer najbolje diši po –<br />
langašu<br />
Vas Lipa leži v severovzhodnem delu Slovenije, v občini Beltinci. Ima okrog 650 prebivalcev. V vasi deluje<br />
pet prostovoljnih društev, med katerimi je tudi Turistično društvo Lipa. To je bilo ustanovljeno leta 1999,<br />
ima pa več kot sto članov, ki skrbimo za prepoznavnost naše vasi. Znani smo še zlasti po langašu, kulinarični<br />
posebnosti, ki slovi daleč naokrog.<br />
Naša najbolj prepoznavna prireditev je langašijada, ki smo jo letos<br />
priredili že dvanajstič. To je tekmovanje v pripravi krompirjevega<br />
langaša. Zakaj krompirjevega? Zato, ker je bila naša vas nekoč znana<br />
pridelovalka krompirja.<br />
Sodelujemo pa tudi z drugimi društvi naše občine in širše okolice.<br />
Tako se udeležujemo pečenja rib na »indašnji« (stari) način v Ižakovcih<br />
na Otoku ljubezni (Büjraški dnevi), kuhanja bučnega golaža v <strong>Lipov</strong>cih<br />
(Pozdrav jeseni), festivala praženega krompirja, folklornega festivala v<br />
Beltincih in še bi lahko naštevali, kje nas je mogoče najti.<br />
Langašijada pri »cimprani iži«<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
15<br />
Fokus<br />
Kolesarjenje v občini Beltinci – skozi tamkajšnja naselja, tudi <strong>Lipov</strong>cih<br />
Aktivni smo vse leto; med drugim pripravljamo krožek ročnih del,<br />
delavnice za otroke, potopisna in različna druga predavanja. Vsako<br />
leto pa ob koncu leta pripravimo poučen izlet za člane društva.<br />
Vabljeni v vas Lipa na naše prireditve in ogled prelepe vasi.<br />
Marta Ferčak, predsednica TD Lipa<br />
Foto: arhiv TD Lipa<br />
TD Lipa pripravlja tudi krožek ročnih del<br />
O vasi<br />
Na začetku vasi imamo hribček z napisom Lipa iz pušpana. V središču<br />
vasi je prekmurska domačija, mi ji rečemo »cimprana« hiša, ker je<br />
zgrajena iz lesa in ilovice, pokrita pa je s slamo. Zraven domačije je<br />
razstavljeno staro kmečko orodje. Za čim lepši videz vasi pa skrbimo<br />
z zasaditvijo rož.<br />
Langaš je ocvrta jed iz krompirjevega testa. Pripravijo ga tako,<br />
da najprej naredijo kvasni nastavek z mlekom, temu dodajo<br />
moko, krompir in sol ter zamesijo testo. To vzhaja približno<br />
pol ure. Nato iz njega oblikujejo hlebčke in jih še enkrat<br />
pustijo vzhajati. Zatem jih raztegnejo v tanke kroge in ocvrejo<br />
v vročem olju do zlatorumene barve. Ko je langaš ocvrt, ga<br />
premažejo z vodo, v katero pred tem iztisnejo česen. Na<br />
letošnji langašijadi, ki je bila v začetku junija, so za langaše<br />
porabili 110 kilogramov moke in 40 kilogramov krompirja.<br />
Priprava langaša<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
16<br />
Foto: osebni arhiv L. K.<br />
Lidija Koren - Kamp Koren<br />
»Ko se<br />
nečesa lotim,<br />
pripeljem to<br />
do konca«<br />
Ugledni britanski časnik Guardian je spomladi uvrstil<br />
Kamp Koren v Kobaridu med dvajset najboljših<br />
evropskih kampov. To je le eno v nizu priznanj<br />
prvemu okolju prijaznemu kampu v Sloveniji, ki ga<br />
je pred slabimi tremi desetletji nad bučečo Sočo,<br />
le streljaj proč od slikovitega Napoleonovega<br />
mostu, odprla Lidija Koren iz Drežniških Raven nad<br />
Kobaridom. Uspeh kampa na nabrežju reke, ki je<br />
bilo pred tem neprehodno goščavje, lahko bržkone<br />
pripiše tudi (ali še zlasti) dejstvu, da se, kot pravi<br />
sama, nikoli ne ustavi; ko se nečesa loti, pripelje to<br />
do konca.<br />
Lidija Koren<br />
Kamp je bil v začetku julija, ko sva se srečali za pogovor, že bolj kot ne<br />
poln. »V glavni sezoni je že nekaj let povsem zaseden. Rast je tako<br />
mogoča samo še pred začetkom glavne sezone in po njej – lani je<br />
bila v tem času 35-odstotna,« pripoveduje Lidija Koren. Kamp je sicer<br />
odprt vse leto, »prizadevam si, da bi imela čim več gostov tudi pozimi,<br />
ko je v dolini mirno, kar obiskovalcem omogoča lepše počitnice kot,<br />
recimo, na višku sezone. Tako sem pripravila tudi zimske pakete: v<br />
sedmih dneh so lahko gostje, na primer, smučali na Kaninu, tekli na<br />
smučeh, krpljali in se sankali, če je bilo snega dovolj, so naredili iglu in<br />
tudi prespali v njem.« Pozimi, pravi, sicer prihajajo tisti, ki ne marajo<br />
velikih smučišč in ki si želijo manj obljudene destinacije z bolj pristnim<br />
in osebnim pristopom.<br />
Veliko več kot kamp v klasičnem pomenu besede<br />
Kamp Koren je bil prvi slovenski kamp, ki je pridobil okoljski znak EU<br />
– eko marjetico, je pa gotovo tudi eden najbolj razvojno prodornih<br />
kampov: poleg parcel za kapiranje so v kampu lesene eko brunarice<br />
(šest jih je, priznani vodnik po kampih Alan Rogers pa je kakovost<br />
bivanja v njih označil z najvišjo oceno in kampu v letu 2010 podelil<br />
naslov Evropski zmagovalec med nastanitvenimi zmogljivostmi),<br />
glamping hiška Lilija in bivak s strešnim oknom; uredili so prostorno<br />
sobo za predavanja in druge dogodke, ki je bila konec junija in v<br />
začetku julija polna somišljenikov odmevne mednarodne akcije<br />
Balkan Rivers Tour, denimo, uredili so manjšo dvorano za fitnes,<br />
plezalni stolp, savno in solno sobo; pripravljajo doživetja ...<br />
»Nikoli pa ne bom odprla restavracije,« je odločna. »Ne prenesem, da<br />
bi se hrana metala proč, čemur se skoraj ne moreš izogniti, če imaš<br />
restavracijo. Po novem pa gostom ponujamo catering večerje.«<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
V zavetju gozdov in gora<br />
17<br />
Turizem smo ljudje<br />
Več noče napovedovati, čeprav zamisli ne presahnejo. »Nočem<br />
napovedovati, kaj bom naredila; če se to ne uresniči, sem sicer<br />
razočarana, ni mi pa treba tega nikomur opravičevati.«<br />
Začetek zgodbe o Kampu Koren<br />
Zgodbo o kampu je sogovornica začela pred slabimi tridesetimi leti.<br />
»Takrat sem bila zaposlena v TIK – Tovarni igel Kobarid in ugotavljala,<br />
da delo, kjer ne moreš razmišljati s svojo glavo, ni zame. Pa tudi<br />
pisarniško delo ne. In nekega deževnega dne so mi prijatelji namignili,<br />
naj uredim kamp ob Soči. Tu, kjer je zdaj kamp, je bilo takrat vse<br />
zaraščeno, sama goščava, brez vode, elektrike, kanalizacije ... Sem se<br />
pa prav tedaj pripravljala na odpravo v Ande (ukvarjala sem se z<br />
alpinizmom, pozneje sem plezanje opustila), in ko sem se vrnila z nje,<br />
sem se lotila dela.«<br />
V Posočju je zdaj več kot ducat kampov, takrat so za naštevanje<br />
zadoščali prsti na eni roki, pa še teh ni bilo treba vseh uporabiti.<br />
»Preden sem se lotila urejanja kampa, pa sem si ogledala samo enega,<br />
Kovača v Vodenci v Bovcu. Sploh se nisem z nikomer posvetovala –<br />
dela sem se lotila tako, kot se mi je zdelo prav.«<br />
Eko – način življenja<br />
Z Lidijo Koren sva se pred nekaj leti že pogovarjali za <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – o<br />
pridobitvi eko marjetice; tedaj je dejala, da je kamp že od začetka<br />
gradila in urejala na ekološki podstati. Precej vizionarska poteza za<br />
tiste čase ... »Preprosto: to sem jaz, to je od nekdaj moj način življenja.<br />
Sem s kmetije in že vse življenje tesno povezana z naravo. Nikoli<br />
nisem razmišljala, da bi lahko bilo kako drugače. Ko so se uveljavili<br />
eko certifikati, sem jih tako zlahka pridobila; kakšno malenkost je bilo<br />
treba urediti na novo, to je bilo pa vse.«<br />
Ugotavlja pa, da se je v zadnjih letih delež gostov, ki jih zanima<br />
ekološka narava kampa, povečuje. »Pred kakšnimi desetimi leti se je v<br />
Sloveniji začelo govoriti o ’zelenem turizmu’, v zadnjih letih letih se<br />
govori samo še o njem, z novimi certifikati in ponudniki, ki jih imajo,<br />
pa je ekološka ponudba čedalje prepoznavnejša (več nas je, vidnejši<br />
smo) in tudi povpraševanje po njej je večje.«<br />
Tako se gostje zdaj med seboj tudi »tožarijo«: »Sami so začeli<br />
opominjati druge, če opazijo, da kakšnih smeti niso vrgli v pravi<br />
zabojnik! Vesela sem, da se čedalje več ljudi zaveda, da je treba za<br />
ohranjanje narave tudi nekaj narediti.«<br />
Janez Pukšič/www.slovenia.info<br />
Arhiv kamp Koren/www.slovenia.info<br />
Eko brunarice<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
18<br />
Turizem smo ljudje<br />
V Posočju ima gospodarstvo premajhno moč<br />
Lidija Koren se zaveda pomembnosti povezovanja za uspešen razvoj<br />
turizma – a je nad njim v Posočju razočarana. Pravi, da gospodarstvo<br />
nima zadostne moči, da ga politika preglasi. »Če navedem za primer<br />
zvišanje turistične takse. Ta se je v primerjavi z lani podvojila – na 1,5<br />
evra (prišteti pa ji je treba še promocijsko takso, ki predstavlja 25<br />
odstotkov občinske takse, namenjena pa je delovanju Slovenske<br />
turistične organizacije, op. p.). Lastniki kampov smo opozarjali, da je<br />
to preveč, da je bila prej v skladu s cenami kampov, ki niso primerljive<br />
z, recimo, cenami hotelov ali višje kategoriziranih nastanitev. Ni prav,<br />
da zviševanje končnih cen ne viša zaslužka gospodarstva, temveč še<br />
zlasti občine. Ampak zdaj bi si bilo zaman prizadevati, da bi se takse<br />
spet znižale – zdaj si moramo prizadevati, da bo taksa ustrezno<br />
porabljena, da bodo imeli od tega kaj tudi naši gostje. A v resnici<br />
smo dokaj nemočni; vse je odvisno od politične volje,« razlaga<br />
sogovornica, ki pravi, da je imela veliko energije, da bi kaj spremenila,<br />
obrnila na boljše. »A za to nimam moči. In tega se zavedam. Tako da<br />
se prepustiš, narediš najbolje, kot lahko ... Več ne moreš.«<br />
To je zgolj ena od potez, ki jih ne razume; kot tudi ne, denimo, zakaj<br />
je bilo treba poseči v naravo in na začetku poti proti priljubljenemu<br />
slapu Kojzak nad Kampom Koren urediti parkirišče za avtomobile,<br />
namesto da bi ga uredili v Kobaridu in od tam vozili turiste do<br />
izhodišča poti s kombiji. Ali tega, kako se je dopustilo, da ima Posočje<br />
(še zlasti Bovec) že na desetine agencij, domačih in tujih, med<br />
katerimi so številne iz Soče naredile goli posel, brez občutka za<br />
doživetje te edinstvene reke. Ali predloga županov posoških občin,<br />
da bi podražili dovolilnice za plovbo po Soči in Koritnici ...<br />
Aktivna tudi na drugih področjih<br />
O Lidiji Koren vedo domačini povedati, da jo je težko ujeti, saj je<br />
bodisi polno zaposlena s kampom bodisi je aktivna na katerem<br />
drugem področju v dolini, ali pa predstavlja kamp in dolino Soče na<br />
kakšnem nastopu v tujini. Dolgo je bila predsednica Turističnega<br />
društva Kobarid, kjer je še vedno zelo aktivna, je tudi članica<br />
drežniškega TD. Je podpredsednica združenja kampov pri GZS. Je v<br />
upravnem odboru evropskega združenja kampov (EFCO). Aktivna je<br />
tudi v GIZ Pohodništvo in kolesarjenje. »Udeležujem se tudi sejmov<br />
in borz v tujini, kjer promoviram kamp, dolino Soče, Julijske Alpe,<br />
Slovenijo.« Pa tudi svojim gostom rada predlaga, kam po Sloveniji<br />
naj se odpravijo, če si tega želijo. »Če me gost, ki ima namen potovati<br />
po Sloveniji, prosi za predloge, mu pripravim pot – glede na njegove<br />
želje.«<br />
»Samo« osem ur dela!<br />
Že res, da živi v osupljivo lepem okolju, pa vendar: kam pa hodi na<br />
počitnice? »Že nekaj let odhajam po naporni glavni sezoni na<br />
največji sejem za kampe v nemški Düsseldorf. Tam sem deset dni in<br />
v tem času se umirim. Kajti delovnih je samo osem ur. Če bi šla na<br />
dopust takoj po poletju, ko je dela tudi za 18 ur na dan, po vsem tem<br />
adrenalinu, bi zagotovo zbolela; kot sem tudi že. Tako pa se na sejmu<br />
lepo umirim – in potem bi bila pripravljena na dopust. Res pa nisem<br />
bila na njem že nekaj let. Nazadnje sem bila na Lanzarote; če grem,<br />
odpotujem kam dlje.«<br />
Kamor koli gre, naj si bo delovno ali zasebno, se »založi« tudi z novimi<br />
zamislimi. »Ne, da bi posnemal – to tudi ni mogoče. Vsaka stvar raste<br />
v svojem okolju – in rasti mora s srcem. In nenehno rasti. Ne vem, kaj<br />
bi, če bi imela že prvo leto na voljo možnost urediti kamp, kakršen je<br />
zdaj (na začetku je bil zgolj na ravnici nad Sočo, šele pozneje se je<br />
razrasel na vršne platone, op. p.) – brez možnosti nadaljnje rasti. In<br />
prav je, da je postopoma rasel, saj sem sama rasla z gosti.«<br />
Nenehno (se) je treba razvijati<br />
Bi lahko dejala, da je ponosna nase, na to, kar je ustvarila v teh<br />
desetletjih in kar ustvarja zdaj? »Vesela sem, daje mi energijo, ko<br />
vidim zadovoljne ljudi, da pa bi rekla, da sem ponosna, to pa težko.<br />
Nimam časa za to,« smeje odgovarja. »Včasih, ko se kaj zaplete, se za<br />
hip zamislim in si rečem: A je meni tega treba? A ne bi bilo laže biti v<br />
tisti tovarni in oddelati osemurni delovnik in iti domov? Ampak to<br />
traja le nekaj trenutkov, potem pa izgine. A prav to, da nisi nikoli<br />
povsem zadovoljen, te potiska naprej. Ne bi bilo prav, ko bi zaspala<br />
na lovorikah.«<br />
Mateja Gruden<br />
Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
Veliko gostov kampa prihaja v Posočje na aktivne počitnice<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
19<br />
v sloveniji ni dolgčas<br />
Tamburanje va Kostele<br />
Tradicionalna etnološka prireditev v eni najmanjših<br />
slovenskih občin na dan velikega šmarna (15.<br />
<strong>avgust</strong>a) je razlog, da se v svojem rojstnem kraju<br />
zberejo domačini, izseljeni in razseljeni Kostelci ter<br />
seveda drugi gostje. Ves dan poteka »Kostevski<br />
direndaj« z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, na<br />
sejmu domače in umetnostne obrti se predstavijo<br />
lokalni obrtniki, domači in tuji ljudski glasbeniki in<br />
folkloristi. Za dodatno kulturno in športno<br />
obarvanost poskrbijo otroci iz tamkajšnje osnovne<br />
šole in lokalna športna društva, dan pa sklene<br />
»Kostevska veselica«.<br />
Več: www.kocevsko.com/sl/dogodki<br />
Foto: www.kocevsko.com/sl/dogodki<br />
Rimske igre na Ptuju<br />
Pred dva tisoč leti je bil Ptuj mogočno mesto: sprva<br />
vojaška postojanka, pozneje pa pomembno<br />
trgovsko in obrtno mesto. Tedanje čase že desetletje<br />
obujajo Rimske igre (od 15. do 18. <strong>avgust</strong>a), ena<br />
največjih predstavitev rimskega obdobja v tem delu<br />
Evrope. Ptuj spremenijo v Poetovio, zasedejo ga<br />
gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi<br />
Rimljani; več kot osemsto udeležencev predstavi<br />
življenje in običaje v starem Rimu.<br />
Več: www.rimskeigre.si<br />
Foto: www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
20<br />
Dogodki<br />
Semiška ohcet<br />
Poroka je bila v preteklosti najbolj pričakovan družinski<br />
dogodek – v Semiču pa nekdanji poročni obred s<br />
pridihom ljudskih šeg in v belokranjski narodni noši<br />
obujajo že več kot dve desetletji s Semiško ohcetjo.<br />
Folklorni ples in petje sta pravi balzam za oči in dušo,<br />
zagotavljajo v Semiču, brbončice pa uživajo v okusih<br />
slastnih zavitkov, ki jih za Štrudlfest (spremljajoča<br />
prireditev) spečejo gospodinje. Tu so še kolesarjenje,<br />
razstave, delavnice in tržnica ... Semiška ohcet bo letos od<br />
23. do 25. <strong>avgust</strong>a.<br />
Več: www.kc-semic.si<br />
Foto: www.semic.si<br />
Šuštarska nedelja v Tržiču<br />
Na angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru (letos 1. septembra),<br />
tržiške ulice oživijo in v mesto pod Karavankami privabijo veliko<br />
obiskovalcev – privabi jih Šuštarska nedelja, tradicionalna prireditev,<br />
ki se je razvila iz tržiških sejmov. Tržič je leta 1492 dobil trške pravice za<br />
prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu redno<br />
vrstili sejmi, med katerimi je bil najpomembnejši sejem kmečkih<br />
izdelkov na angelsko nedeljo. Šuštarska nedelja pa že dolgo ni več<br />
samo semenj, temveč prireditev obrti, nakupov, športa, zabave,<br />
nagradnih iger, izobraževanja in veselja. Na več kot tristo stojnicah je<br />
mogoče kupiti marsikaj, svojo dejavnost pa na ta dan predstavijo tudi<br />
obrtniki in društva. Spremljevalni program Šuštarske nedelje je pester.<br />
Galerije in muzeji odprejo svoja vrata, na prireditvenih odrih se vrstijo<br />
nastopi glasbenikov, plesalcev in športnikov. Najmlajši in malo manj<br />
mladi spoznavajo tradicijo čevljarstva in obrti, se zabavajo v lunaparku<br />
in preizkušajo srečo v nagradnih igrah.<br />
Praznik idrijskih žlikrofov<br />
Niso vsi žlikrofi idrijski in samo izbrani so pravi idrijski<br />
žlikrofi, poudarjajo v Idriji. Ta kulinarična idrijska<br />
posebnost je tudi pod okriljem evropske zaščite: idrijske<br />
žlikrofe lahko izdelujejo le izdelovalci, ki upoštevajo<br />
določila iz elaborata o označbi tradicionalnega ugleda<br />
zanje. Sicer so pripravljeni iz testa in polnjeni s<br />
krompirjevim nadevom, so pa značilne oblike. Idrijčani<br />
jih od nekdaj radi postrežejo z bakalco, jedjo iz<br />
koštrunovega mesa in zelenjave. Imajo pa tudi svoj<br />
praznik – 24. <strong>avgust</strong>a. »Izkusite popotovanje idrijskih<br />
žlikrofov od tradicije do sodobnosti ...« vabijo v Idriji.<br />
Več: www.idrijski-zlikrofi.si<br />
Foto: www.slovenia.info<br />
Več: www.visit-trzic.com<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Bogračfest v Lendavi<br />
21<br />
V starem mestnem jedru Lendave, med zgodovinskimi<br />
kulisami meščanskih hiš in ob vznožju slikovitih<br />
lendavskih vinogradov, že več kot deset let pripravljajo<br />
največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji.<br />
Prireditev je pravzaprav festival kulinarike, ki poleg<br />
bograča, tradicionalne vinogradniške jedi, ki jo<br />
tekmovalne ekipe pripravljajo v kotličkih na Glavni ulici,<br />
predstavlja tudi druge domače dobrote: lendavske<br />
perece, ocvirkovo pogačo ... K jedem pa se kajpak<br />
prileže ponos vinogradnikov, rujno vino. Bogračfest bo<br />
letos 31. <strong>avgust</strong>a.<br />
Dogodki<br />
Več: http://lendava-lendva.si<br />
Foto: www.slovenia.info<br />
Festival trenja in predenja<br />
lanu na Škofljici<br />
TD Škofljica pripravlja 31. <strong>avgust</strong>a na Škofljici Festival<br />
trenja in predenja lanu – za vse, ki jih zanimajo stari<br />
običaji, zdravilne rastline in kulinarika, povezana z<br />
lanom (in jedi, kot so medeni namaz z lanom, skutin<br />
namaz z lanom, čokolada z lanom, laneni rogljički,<br />
lanena potica ...); pa tudi za vse, ki bi radi poizkusili<br />
treti lan, česati prejo, presti nit ...<br />
Prleška Bučarija<br />
V Ljutomeru (oziroma v Mekotnjaku) bo TD Stara<br />
Cesta od 6. do 8. septembra pripravilo 14. Bučarijo.<br />
Prvi dan (petek) bo v znamenju delavnice o hrani<br />
kot turističnem spominku, kuhanju bučne<br />
marmelade, kompota in peke kruha ter aranžiranja<br />
spominkov. Za soboto so napovedani pospravljanje<br />
bučnega pridelka na turistični njivi, postavljanje<br />
bučnih aranžmajev, tehtanje buč velikank in južina<br />
po domače, najbolj pestra pa bo nedelja, ko bodo:<br />
razstava jedilnih in okrasnih buč, buč velikank in<br />
bučnih aranžmajev, kulinarična razstava bučnih<br />
jedi, priprava in ponudba bučnih jedi na prostem,<br />
sekanje in trebljenje buč, ustvarjalna delavnica za<br />
odrasle in otroke, šaljive bučne igre in pester<br />
kulturni program, obiskovalci prireditve pa se bodo<br />
lahko ustavili tudi ob stojnici s turističnimi spominki.<br />
Foto: Pixabay<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
22<br />
Dogodki<br />
Straška jesen<br />
TD Straža prireja od 6. do 8. septembra<br />
tradicionalno, letos že 33. straško jesen. V sklopu<br />
tridnevne prireditve se bodo zvrstili številni<br />
dogodki, ki zaznamujejo utrip življenja v kraju, z<br />
nedeljskim sprevodom vozov, na katerih domačini<br />
prikažejo življenje na vasi, pa želijo ohranjati<br />
tukajšnjo kulturo in običaje skozi čas. Velik<br />
poudarek je tudi na ohranjanju starega žita – prosa;<br />
s prikazom starega načina žetve in metve želijo v<br />
Straži prikazati ne samo nekdanji način dela,<br />
ampak tudi druženja, ki vključuje petje, ples in na<br />
koncu malico za vse pridne roke.<br />
Več: www.td-straza.eu<br />
Foto: arhiv Občine Straža<br />
Sladka Istra v Kopru<br />
Mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra<br />
(letos bo 28. in 29. septembra) je največja takšna prireditev v<br />
Sloveniji. Je odlična priložnost za spoznavanje istrske<br />
kulinarike in tradicionalnih istrskih sladic, kot so hroštoli,<br />
fritule in supe, ki so nastale po recepturah naših mam in<br />
babic, obenem pa priložnost za pokušanje tradicionalnih<br />
slovenskih sladic in drugih novodobnih sladkih mojstrovin,<br />
katerih avtorji so vrhunski domači in tuji slaščičarski umetniki.<br />
Na »sladkih poteh« v Kopru (v slabem vremenu pa v<br />
prireditvenem šotoru na parkirišču pri stadionu Bonifika), ki<br />
obiskovalce vodijo mimo ponudnikov, se v tematskih<br />
sklopih predstavljajo in prodajajo sladki izdelki slovenske<br />
Istre, Slovenije in tujine. Poleg raznolike ponudbe na<br />
prodajnih mestih ponuja Sladka Istra tudi bogat spremljevalni<br />
program s kuharskimi šovi, delavnicami, strokovnimi vodenji<br />
in predavanji, vodenimi pokušnjami, bogatim kulturnim<br />
programom, programom za otroke in številne druge<br />
spremljevalne aktivnosti.<br />
Več: www.sladka-istra.si<br />
Festival Stare trte v Mariboru<br />
Festival Stare trte (letos bo od 13. do 22. septembra) je vinski,<br />
kulinarični in kulturni poklon najstarejši trti na svetu, ki raste<br />
na mariborskem Lentu. Trti, ki s ponosom ne navdaja zgolj<br />
Mariborčanov, temveč tudi Slovence, obiskovalcem pa<br />
razgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški<br />
tradiciji in uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. V štajerski<br />
prestolnici slavijo simbol slovenske žlahtne kapljice in<br />
trdoživosti ter prirejajo številne dogodke, na katerih (se)<br />
ljudje spoznavajo, družijo, veselijo in nazdravljajo.<br />
Več: https://maribor-pohorje.si<br />
Foto: Domen Grögl/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
23<br />
Vabilo na piknik Turistične zveze Slovenije<br />
Dogodki<br />
Druženje v sproščenem in zabavnem duhu velikokrat obrodi sadove: izmenjavo zamisli in znanj, poslovne<br />
priložnosti, povabila na izlete in naposled tudi tkanje novih iskrenih prijateljstev. Na Turistični zvezi Slovenije si<br />
takšnega povezovanja želimo tudi med turističnimi društvi iz vse Slovenije, saj lahko to pomeni še večji in boljši<br />
razcvet turistične društvene organizacije in razvoja turizma pri nas.<br />
Družili in povezovali se bomo v Kobilarni Lipica, v soboto, 7. septembra <strong>2019</strong>, od 13. ure naprej.<br />
Foto: Urban Urbanc, Sportida/www.slovenia.info<br />
Spoznajte bogato zgodovino in tradicijo Lipice, od ustanovitve kobilarne leta 1580 do zdaj. Še zlasti vas bodo<br />
navdušili lipicanci, ko v čredi graciozno dirjajo po pašnikih, nujni pa sta seveda obisk kobilarne in edinstvenega<br />
muzeja Lipikum ter ogled predstave klasične šole jahanja.<br />
Družabni del programa bo v lepem naravnem okolju, na travniku, v senci hrastov in kostanjev, kjer vas bodo<br />
pričakali čudoviti beli konji. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, za zabavo pa bo poskrbela priznana slovenska<br />
pevka Saška Lendero. Za tiste, ki bi se želeli seznaniti z novostmi na različnih področjih delovanja Turistične<br />
zveze Slovenije, pa pripravljamo delavnice/posvete/predavanja, ki bodo v predavalnicah poslovne stavbe.<br />
Okvirni potek dogajanja:<br />
12.00–13.00: Prihod v Lipico<br />
14.00–15.00: Pogostitev<br />
15.00–17.00: Delavnice/posveti /predavanja ali druženje in ogled kobilarne<br />
18.00: Pozdravni nagovori<br />
18.30: Zabavni program z glasbeno gostjo večera Saško Lendero<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
24<br />
KOLEDAR DOGODKOV<br />
Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator<br />
Pomurski poletni festival <strong>2019</strong> 3.8.<strong>2019</strong> - 10.8.<strong>2019</strong> Velika Polana 041 528 678<br />
ŠTRK Slovenija (Društvo za šport, turizem,<br />
razvoj in kulturo Slovenije)<br />
Postavitev klopotca 9.8.<strong>2019</strong> - 10.8.<strong>2019</strong> Podlehnik 051 414 280 Turistično društvo Podlehnik<br />
Začuti Knežak 9.8.<strong>2019</strong> - 11.8.<strong>2019</strong> Knežak 031 369 132<br />
Kulturno športno in turistično društvo Tabor<br />
Kalc 1869 Knežak<br />
28. Bűjraški dnevi 9.8.<strong>2019</strong> - 12.8.<strong>2019</strong> Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Büjraš Ižakovci<br />
30. Skoki z mosta 9.8.<strong>2019</strong> - 12.8.<strong>2019</strong> Kanal 031 704 471 Turistično društvo Kanal ob Soči<br />
Bohinjska noč 10.8.<strong>2019</strong> Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />
Lovrenčev sejem 10.8.<strong>2019</strong> Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek<br />
Pozdrav Triglavu 10., 17. in 24.8.<strong>2019</strong> Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />
Bohinj Beach volley tour 11., 17. in 18.8.<strong>2019</strong> Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />
Stržiškarski sejem 11.8.<strong>2019</strong> Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />
57. Dan hmeljarjev 11.8.<strong>2019</strong> - 12.8.<strong>2019</strong> Braslovče 031 896 938 Turistično društvo Braslovče<br />
Holcerija 11.8.<strong>2019</strong> - 12.8.<strong>2019</strong> Vitanje 051 632 112 Turistično društvo Vitanje<br />
Vaški večeri Pod Lipo v Bohinju 12.8.<strong>2019</strong> Srednja vas v Bohinju 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />
Festival Kanal: Yugo Nostalgica 14.8.<strong>2019</strong> Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />
Veliki šmaren 14.8.<strong>2019</strong> Spodnja Idrija 031 335 621 Turistično društvo Fara<br />
20. srednjeveška tržnica v Ankaranu 15.8.<strong>2019</strong> Ankaran 041 713 797 Turistično društvo Ankaran<br />
23. tradicionalna prireditev Pozdrav<br />
jeseni<br />
15.8.<strong>2019</strong> Ljutomer 041 797 606 Turistično narodopisno društvo Razkrižje<br />
25. Kranjskogorska desetka 15.8.<strong>2019</strong> Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
Vaški dnevi v Gaberju 16.8.<strong>2019</strong> - 18.8.<strong>2019</strong> Lendava 031 320 289 Turistično društvo Gaberje<br />
38. Kmečki praznik 17.8.<strong>2019</strong> - 18.8.<strong>2019</strong> Desternik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik<br />
Kmečka parada Pristava 17.8.<strong>2019</strong> - 18.8.<strong>2019</strong> Pristava pri Mestinju 041 793 860 Turistično društvo Pristava pri Mestinju<br />
Dan teric 17.8.<strong>2019</strong> - 18.8.<strong>2019</strong> Železniki 041 350 240 Turistično društvo Davča<br />
Stihi pod steno 20.8.<strong>2019</strong> - 20.8.<strong>2019</strong> Zg.Kungota 040 251 567<br />
Rekreatur … prihaja! 22.8.<strong>2019</strong> - 24.8.<strong>2019</strong> Kranj 041 694 920<br />
LOSI, društvo za organiziranje lokalnih<br />
aktivnosti<br />
Rekreatur, društvo za turizem in razvoj<br />
kolesarstva<br />
Starotrški dan v Šaleku 22.8.<strong>2019</strong> - 24.8.<strong>2019</strong> Velenje 041 458 872 Turistično društvo Šalek<br />
Komarjeva nedelja s pohodom 23.8.<strong>2019</strong> - 25.8.<strong>2019</strong> Ljubljana 01 505 80 75 Turistično društvo Ljubljana Šiška<br />
Pohod po naravoslovni učni poti Po<br />
sledeh vodomca<br />
24.8.<strong>2019</strong> Grosuplje 041 397 041 Turistično društvo Cer Cerovo<br />
Slikarska kolonija Motnik 24.8.<strong>2019</strong> Motnik 041 411 933 Turistično društvo Motnik<br />
Ob bistrem potoku je mlin – Brez<br />
moke ni kruha<br />
24.8.<strong>2019</strong> - 25.8.<strong>2019</strong> Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina<br />
33. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju 24.8.<strong>2019</strong> Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />
Majolkine dobrote iz ajde in koruze z<br />
Golažijado<br />
24.8.<strong>2019</strong> Gornja Radgona 031 838 333 Turistično društvo Majolka<br />
27. Aljaževi dnevi 30.8.<strong>2019</strong> - 1.9.<strong>2019</strong> Mojstrana 041 680 157 Turistično društvo Dovje - Mojstrana<br />
Vinski večer na Ptujski Gori 30.8.<strong>2019</strong> - 31.08.<strong>2019</strong> Ptujska Gora 02 794 00 27 Turistično društvo Ptujska Gora<br />
14. tekmovanje v kuhanju<br />
kostelskega čušpajza<br />
30.8.<strong>2019</strong> - 30.8.<strong>2019</strong> Kostel 040 516 660 Turistično športno društvo Kostel<br />
Zero Tour 31.8.<strong>2019</strong> Ivančna Gorica 070 799 799 Turistično društvo Stična<br />
Angelska nedelja 31.8.<strong>2019</strong> – 2.9.<strong>2019</strong> Ajdovščina 041 708 134<br />
Pohod po učni poti z ružabnim<br />
srečanjem<br />
Športno kulturno turistično društvi Sinji<br />
Vrh<br />
6.9.<strong>2019</strong> – 7.9.<strong>2019</strong> Velenje 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator<br />
Vaški vikend na jezerski promenadi 6.9.<strong>2019</strong> – 8.9.<strong>2019</strong> Bled 04 574 11 22 Turistično društvo Bled<br />
15. Krrevsov tek po Kriško<br />
Polževski planoti<br />
7.9.<strong>2019</strong> Višnja Gora 041 711 566 Turistično društvo Polževo<br />
41. Juriš na Vršič 7.9.<strong>2019</strong> Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
14. Den meštrof z Goričkoga in<br />
Praznik buč v Bodoncih<br />
8.9.<strong>2019</strong> - 8.9.<strong>2019</strong> Mačkovci 041 941 175 Goričko drüjštvo za lepše vütro<br />
8. Zadvorska golažijada 8.9.<strong>2019</strong> Dobrunje 040 836 407 Turistično društvo Zadvor<br />
25<br />
Dan Tabora 8.9.<strong>2019</strong> Grosuplje 031 660 028 Turistično društvo Tabor - Št. Jurij<br />
Renesančni večer na Pijavi Gorici 11.9.<strong>2019</strong> Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica<br />
Aktivne počitnice na podeželju 13.9.<strong>2019</strong> Srednja vas v Bohinju 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />
Artiški dnevi 13.9.<strong>2019</strong> – 15.9.<strong>2019</strong> Artiče 040 742 066 Turistično društvo Artiče<br />
Praznik zelja Zali log 13.9.<strong>2019</strong> – 15.9.<strong>2019</strong> Železniki 031 856 968 Kulturno-turistično društvo Zali log<br />
35. Splavarski krst 14.9.<strong>2019</strong> – 15.9.<strong>2019</strong> Maribor 040 552 162 Turistično društvo Maribor<br />
6. Praznik sira in vina 14.9.<strong>2019</strong> Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj<br />
62. Kravji bal v Bohinju 15.9.<strong>2019</strong> Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />
9. pohod po Bevkovi poti 15.9.<strong>2019</strong> Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />
Pohod ob Rapalski meji 15.9.<strong>2019</strong> Žiri Turistično društvo Žiri<br />
Mihaelov sejem 15.9.<strong>2019</strong> Nova Vas 031 326 158 Turistično društvo Bloke<br />
Pozdravljeni v našem kraju 18.9.<strong>2019</strong> - 21.9.<strong>2019</strong> Maribor 02 229 97 21 Štajerska turistična zveza<br />
Colska nedelja 19.9.<strong>2019</strong> - 22.9.<strong>2019</strong> Col 05 366 86 03<br />
Turistično društvo Trillek (društvo za<br />
ohranitev starih običajev)<br />
Doživite Kočevsko 20.9.<strong>2019</strong> - 21.9.<strong>2019</strong> Kočevje 070 829 000 Turistično društvo Kočevje<br />
Pozdrav jeseni 20.9.<strong>2019</strong> - 22.9.<strong>2019</strong> Mislinja 031 570 368 Turistično društvo Mislinja<br />
Kožühaje 20.9.<strong>2019</strong> - 21.9.<strong>2019</strong> Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven<br />
2. Srnjakov tek 21.9.<strong>2019</strong> Žetale 031 546 516 Turistično društvo Žetale<br />
GUŠT fest 21.9.<strong>2019</strong> Laško 03 733 89 50 Turistično društvo Laško<br />
Trgatev – srečanje ljudskih godcev,<br />
pevk in pevcev<br />
21.9.<strong>2019</strong> Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas<br />
4. strokovno srečanje TZGP 22.9.<strong>2019</strong> Podbrdo 051 352 357 Turistična zveza Gornjega Posočja<br />
Pozdrav jeseni pri jami Pekel 22.9.<strong>2019</strong> - 23.9.2018 Šempeter 031 645 937<br />
Turistično društvo Šempeter v Savinjski<br />
dolini<br />
Svetovni dan turizma 25.9.<strong>2019</strong> - 27.9.<strong>2019</strong> Brežice 040 335 138 Občinska turistična zveza Brežice<br />
Jesen na vasi 27.9.<strong>2019</strong> - 29.9.<strong>2019</strong> Velenje 041 753 402 Turistična zveza Velenje<br />
38. kmečki praznik v Svečini 28.9.<strong>2019</strong> - 29.9.<strong>2019</strong> Zgornja Kungota 041 917 001 Turistično društvo Svečina<br />
Dobrodošli pri nas – XI. Bučjada<br />
– likof<br />
29.9.<strong>2019</strong> Ilirska Bistrica 031 641 311<br />
Kulturno, etnološko, turistično, športno<br />
društvo Alojz Mihelčič<br />
Hmeljarski likof 29.9.<strong>2019</strong> Radlje ob Dravi 02 887 19 35 Turistično društvo Radlje ob Dravi<br />
Šentjanška tržnica z otvoritvijo<br />
razstave ArtEko Šentjanž<br />
Otvoritev jesenske razstave v<br />
galeriji na prostem<br />
29.9.<strong>2019</strong> Šentjanž 051 680 287 Turistično društvo Šentjanž<br />
4.10.<strong>2019</strong> Medvode 031 808 064 Turistični društvo Žlebe - Marjeta<br />
Dan Bernadekove bajte 4.10.<strong>2019</strong> - 5.10.<strong>2019</strong> Makole 040 700 006 Turistično društvo Štatenberg<br />
7. pohod po tematski poti Na svoji<br />
zemlji<br />
5.10.<strong>2019</strong> Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />
Jesen na Grilovi domačiji 5.10.<strong>2019</strong> Velenje 03 586 80 11 Društvo zeliščarjev Velenje<br />
Pozdrav jeseni 5.10.<strong>2019</strong> Šmartno ob Paki 031 713 763 Turistično društvo Šmartno ob Paki<br />
Starodobniki in bolšji sejem v<br />
Vojniku<br />
5.10.<strong>2019</strong> Vojnik 031 301 746 Turistično društvo Vojnik<br />
38. Polharska noč 5.10.<strong>2019</strong> - 6.10.<strong>2019</strong> Stari Trg pri Ložu 031 288 470 Turistično društvo Loška Dolina Kozarišče<br />
Prikaz starih kmečkih opravil na<br />
Gori pri sv. Miklavžu<br />
5.10.<strong>2019</strong> - 6.10.<strong>2019</strong> Laze v Tuhinju 041 223 631 Turistično društvo Gora Sv.Miklavž<br />
Zlata jesen Dravograda 6.10.<strong>2019</strong> Dravograd 051 430 165 Turistično društvo Dravograd<br />
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
26<br />
Potepanja<br />
Sanjava Kolpa<br />
Bela krajina – zakriti zaklad čudovitosti<br />
Tam, kjer se zelena kiti<br />
z belim<br />
Bela krajina je vilinsko lep zelen pejsaž, na jugu in zahodu obrobljen z modrim trakom reke. Na njeni obleki,<br />
stkani iz travnikov, vinogradov in steljnikov, se prepredajo stilski vzorec vinske trte in figure elegantnih<br />
dolgolasih brez, bahato se široko<strong>list</strong>i orlova praprot v osamelih preprogah med svetlimi gozdiči drevja. V<br />
neskončnost vijugajo elegantne trave s cvetličjem in nad vsem tem je čudno lepa sončna svetloba, bi rekel<br />
Prežih, ali pa bi Valvasor zapisal: »Po drugih krajih se podvizajo, da spravijo ogleda in branja vredne stvari in<br />
naprave čim prej v tisk, ter jih izročajo razpetim perutim daleč donečega svetovnega slovesa ...«<br />
Zato smo tudi mi šli na pot. Niti za hip nisem omahovala, ko je<br />
Društvo turističnih novinarjev Slovenije poslalo vabilo za majski izlet<br />
po pokrajini za Gorjanci. Tako rada jo imam. Spravljeno na rob<br />
slovenskega sveta, tako daleč, da izza jutranjih kopren meglic na<br />
njenih soncu nastavljenih licih gričev slutiš prisotnost bitij iz<br />
mitologije in moraš pod večer zelo natančno pogledati, ali se morda<br />
sredi spokojnih senc nad Krupo ne vrti kolo rojenic.<br />
Diamanti narave, kulture, življenja<br />
Ko stopaš po mehkobi njene zemlje, po kateri so nekoč hrepeneli že<br />
Turki, ti kapljajo nasproti čudeži. Kot mitrej v Rožancu; prava zaveza<br />
soncu! Dih jemajoči samotni izvir Krupe! Sanjava Kolpa! Rosalnice!<br />
Poleg niza cerkvic, gradov, kmečkih poslopij in zidanic, teh<br />
tabernakljev veselja in radosti, brez katerih Bela krajina ne bi bila to,<br />
kar je.<br />
Tukaj je našel svoj dom pravi črni močeril, v Jelševniku odkrit leta<br />
1986. Črna človeška ribica je prava privlačnost tukajšnjega kraškega<br />
podzemlja. In tudi prave štorklje, ki smo jih vajeni na drugih mestih<br />
Slovenije, so na začetku devetdesetih let svoj dom poiskale v Beli<br />
krajini.<br />
In tukaj so posebnosti, prepoznane v etnično mešani in z romskimi<br />
zaselki prepredeni krajini. Nenavadna narodna noša, se razume, da je<br />
bela, saj je izdelana iz lanenega platna. Pa pisanice, kolo, tamburice in<br />
krasni običaji, med katerimi še zlasti izstopa Zeleni Jurij. Junijsko<br />
Jurjevanje je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, osrednji lik pa ima čez<br />
svojo belo narodno nošo oblečeno še zeleno obleko iz brezovih vej.<br />
Velika zanimivost so tudi hisi, svojevrstna stavbna dediščina. Zagotovo le<br />
malokdo še ve, kaj to je! Belokranjci, ki to še vedo, bi rekli: » Hisi so za deco<br />
delat.« Turistični vodniki pa bi razložili, da so to lesene hiške, kakršne so<br />
nekoč imele premožnejše kmetije, v njih pa so spali mladoporočenci.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Lahko pa rečemo tudi, da so hisi hiške za ljubezen. Mogoče nova<br />
turistična tržna niša? Za zdaj na ogled in preizkus v Velikem Nerajcu, kjer<br />
je tudi vstop v Krajinski park Lahinja. Tudi ta je poseben, saj ob vstopu ne<br />
dobiš vstopnice, temveč košček ajdove potice!<br />
Čez Vahto v zeleno morje doživetij<br />
Pa smo šli na pot in za prelazom Vahta potopili oči v zelenje, kamor<br />
seže oko.<br />
Pri Badovincu, v gostilni, smo začeli z dogodki, ki spadajo pod<br />
okrilje projekta Svobodno belokranjsko ozemlje (SBO), ki se<br />
razprostira med Semičem, Črnomljem in Metliko. Izmislili so si ga<br />
vsi tisti dobro razmišljajoči in k smehu nagnjeni Belokranjci, med<br />
katerimi prednjačita Toni Gašperič in Peter Badovinac. To je<br />
belokranjski odgovor na oblast v Ljubljani, ki bolj mačehovsko<br />
doživlja oddaljeno pokrajino in kjer je cesta daleč pod pretočnostjo<br />
in zmogljivostjo tiste proti Koroški, ki pa naj bi jo kmalu osvobodila<br />
znamenita Tretja razvojna os. Tudi Belokranjci bi potrebovali kakšno<br />
razvojno os v obliki ceste, si mislim, ko lezemo v ride čez Gorjance<br />
in se pred našim avtobusom nizajo škatle tovornjakov in avtov ter<br />
vsega vmes.<br />
Peter Badovinac, carinik na Jugorju, razume se, da je to v gostilni<br />
Badovinac, zahteva pasoš SBO, brez katerega ne moreš naprej. Tisti,<br />
ki ga nima, ga lahko kupi, carinik na turistični carini pa mu<br />
pomežikne na poti v spoznavanje ugodja in doda še vin(o)jeto, ki<br />
na brezplačnih parkirnih prostorih prinaša 5o-odstotni popust.<br />
Takšne ugodnosti res ne kaže prezreti! Potem po mili volji in s<br />
popusti na prenekaterih točkah polnokrvno uživaš deželo metliške<br />
črnine, odojkov in janjcev, zavitkov in šarkljev, pa seveda tudi proste<br />
potice, tiste znamenite belokranjske pogače. Popusti se priznavajo<br />
v različnih gostilnah, na domačijah, kjer se ukvarjajo s turizmom, v<br />
trgovinah, pri vinarjih in pri drugih ponudnikih storitev in<br />
proizvodov. Še preden pa carino zapustiš, ti pritiče še tekoča viza z<br />
imenom karampampuli. Alkoholna viza z množico zelišč in dišavnic<br />
ti podari še dodatne atome energije radosti, s katerimi se spuščaš<br />
naprej po cesti in zaviješ k naslednji edinstveni turistični zgodbi, ki<br />
je resnično prava zanimivost in bog ne daj, da bi je ne bilo.<br />
Poleg Carinarnice med pomembne institucije Svobodnega<br />
belokranjskega ozemlja spadata še Ministrstvo za penjenje in<br />
Klinika za navajanje na odvisnost od olj. Neodvisnost zagotavljajo<br />
zastava, himna, vojska z enim vojakom in ustava z enim členom. Res<br />
ekspeditivno! In, da ne bo pomote, imajo tudi svoj konzulat. V<br />
Ljubljani.<br />
Osnovna šola Bistra buča<br />
Šola na Radovici pri Metliki je plod domišljije Tonija Gašperiča in<br />
posluha za izjemne zgodbe Jožeta Matekoviča. Prvi, humorist,<br />
satirik in dežurni zabavljač, in drugi, človek s srcem, zapisanim<br />
kulturni dediščini Bele krajine ter odličen igralec. Prvi avtor zamisli<br />
in drugi igralec, ki upodablja strogega učitelja izpred sto let. Bistra<br />
buča je način spoznavanja Bele krajine na lahkoten, hudomušen<br />
način. Učitelj pa je tako izviren in avtentičen lik, da si od presenečenja<br />
sploh ne moreš opomoči.<br />
Njegova obleka, pričeska, pogled, besede ... Vse to je tako živo, da se<br />
zdi, da sediš v učilnici, iz katere boš lahko odšel samo, če se boš<br />
pokoril učitelju, ki je takšen, kot da bi ga živega ujeli v album. In ko<br />
smo ob vstopu v šolo z izjemnim 200-letnim kulturno-spomeniškim<br />
pečatom vstopili in odprli ta album, je skočil iz zaprašenega časa in<br />
ves energičen, samovšečen in samozaverovan odpredaval svoje<br />
znanje in s palico v roki in mrkim, nepopustljivim pogledom klical<br />
pred tablo. Motilo pa ga je vse; od prekratkih kril, pisanih barv<br />
obleke in še bolj pričeske, do sedenja, smeha ali dihanja.<br />
Prava turistična zgodba, ki je nastala leta 2014, bi morala priti na<br />
program vsake turistične skupine, ki obišče te kraje. Spričevalo, ki<br />
smo ga dobili ob koncu, pa je najlepši turistični spominek, ob tem,<br />
da nas <strong>list</strong>ina, ki jo je izdala Ljudska republika Slovenija, z letnico<br />
1957/58, in ki jo je podpisal šolski upravitelj in učitelj Jože Matekovič,<br />
spominja na res lepo zgodbo turizma. Samo ne vem, zakaj me je<br />
ocenil tako slabo? Zgodovina Bele krajine zadostno, Lepopisje<br />
dobro, Ročne spretnosti prav dobro, Petje in glasba dobro in<br />
Vedenje prav dobro!<br />
27<br />
Potepanja<br />
Carinik Peter, vin(o)jeta in pasoš za vstop v Belo krajino<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
28<br />
Potepanja<br />
Šola Bistra Buča<br />
Big Berry Kolpa<br />
Ko smo zavili v Primostek, na doživetje sodobno urejenega kampa ob<br />
Kolpi, so nas pod mogočnimi drevesi in z lepo urejeno trato pričakale<br />
mobilne hiške, recepcija in gostinski objekt s teraso, otroško igrišče,<br />
igrišče z vadbeno opremo, prostor za odbojko in počivalniki,<br />
nameščeni v sencah drevesnih krošenj. V poletnem času, med majem<br />
in oktobrom, v sedmih hiškah in štirinajstih sobah z vsega 36 ležišči<br />
sprejemajo goste in jih razvajajo z brezplačnim wifijem, zajtrkom v<br />
košari – lokalnimi dobrotami in skupnim žarom, vsak petek, soboto in<br />
nedeljo. Hiške, opremljene s televizorjem in sefom, ponujajo<br />
posteljnino in brisače ter omogočajo kuhanje in pranje perila. Na<br />
voljo so kolesa in kajaki ter zasebno parkirišče. Neslišni, električni<br />
avtomobilčki drsijo skozi lepo oblikovano parkovno podobo kampa,<br />
ki je klub sodobnemu obrazu ohranil nekdanji kopalni bazen. Še iz<br />
časov, ko so se na tem izjemno lepem, prav idiličnem koncu Slovenije,<br />
lahko kopali prav vsi.<br />
Novodobno, mogoče nekako s premalo posluha za pobeg duše.<br />
Kamp je od Iskre kupilo podjetje Hosekra iz Slovenske Bistrice, ki<br />
izdeluje strehe, garaže in mobilne hišice. Nekdanje lesene hišice so<br />
izginile. Živžav ob reki je nadomestila kultura uživanja in bivanja po<br />
novem. Morda malce preveč stekleno, plastično ali kovinsko? Novi<br />
lastniki stavijo na višjo raven kamping turizma ob Kolpi. Kako se v njih<br />
biva, spi in živi, nam ni bilo dano preizkusiti. Kolegi, močno<br />
presenečeni nad videnim, so rekli, da je fino!<br />
Predvsem pa je kamp zelo drugačen; naselje počitniških hiš Big Berry<br />
Kolpa v Primostku ima precej svojstven koncept, tudi z vnosom<br />
urbanih prvin, kot so stenske slike – murali na vsaki od hišk ali<br />
iskanjem sodelavcev, kjer še zlasti tujim študentom v zameno za delo<br />
ponujajo bivanje.<br />
Meni bi bili ljubši stilizirani hisi. Z lesom in mehkimi linijami, pa čeprav<br />
brez sodobnih slikarij na pročeljih. Ah, ja, zdaj vem, kaj me moti!<br />
Preperfektnost, ki postaja sterilnost!<br />
Z vinsko trto zaokroženo<br />
Ob koncu smo postali pri posebni znamenitosti, ki preseneča sredi<br />
polj in travnikov – letalu iz druge svetovne vojne. Potem smo poniknili<br />
v klet vinske kleti Metlika. Njihovi impozantni leseni sodi so nekaj<br />
posebnega, prav tako kot dragocene kapljice iz njihove vinske<br />
zakladnice.<br />
Dan je bil čudovit. Zaradi doživetij, okusov in spominov. Pa tudi zaradi<br />
penečih se mehurčkov, ki so tega dne ozaljšali doživetja pri Ivanu in<br />
Gregorju v Vinski kleti Simonič v Semiču, kjer je penina – seveda<br />
pridelana po klasični metodi, pustila brbončicam razkošje okusov z<br />
imeni Semiška, Jantarna, pa Medeja ...<br />
Besedilo in foto: Renata Picej<br />
Naselje počitniških hiš Big Berry Kolpa v Primostku in stenska slika – mural na eni od hišk<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
29<br />
Namig za izlet<br />
Na gozdni jasi, bele breze<br />
naokrog ...<br />
Urejena je na jasi gozda, obdana je z belimi brezami, in ko umolknejo ljudje, je slišati le ptičje petje, v jasnih<br />
nočeh pa nam delajo družbo zvezde z luno na čelu ...<br />
Počitniško vas Krone Kolpa Heaven v Adlešičih sta s<br />
tenkočutnostjo in okusom zgradila in uredila Petra Planinc in<br />
njen mož Matjaž. Štiri hiške v vasi so opremljene v sodobnem<br />
belokranjskem slogu, v njih je (skupaj) dvaindvajset udobnih<br />
ležišč.<br />
V vasi si je mogoče izposoditi kanuje za doživetja na bližnji<br />
modrooki lepotici Kolpi in ob njej ter kolesa za izlete po poteh in<br />
stezicah še vedno malce skrivnostne Bele krajine. Otrokom so na<br />
voljo igrala, željnim športa pa igrišče za igranje odbojke na mivki<br />
in mize za igranje namiznega tenisa. Na svoj račun pridejo tudi<br />
ribiči, nabiralci gob in kostanja, še zlasti pa družine, ki ljubijo<br />
zasebnost, varnost, mir in udobje. Dolenjske Toplice niso daleč,<br />
prav tako tudi smučišče Bela pri Črmošnjicah ne. Na malo daljše<br />
izlete, na primer do belokranjskih zidanic, kjer v hrastovih sodih<br />
dozorevajo in dozorijo odlična vina, pa lahko goste popelje<br />
Petra.<br />
V vasi je prijetno v vseh letnih časih. To so spoznali že številni tuji<br />
gostje, ki prihajajo sem tudi po več let zapored.<br />
Toni Gašperič<br />
Foto: Petra Planinc<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
30<br />
Foto: Andraž Pavlič<br />
Namig za izlet<br />
Lipniška dolina je prgišče na moč samobitnih naselij (na fotografiji: Kropa)<br />
Lipniška dolina<br />
Prebujajoča se lepotica med<br />
Savo in Jelovico<br />
Lipniška dolina. Prgišče na moč samobitnih naselij: Lancovo, Ravnica, Brda, Vošče, Kolnica, Zgornja in Spodnja<br />
Lipnica, Kamna Gorica, Lipnica, Kropa, Brezovica, Dobrave s Prezrenjami, vasice pod razglednim Jamnikom,<br />
Rovte, Češnjica, Dobravica, Poljšica, Ovsiše, vse do Podnarta, skoraj zraslega z Zalošami in Otočami ob Savi.<br />
Povezuje jih rečica Lipnica, ki izvira pod Kobovtom v zahodnih obronkih Jelovice. Na desnem bregu jo napaja<br />
razvejeno ožilje pritokov: Grabnarica, Vrčica, Kroparica s Hrenovcem in Črnim potokom; na levem bregu se ji<br />
le občasno pridružijo presihajoči studenci z Dobrav. Na dnu doline se pri Podnartu zlije s Savo.<br />
Na začetku doline je vas Lancovo; na njenem robu se zlivata obe Savi,<br />
Bohinjka in Dolinka. Lancovo se prvič omenja že leta 1296 v <strong>list</strong>ini, ki<br />
piše o vitezih »vom Lanzawe«. V zgornji del vasi nas vodi strma pot<br />
mimo kmetije Dežman in konjeniškega centra Dalija do odmaknjene<br />
srednjeveške cerkvice sv. Lamberta, od koder uzremo škrbine Pustega<br />
gradu (Waldenberg), ki skupaj z ostanki gradu Kamen še pomni slavne<br />
čase Ortenburžanov, Celjanov in Gašperja Lamberga. Na travniški<br />
zaplati pod gradom je vas Ravnica, nekoč Mošnja, skrita v tragično<br />
zgodbo svoje polpretekle zgodovine.<br />
Po teh krajih je speljanih nekaj lepo urejenih naravoslovnih poti: po<br />
Grabnarici od Kolnice do Vošč (slikovita pot je žal precej zaraščena), pa<br />
od Pustega gradu čez Mili pogled do Kamne Gorice; malo pred njo<br />
lahko skozi Galerije zavijete še proti obnovljeni Fuchsovi brvi čez Savo<br />
ali ob njej do Radovljice, lahko tudi nizvodno proti Globokemu ali pa<br />
po severnih obronkih Vreč mimo Ojstre peči do Mišač ali Dobrav, s<br />
katerih se prek Stovca lahko spustite proti Podnartu.<br />
Male gorenjske Benetke<br />
Kamno Gorico je nekdo poimenoval »male gorenjske Benetke«; ves<br />
kraj je namreč prepreden z desetinami mostičkov ter s številnimi<br />
rakami, po katerih je razpredena Lipnica poganjala vodna kolesa<br />
šestnajstih vigenjcev; zdaj nanje spominja le še Šparovčeva kovačnica.<br />
Poleg žebljarstva se Kamnogoričani radi spomnijo tudi misijonarja<br />
Kapusa, slikarja Matevža Langusa, pa domoljuba in kranjskega poslanca<br />
na Dunaju dr. Lovra Tomana (»izposloval« nam je železnico Ljubljana–<br />
Trbiž). Bogato tradicijo kraja ohranjajo Langusovi dnevi, pa »barčice« na<br />
gregorjevo, streljanje z možnarji na Zijalki ter pestra paleta glasbenih in<br />
literarnih srečanj v Mežnariji.<br />
Nadaljujmo. Ob cesti bomo opazili bajer ob prepoznavni »Skirarci«, kjer<br />
so še v prejšnjem stoletju izdelovali sekire. Na križišču v Lipnici zavijemo<br />
desno ter mimo opaznega letnega bazena in novega naselja na Stočju<br />
prispemo v Kropo.<br />
Sinonim za žebljarstvo in kovaštvo<br />
Za večino Slovencev je Kropa simbol, če ne kar sinonim za žebljarstvo<br />
in kovaštvo. Njuni začetki segajo v 14. stoletje; na tiste čase spominja<br />
talilnica železa, zdajšnja »Slovenska peč«, pa tudi Ferdinandov rudarski<br />
red, ki je Kroparjem že sredi 16. stoletja priznaval posebne pravice, v<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
katere zemljiška gospoda ni smela posegati. Kroparsko žebljarstvo je<br />
cvetelo do sredine 19. stoletja; kraj je takrat štel tudi blizu 1500 ljudi, od<br />
bogatih fužinarjev do rudarjev, furmanov, oglarjev, kovačev in žebljarjev<br />
z njihovimi družinami vred. Ob dveh fužinah, kjer so pridobivali železo,<br />
je bilo v Kropi še devetnajst vigenjcev, kjer so ob ješah starši in otroci<br />
kovali najrazličnejše žeblje, in sedem cajnaric – kovačnic, kjer so s<br />
pomočjo vodnih kladiv – norcev kovali železne palice – cajne. Že<br />
Valvasor je zapisal, da so kroparske žeblje tovorili daleč naokrog, največ<br />
pa v Benetke in Trst. Pozneje so kar 127 različnih vrst žebljev prodajali<br />
od Skandinavije do Afrike in od Črnega morja do Atlantika.<br />
V drugi polovici 19. stoletja pa se je vse skupaj začelo sesuvati, zadnji<br />
plavž je ugasnil leta 1880. Žebljarska zadruga je v začetku 20. stoletja<br />
podaljšala neustavljivo zamiranje žebljarstva in spodbudila novo<br />
dejavnost – umetno kovaštvo, ki ga zdaj poskuša ohranjati UKO Kropa<br />
in nekaj ostarelih kovaških mojstrov. Kropa je svoje dno dosegla s<br />
propadom tovarne vijakov Plamen leta 1997, zdaj pa ji gre, tako kot vsej<br />
Lipniški dolini, k sreči spet na bolje.<br />
Skozi Kropo v Evropo<br />
Vsa trška Kropa je en sam muzej. Pod cerkvama, sv. Lenartom in t. i.<br />
Kapelico, obiskovalca na obeh bregovih Kroparice vse spominja na<br />
žebljarske in kovaške čase: kovaški muzej z vigenjcem Vice; arhitektura<br />
imenitnih starih fužinarskih hiš; izdelki umetnega kovaštva na vsakem<br />
koraku; zaščiteno trško jedro Plac; bajer, kjer na gregorjevo spuščajo<br />
»barčice«; (zanemarjene) rake in zapornice od Kotla navzdol ... Pa<br />
prireditve, kot so julijski kovaški šmaren, decembrsko koledovanje,<br />
gregorjevo in poletni gledališki festival v veliki kulturni dvorani. In slavni<br />
Kroparji: pesnica Kristina Šuler, pa kovač in pripovednik Joža Bertoncelj,<br />
ustanovitelj Elana Rudi Finžgar, pa odlični pevci – tenoristi Dermota,<br />
rodbina Gašperšič – ustanovitelj »zadruge« in muzeja Jože, sopranistka<br />
Zlata Ognjanović, skladatelj in zborovodja Egi Gašperšič, slikarja Janez<br />
Potočnik in Peter Žmitek, fizik pri Nasi dr. Dušan Petrač, etnolog in<br />
antropolog dr. Zmago Šmitek, nekdanji evropski komisar dr. Janez<br />
Potočnik ...<br />
»Skozi Kropo v Evropo,« pravi najnovejše kroparsko reklo. Skoznjo pa<br />
lahko pridete tudi na Vodiško planino, na Jamnik, v Dražgoše, v<br />
Železnike, Selško dolino ...<br />
Razgledni Jamnik s cerkvico sv. Primoža<br />
Ko obrnemo proti Podnartu, v Lipnici opazimo uspešno tovarno Iskra<br />
Mehanizmi, nad vasjo Brezovica pa je pri bližnjem kamnolomu okoli<br />
45 jam na Pečeh – osameli kras.<br />
Čez češnjiški most prestopimo starodavno zgodovinsko mejo med<br />
nekdanjim freisinškim, to je škofjeloškim, in ortenburškim, to je<br />
radovljiškim gospostvom. Pot nas vodi proti vasicama Češnjica in<br />
Rovte, ki se stiskata pod razgledni Jamnik s prepoznavno cerkvico sv.<br />
Primoža (831 metrov).<br />
Češnjica se deli na dva dela: prvemu, rodovitnejšemu, se še zdaj reče<br />
Na kmetih, drugemu, skromnejšemu, Na kajžah, na sredi pa je<br />
starodavna cerkev sv. Tomaža. S Češnjice je bil župnik, pesnik in pisatelj<br />
Joža Vovk, znan po zbirki črtic Naš Buček, ki hudomušno opisujejo<br />
dogodivščine vaškega otročaja.<br />
Na Rovte se pride ob potoku Plaznica, ki se pod vasjo zajeda globoko v<br />
konglomeratne stene, polne prastarih fosilov iz časov, ko je do tod<br />
segalo Panonsko morje. Rovte, ki se sončijo na ravnicah pod Malo goro,<br />
ponujajo imeniten razgled proti Storžiču ter pot na Jamnik ali proti<br />
Besnici in Kranju, tudi v Selško dolino se da priti. Postanka vredna je<br />
kmetija pri Turku; blizu sta tudi Taborska jama in Turkovo brezno; ta je<br />
ena najdaljših kapniških jam na Gorenjskem.<br />
Od koder (menda) izvira rod Primičeve Julije<br />
Ovsiše so zelo stara vas. Do gradnje gorenjske železnice so bile z<br />
baročno cerkvijo sv. Valentina in Portarjevo gostilno s trgovino središče<br />
okoliša, zato ni čudno, da je ovsiška šola nedavno praznovala častitljivih<br />
120 let. Ob njej je ekološka kmetija Porta.<br />
Poljšica je pravi raj za ljubitelje narave, osupljivih razgledov in miru; tudi<br />
lovci so pogosto tu. Pa še to: menda s Poljšice izvira rod Primičeve Julije,<br />
Prešernove neuslišane ljubezni.<br />
Za Podnart vemo, da ga pred gradnjo »Tomanove« gorenjske železnice<br />
leta 1870 skorajda ni bilo. Železnica je prinesla hiter razvoj in<br />
31<br />
Namig za izlet<br />
Foto: Andraž Pavlič<br />
Kroparica<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
32<br />
Namig za izlet<br />
Foto: Andraž Pavlič<br />
Novodobno kovaštvo v Kropi<br />
industrializacijo. V marsičem ga je zaznamovala družina Pogačnik,<br />
denimo vitez Josip Pogačnik – ob koncu prve svetovne vojne je bil<br />
imenovan za prvega predsednika slovenske narodne vlade; ali<br />
podjetnik Anton Pogačnik, ki je skupaj s sinovi leta 1935 ustanovil<br />
tovarno zobnih past in parfumov Cimean; po drugi svetovni vojni je iz<br />
nje zrasla Kemična tovarna Podnart, zdaj pa je tu Atotech.<br />
V Podnartu se Lipnica izliva v reko Savo, tam se konča tudi Lipniška<br />
dolina.<br />
Cerkev, v kateri je župnikoval Jakob Aljaž<br />
Ob Savi se vračamo skozi Zaloše do Otoč, ki so bile svoje dni znane še<br />
zlasti kot železniška postaja, s katere so se množice romarjev zgrinjale<br />
na bližnje Brezje; zdaj je takih romarjev malo, popotniki pa lahko<br />
prenočijo na prijazni kmetiji Pr Štularju.<br />
Iz Podnarta se lahko povzpnete po cesti skozi do vasi Prezrenje, ki<br />
kraljuje na pomolu nad Savo in Lipnico, a je tako neopazna, da jo vsi<br />
prezrejo. Številni pa kar obstanejo ob prepričljivi lepoti Dobrav – polja<br />
in travniki so dobesedno ugrabljeni prostranim gozdovom, odpre se<br />
veličasten razgled na Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Julijce.<br />
Dobrave se raztezajo na konglomeratni terasi med Lipnico in Savo;<br />
začnejo se pri sotočju obeh Sav, končajo pa pri Podnartu. Zanimive so<br />
dobravske doline – vrtače.<br />
Med Dobravami je največja Srednja Dobrava. Cerkev Povišanja sv. križa<br />
so zgradili že v 17. stoletju. Tu je do leta 1889 skoraj deset let župnikoval<br />
in učil tudi Jakob Aljaž; zato je cerkev ena od postaj na t. i. Aljaževi poti;<br />
tu je pokopana njegova mati. Tudi pisatelj Janez Jalen je prebil nekaj let<br />
med Dobravci. Na pokopališču sta grobišče in spomenik izseljencem<br />
ter padlim partizanom, med njimi je bil tudi Stane Žagar, pred vojno<br />
učitelj in šolski upravitelj na Srednji Dobravi. S Spodnje Dobrave je bil<br />
doma skladatelj pater Vendelin Špendov, ki je ustvarjal med Slovenci v<br />
Lemontu/Čikagu.<br />
Lokalna cesta nas skozi Mišače prek mostu čez Savo pripelje v Globoko<br />
in proti Podvinu, drugi odcep pa vodi v Otoče – in krog je sklenjen.<br />
Druga (turistična) ponudba<br />
Pri Jarmu v Kropi imajo veliko izbiro gostiln, v Mlinu v Kamni Gorici se<br />
jedo dobre postrvi in pice, v Joštovem hramu v Podnartu imajo srbske<br />
dobrote, pri Marički na Sr. Dobravi se dobi odličen ajmoht. Dobro<br />
postrežejo tudi v Partizanskem domu na Vodicah in v razgledni<br />
planinski koči na Taležu, po dolini pa je še nekaj bifejev, okrepčevalnic<br />
in turističnih kmetij.<br />
Lipniško dolino je mogoče doživeti tudi na označenih kolesarskih,<br />
pohodnih in planinskih poteh, pestra je ponudba alternativnih športov<br />
(jamarstvo, krpljanje, ledno plezanje, rafting ...).<br />
V zadnjem času se po dolini, predvsem ob Savi, kot gobe po dežju<br />
množijo kampi in glampi pretežno angleških imen, v glavni turistični<br />
sezoni vozi občasni avtobus »hop-on hop-off« (rednega ob koncih<br />
tedna žal ni).<br />
Slavko Mežek<br />
Foto: Ana Cecilia Prenz Kopušar<br />
Pestra paleta glasbenih in literarnih srečanj v Mežnariji<br />
(Kamna Gorica)<br />
Bogato kulturno-zgodovinsko izročilo, naravne danosti ter zdajšnji<br />
potencial Lipniške doline je treba bolje izkoristiti, še zlasti pa<br />
povezati v smiselno skupno zgodbo. To je mogoče storiti le z<br />
vizijo, z usklajenimi prizadevanji lokalnih skupnosti, s<br />
povezovanjem in sodelovanjem vseh posameznikov in<br />
organiziranih dejavnikov v dolini ter s podporo Občine Radovljica<br />
in radovljiškega turizma. Vlogo povezovalca in spodbujevalca<br />
starih in novih potencialov bo poskušala odigrati tudi ustanova<br />
Fundacija za razvoj Lipniške doline. Ta se je pridružila pobudi<br />
gibanja Kultura-Natura Slovenija, ki je sredi Krope najelo prostore<br />
opuščene pošte in v njih s partnerji uredilo tudi kulturnoinformacijski<br />
center – KIC Kropa (www.kultura-natura.si, www.<br />
lipniska-dolina.si).<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
33<br />
Zeleni zgledi<br />
Foto: Mateja Gruden<br />
Nova knjiga o blagodejnosti gozda<br />
Z gozdom do sreče in zdravja<br />
Zvoki gozda, vonj dreves, sončni žarki, ki se<br />
poigravajo med <strong>list</strong>i, in svež, čist zrak nas pomirjajo.<br />
Lajšajo stres in zaskrbljenost ter nam pomagajo,<br />
da se sprostimo in si zbistrimo misli. Čas, preživet v<br />
gozdu, nam izboljša razpoloženje, vrne energijo in<br />
vitalnost ter nas poživi in pomladi. V Sloveniji imamo<br />
na srečo veliko gozdov, v njih pa veliko pohodniških,<br />
kolesarskih, učnih in tematskih poti. In poleti<br />
gibanje v gozdu še zlasti blagodejno vpliva na nas.<br />
Kaj natanko doživljamo v gozdu, zakaj se med zelenjem počutimo<br />
toliko bolje? Kakšna je skrivna moč dreves, zaradi katere smo<br />
toliko bolj zdravi in srečnejši? Zakaj med preprostim sprehodom v<br />
gozdu pozabimo na stres in dobimo nov zagon?<br />
Na ta vprašanja v knjigi, ki je izšla pri založbi Učila, odgovarja<br />
japonski strokovnjak za gozdno medicino dr. Qing Li. Nekateri<br />
ljudje proučujejo gozdove, pravi, drugi se ukvarjajo z medicino,<br />
sam pa se je posvetil gozdni medicini, da bi ugotovil, kaj vse med<br />
sprehodom v gozdu vpliva na naše počutje.<br />
Knjiga nam razkriva, da pozitivni učinki dreves na duševno zdravje<br />
ljudi trajajo dlje kot kratkoročni izbruhi sreče. Šinrin joku ali<br />
gozdno kopanje je preživljanje časa v gozdu za boljše zdravje,<br />
srečo in občutek spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se znova<br />
povežemo z naravo – od čuječnega sprehajanja v gozdu do<br />
oddiha v bližnjem parku in bosonoge hoje po travi. Učinki? Nižji<br />
krvni tlak, ublažen občutek stresa, večja vitalnost in okrepljen<br />
imunski sistem.<br />
Zanimiva knjiga, ki jo je uredila Branka Fišer iz omenjene založbe,<br />
je opremljena s številnimi fotografijami in seznamom štiridesetih<br />
čudovitih gozdov po vsem svetu.<br />
D. P. B.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
34<br />
Zgodbe v turizmu<br />
Rakitna slovi po svežem in zdravem gorskem podnebju in<br />
sončnih zimah.<br />
Rakitna in zgodba o znamenitem<br />
rakiškem jamboru<br />
Turizem<br />
obuja (tudi)<br />
zanimiva<br />
preteklost<br />
Prof. Roman Savnik je opredelil, da Rakíčani živijo na nadmorski višini od 780 do 820 metrov. Naselje je razloženo<br />
v osrčju gozdnate kraške planote, ki seže do Barja na severu do njegovega zatoka ob Borovniščici na zahodu, do<br />
Iškega Vintgarja na vzhodu in na jugu do edinstvene soteske Zale. Obdajajo jo 933 metrov visoki Krimšček, 999<br />
metrov visoki Šop, Županov vrh z natanko 1000 metri, za njim pa sta 1046 metrov visoka Kamenica in precej daleč<br />
na severovzhodu Krim s 1107 metri.<br />
Rakitna obsega vasi Na kláncu, Húdi kônec, Hrib, Bòršt, Nákličev kônec,<br />
Podgôra, Jèzero, Nováki, Žóbov grič, k njej spadata še samotni kmetiji<br />
na jugovzhodnem delu planote nad sotesko Zale Pri Cajzli in Zakótkar.<br />
Ponikalnica Rakitniščica izvira pri farni cerkvi in ponika pod cesto proti<br />
Podpeči v rupah Ponikvah. Njen naravni pritok je Osojščica, po drugi<br />
svetovni vojni se ji je pridružil še odtok iz umetnega jezera, ki so ga<br />
oblikovali zaradi razvoja turizma. Po besedah sogovornikov so jo<br />
naselili Bistriški menihi, med njimi pa je tudi znatno število potomcev<br />
Uskokov, kar izpričujejo visoke ženske in priimki, ki se končajo z -ičiči.<br />
Mimo Rakitne je vodila rimska cesta iz Cerknice čez Ig proti Emoni in<br />
od Čušperka na Lužarje. V obrambo ceste so zgradili ajdovski zid, ki je<br />
zapiral dolino med Novaško goro in Avšnikom. Zdaj si jo lahko<br />
ogledate po namenski poti, ki je označena s tablami.<br />
Rakitna slovi po svežem in zdravem gorskem podnebju in sončnih<br />
zimah. Na njej je za dva suknjiča bolj mrzlo kot v dolini. Celo poleti so<br />
noči tako hladne, da se moraš pokriti. Zaradi prelivanja sredozemskega<br />
podnebja z gorskim je dobila tudi klimatsko otroško zdravilišče, kjer<br />
so v celoti predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. S<br />
Novost na Rakitni: replika 64 metrov dolgega jambora iz jelke<br />
oziroma hoje za jadrnico Bukova dolina s pojasnilnimi tablami<br />
in s predsednikom TD Rakitna Darkom Jerino.<br />
sodelovanjem z norveškim skladom in Nemčijo je po zaslugi nove<br />
direktorice nosilec številnih novosti, celo zdravljenja s konji.<br />
Bili so slabi časi ...<br />
Toliko za osnovno spoznavanje kraja, za katerega je leta 1985 Metka<br />
Susman, ko je prevzela brunarico ob jezeru, napisala, da je tedaj imela<br />
zaprto mladinsko klimatsko zdravilišče, slabo telefonsko povezavo,<br />
slab televizijski signal, makadamske ceste, slabo oskrbo z vodo, ni<br />
imela pošte in bankomata. Turizem je bil v globokem spanju, jezero<br />
umazano in okolica zanemarjena. Tod je bila skromna trgovinica, v<br />
kateri so prodajali kruh samo trikrat na teden, meso pa enkrat na<br />
teden.<br />
Iz nagovora, ki ga je imel Peter Kovačič Peršin prvega junija letos na<br />
pogrebu njihovega dolgoletnega župnika Petra Šetine, je mogoče<br />
razbrati, zakaj je bilo na Rakitni tako. Škof Anton Vovk mu je naročil:<br />
»Naredi, kar moreš!« Šibki župnik je v nemogočih razmerah ustvaril<br />
več, kot bi zmogel zdrav človek. Najprej se je opravičil župljanom<br />
zaradi ravnanja njegovega predhodnika, ki jih je zapustil leta 1943.<br />
Občutil je duhovno trpljenje faranov, saj so Rakičani v vojni in po njej<br />
izgubili devetdeset fantov in mož. V Rakitni so ostali pretežno stari<br />
krajani in vdove z otroki. Marsikatere osebne in krajevne ovire je<br />
zdravstveno šibki duhovni pastir rešil s svojo vedrostjo in smislom za<br />
humor. Posebno skrb je namenjal obnovi cerkve, ki je bila med vojno<br />
porušena in je zdaj pogosto osrednji fotografski motiv kraja.<br />
Oživljanje vasi se je začelo s prihodom graditeljev počitniških hišic.<br />
Medtem ko je leta 1910 vas imela 622 prebivalcev, leta 1966 štiristo,<br />
jih ima zdaj okoli osemsto. Polovica je domačinov, polovica je<br />
stanovalcev v počitniških hišicah. Številni so za stalno zapustili<br />
Ljubljano in druga mesta, saj za to ni več nikakršnih ovir. Rakitna ima<br />
zdaj prav vse, česar pred tremi desetletji ni imela. In še znatno več.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Debevčevi z Rakitne gojijo haskap ali sibirsko borovnico v<br />
najvišjih nasadih v Sloveniji. Letošnje so že obrane.<br />
Speča ali prebujajoča se turistična lepotica?<br />
Povod za ta zapis je odkritje 64 metrov dolgega dvojnika ladijskega<br />
jambora na ploščadi za Rakiškim jezerom, 22. junija letos. Takega je<br />
okrog trideset rakiških kmetov, voznikov in lastnikov konj ter volov<br />
in drugih prepeljalo na vozu s štirimi premami pred 125 leti z<br />
Rakitne do ladjedelnice sv. Marka v Trstu. Potreboval ga je slovenski<br />
ladjar Angel Henrik Jazbec za trgovsko jadrnico, poškodovano pri<br />
Balearih. Izvirna jelka ali hoja je bila visoka skoraj sedemdeset<br />
metrov, v njej pa je bilo več kot devet kubičnih metrov lesa. Z<br />
okrajnim gozdarjem jo je našel v dolini Zale v gozdu krepkega<br />
kmeta Janeza Opeke.<br />
Za pot do Trsta so potrebovali slab mesec, decembra leta 1893 in<br />
januarja leta 1894. Na to dogajanje pred stoletjem in četrt je<br />
upokojenega gozdarja in sodelavca lesnih podjetij v Logatcu in na<br />
Vrhniki Darka Jerino opozoril Janko Košir iz Selščka oziroma TD<br />
Menišija. Takoj je poprijel za to zgodbo in našel devet somišljenikov.<br />
Med njimi sta bila tudi Metka in Peter Susman in ustanovili so<br />
tovariško združenje, imenovano Zbor za jamborno cesto, ki so ga<br />
vključili v Turistično društvo Rakitna. Žal mladi v njem nočejo<br />
sodelovati, kot da bi bili »ničigavi«. Veliko sem jih vprašal, a nobeden<br />
ni hotel, je povedal Darko. Potem se je razjezil in sam prevzel to<br />
nalogo. Bila je izjemno stresna.<br />
V društvu je 105 članov, aktivnih pa le okrog dvajset. Žal sta med<br />
njimi le dva kmeta. Potem ko sta bili izhodiščni točki jamborne poti<br />
Zala in Rakitna, so morali poiskati še sklepno. Našli so jo v slovenski<br />
vasi Križ nad Trstom in v njej odličnega sogovornika in sodelavca v<br />
inženirju ladjarstva in ustanovitelju ribiškega muzeja Franka Košuto.<br />
Pripravili so že šest izletov po t. i. jamborni poti, ki jo vselej zaključijo<br />
v Križu, kjer jim Franko do tri ure razlaga o ribolovu v slovenskem<br />
delu Tržaškega zaliva. Razumevajoči brezoviški župan Metod Ropret<br />
napoveduje, da bo v tem prijetnem kraju oktobra letos srečanje<br />
prebivalcev občine Brezovica in Križ.<br />
Kaj pa je iskanje in izdelava replike prinesla Rakitni, ki se bo zdaj<br />
lahko začela še bolj vitalno turistično prebujati in razvijati? Po<br />
poseku treh dreves, ki sta ga opravila profesionalca ob pravih lunah<br />
in pravem času, so stopili v akcijo prostovoljci. Olupili so jih, s t. i.<br />
maklanjem odstranili ročno, s stroji pa najmlajši plasti dreves.<br />
Spodaj so ga zarezali za tretjino, da debla na ležišču ne bi pokala.<br />
Potem je Dani Praprotnik vse hlode petkrat premazal s Silvanolinom.<br />
Konec maja pa sta Anderjanov Zdravko in Jurčnikov France, eden<br />
od njiju je tudi tesar, sestavila repliko iz osmih debel. Zdaj je<br />
nameščena tako, kot je bila pritrjena na vozovih. Nanjo se ni<br />
dovoljeno vzpenjati in vpisovati ali vrezovati kakšnih sporočil.<br />
Duhovna plat rakiškega jambora<br />
Na Rakitni imajo srečo, da pri njih živi in aktivno deluje in sodeluje<br />
tudi akademski slikar in restavrator Veljko Toman, čigar prispevek je<br />
Darko ocenil z besedami: »Ko bom šel naslednjič k Tomanu, bom<br />
imel na glavi kapo, da se mu bom lahko v zahvalo odkril za vsa dela,<br />
ki jih je opravil v zvezi z Rakiškim jamborom.« Z grafitnim svinčnikom<br />
je ustvaril risbe za izjemno iskan koledar z motivi o prevozu,<br />
oblikoval povečano razglednico o pripravi Rakičanov za zahtevno<br />
pot, vse delo v zvezi z njim skrbno fotografiral ter sestavil zloženki<br />
Vodič po poti rakiškega jambora od Selana do Vrnilc ter Pot slavnega<br />
rakiškega jambora leta 1893 in 1894 s trinajstimi postajami. Društvo<br />
ima odslej tudi navpično oblikovano zastavo. S temi izdajami TD<br />
Rakitna in Občine Brezovica so 22. junija pospremili med turistično<br />
vabljive kraje tudi Rakitno.<br />
Repliko rakiškega jambora so 22. junija predali namenu v<br />
zapomnljivo neprijetnih vremenskih razmerah, po nagovorih Darka<br />
Jerine in Franka Košute, jedrnatem blagoslovu župnika Jožeta<br />
Trevna ob jamboru ter zahvalnih besedah župana Metoda Ropreta,<br />
predstavitvi Brinarjeve jelke ter pestrem kulturnem programu v<br />
šotoru. Ne le njo. Iz treh hlodov vandalsko preminulega mutanta t.<br />
i. Brinarjeve jelke, stare 144 let, je poleg kipa pred šolo akademska<br />
kiparka Urša Toman predstavila kip na poti k jamboru, ki ponazarja<br />
fizično povezanost in umsko napajanje družine, ob polharskem<br />
domu pa bo na tretjem predstavljen živalski svet.<br />
Skulptura akademske kiparke Urše Tomaj iz edinstvene, skoraj<br />
41 metrov visoke in 144 let stare jelke – mutanta. Avtorica<br />
jo je poimenovala Srečevanja. Po Petru Kovačiču - Peršinu<br />
predstavlja kraj z bogatimi gozdovi in dolgo gozdarsko,<br />
lesarsko in furmansko tradicijo, pa tudi s splavarsko.<br />
In kako (turistično) naprej?<br />
To so torej najnovejše vsebinsko privlačne novosti Rakitne. Kaj pa<br />
turistično? Tehtajo med množičnim in butičnim turizmom. Nagibajo<br />
se k zadnjemu. Še prej pa bodo, to ima v načrtu tudi občina, jezero<br />
očistili mulja, asfaltirali parkirišče ob njem in omogočili še prijetnejše<br />
preživljanje prostega časa v tem raju. Po mnenju Američanke, sosede<br />
Cveta Pavlina, bi morali biti bolj ponosni nanj, pa tudi na Slovenijo. Da<br />
je prebivanje na Rakitni sanjsko, dokazujejo tudi tuji gostje v<br />
počitniških hišicah, ki so pripravljeni plačati sto evrov za noč. Ker so z<br />
aktivnostmi prek zgodbe o jamboru povezani Slovenci na tej in oni<br />
strani meje, pa bi na izstopajoče mesto spadali najmanj tudi zastavi<br />
Slovenije in slovenska narodna zastava.<br />
Besedilo in foto: Stanislav Jesenovec<br />
35<br />
Zgodbe v turizmu<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
36<br />
Foto: Matjaž Intihar<br />
Trendi<br />
Mateja Hren<br />
Butično<br />
Dogodki z<br />
vrhunsko<br />
glasbo v<br />
edinstvenih<br />
ambientih<br />
Izjemna glasbena virtuoza Boštjan Gombač in Janez Dovč na svojstvenem odru: v zavetju kraške<br />
jame. Znani tamburaški kvintet Šukar z romsko glasbo v naravnem amfiteatru sredi vasi. Legendarni<br />
primorski kantavtor Iztok Mlakar na osmici na Krasu. Obujanje starih loških oštarij s kultnim<br />
glasbenikom Janijem Kovačičem. Mateja Hren iz Ljubljane se je pred nekaj leti lotila priprave<br />
glasbenih dogodkov (Mateja Hren Events), ki so preplet vrhunske glasbe, edinstvenega prizorišča,<br />
tesnega stika z lokalnim okoljem, zgodb in okoljske ozaveščenosti. Povsem v skladu s trendi<br />
sodobnega turizma, a niso bili ti tisti, ki so sogovornico spodbudili k pripravi takšnih dogodkov ...<br />
»Da je vse to trend, sem izvedela šele pozneje,« pravi Mateja Hren;<br />
pri zamislih za dogodke namreč preprosto izhaja – iz sebe. Zamisli<br />
se porajajo, ko se potepa po Sloveniji, ko navezuje stike z domačini,<br />
ko brska po etnološki zakladnici, ko preživlja čas v naravi ...<br />
»Od nekdaj sem se veliko potepala po Sloveniji. Z domačini rada<br />
navežem stik, kdaj jim priskočim tudi na pomoč pri delu ... Tako<br />
sem bila, na primer, pred nekaj leti na žetvi sivke na Krasu,<br />
prespala na kmečkem turizmu in se spoprijateljila z lastniki. Tako<br />
sem jim potem, recimo, pomagala na trgatvi, beseda je dala<br />
besedo in spoznala sem jamarja, ki me je popeljal na ogled<br />
tamkajšnjih jam. Med njimi je bila tudi Krompirjeva jama, v kateri<br />
je bil konec lanskega leta koncert Boštjana Gombača in Janeza<br />
Dovča. Ta jamar pa je tudi lastnik osmice, kjer sem pred slabima<br />
dvema letoma pripravila koncert Iztoka Mlakarja. Tako da –<br />
klepetam,« se nasmehne Mateja. In potem se začne klobčič<br />
odvijati ...<br />
Jama – jamska piščal – Boštjan Gombač<br />
Kaj bi lahko pripravila v Krompirjevi jami, ki so jo dotlej obiskovali<br />
zgolj jamarji, v njej ni bilo še nobenega dogodka? V soglasju z<br />
jamarji, seveda, ki so bili nad zamislijo nad kakšnim koncertom v<br />
jami takoj navdušeni. »Potem sem začela razmišljati, kateri<br />
glasbenik bi bil najprimernejši za tak prostor. In se spomnila, da je<br />
Boštjan Gombač ambasador jamske piščali iz Divjih bab.« (Z<br />
Janezom Dovčem, s katerim sta nastopila v Krompirjevi jami, pa<br />
imata projekt Sozvočje Slovenije: z unikatnimi inštrumenti sta<br />
uglasbila zvoke slovenske pokrajine in narave; črpata iz<br />
tradicionalne slovenske glasbene zapuščine, iz bogate zakladnice<br />
slovenskih narodnih pesmi, op. p.).<br />
Iztok Mlakar na kraški osmici<br />
Pri Iztoku Mlakarju je imela najprej v načrtu njegov koncert, šele<br />
nato je začela iskati prostor zanj. »Čim domačnejšega, z domačo<br />
hrano ... In tako sem odkrila osmico v vasi Lipa na Krasu, ki je bila<br />
všeč tudi Mlakarju.« (To je bil sicer njegov prvi koncert – le en dan<br />
– po izidu novega albuma Porkaeva!)<br />
Šukarji v naravnem amfiteatru Krvave Peči<br />
Tudi pri Šukarju je bila najprej zamisel za romski tabor z romsko<br />
glasbo – in spet je beseda dala besedo, saj ji je nekdanji sodelavec<br />
ob pravem času povedal za akustičen naravni amfiteater v Krvavi<br />
Peči (v občini Velike Lašče). »Tam smo imeli še ogenj, okoli katerega<br />
se je plesalo, pekli smo na posebnem, doma narejenem ciganskem<br />
pekaču, imeli smo star voz, na katerega smo prinesli izvirsko vodo,<br />
kuhali smo kavlo, enolončnico, značilno jed v teh krajih, starejša<br />
domačina sta klepetala z obiskovalci, postavili smo šotore, imeli<br />
smo tudi vedeževalko (nasmeh) ...« Nekateri obiskovalci – bilo jih je<br />
blizu sto – so prespali na seniku (bilo je sredi junija); Mateja na<br />
splošno poišče tudi možnosti za prenočevanje in povabi ljudi, naj<br />
naslednji dan odkrijejo kaj novega v okolju, kjer so.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Foto: Dejan Ogrinec<br />
Kulinarika mora biti na dogodkih sicer vselej domača, iz okolja, kjer<br />
je dogodek, kolikor je to le mogoče, pravi Mateja; ob tem pa si tudi<br />
prizadeva za čim manj – do nič odpadkov. Tako zdaj obiskovalci<br />
dogodkov pijejo pijačo, pa naj bo kakršna koli, iz emajliranih<br />
skodelic, na primer – in so navdušeni, zagotavlja sogovornica.<br />
37<br />
Vrhunska glasbenika v kraški jami<br />
Posebna skrb izboru prizorišča<br />
Prizorišče je torej za dogodke temeljnega pomena? Pa četudi na<br />
njih nastopajo izvajalci, ki bi utegnili pritegniti poslušalce že sami<br />
po sebi? »Prostor se mi zdi izjemno pomemben. Vselej poskušam<br />
najti prostore, ki so manj znani, a čim bolj avtentični,« pripoveduje<br />
Mateja, ki ob tem dodaja: »In ljudje, ki soustvarjajo dogodek, so<br />
prav tako ključni za odlično izvedbo. Pa zgodba. Jamska piščal in<br />
Boštjan Gombač, poleg tega je bil koncert v Krompirjevi jami v<br />
začetku decembra na dan, ko naravoverci praznujejo svoj praznik,<br />
in kar nekaj jih je prišlo. Letos jeseni nameravam koncert Gombača<br />
in Dovča ponoviti, a bo dogodek povezan s prvo svetovno vojno,<br />
saj je ta naravna jama med njo zagotavljala zavetje okrog petstotim<br />
avstro-ogrskim vojakom. Povezala sem se z Zgodovinskim<br />
društvom IR 17, tako da bodo prišli ’vojaki’ v uniformah in<br />
pripovedovali zgodbe iz tistega časa. So pa na vseh dogodkih<br />
pravzaprav ljudje, pripovedovalci zgodb, domačini, ki se pomešajo<br />
med ljudi in povedo kakšno zgodbo.«<br />
Kulinarika je vselej domača<br />
Kako pa se je na njene pobude doslej odzivalo lokalno okolje? »Če<br />
si želiš pripraviti kaj takega, moraš imeti posluh za ljudi, jim<br />
prisluhniti, jim zaupati – in oni morajo zaupati tebi.« Ne gre vselej<br />
zlahka; tako je bilo treba klene ljudi s Krasa, denimo, prepričati, da<br />
je pršut resda tukajšnja posebnost, a da so med gosti tudi<br />
vegetarijanci in vegani, se pravi, da je treba avtentičnost tudi malce<br />
prilagoditi sodobnim potrebam in željam. »Ko se nečesa lotiš prvič,<br />
se učiš. Potem pride razumevanje,« se nasmehne Mateja.<br />
Običaji, ki povezujejo ljudi<br />
Poleg glasbenih dogodkov pa Mateja posega tudi v etnološko<br />
zakladnico: doslej je pripravila trgatev na Krasu (s pohodom) in<br />
košnjo trave na Ajdovskem. »Košnjo bi si želela pripravljati tudi v<br />
prihodnje. In ličkanje koruze. Zanimajo me običaji, ki so povezani s<br />
kulturo (petjem, recitiranjem, pripovedovanjem zgodb) in hrano.<br />
Zato, ker zelo povežejo ljudi med seboj. Ko sem pripravila prvo<br />
košnjo trave, sem videla, da si ljudje želijo nečesa takšnega. In meni<br />
je všeč. Študirala sem etnologijo; študija žal nisem končala, a<br />
ljubezen do nje je ostala,« se nasmehne.<br />
Začetki niso najlažji<br />
Priprave dogodkov (in izletov – tudi tega se je lotila, saj se veliko<br />
potepa ne zgolj po Sloveniji, temveč tudi v tujini) se je Mateja lotila<br />
šele pred nekaj leti; a veselje do organizacije kulturnih in športnih<br />
dogodkov jo spremlja že iz srednješolskih let. Splet okoliščin je<br />
pripeljal do tega, da se je tega lotila tudi z bolj poslovnega vidika.<br />
Ni pa lahko, priznava. Poleg organizacije se je treba znati tudi tržiti,<br />
sloves se ustvarja počasi ... »Takšni dogodki tudi niso poceni –<br />
vrhunski glasbeniki, organizacija vsega, kar spada zraven; tudi niso<br />
množični. V Krompirjevi jami je bilo, na primer, okoli sedemdeset<br />
gostov; lahko bi jih bilo še dvakrat več, a potem težko pozdravim<br />
vsakega obiskovalca – oseben stik z njimi pa se mi zdi pomemben.<br />
Ljudje razumejo, zakaj je cena višja (za Gombačev in Dovčev<br />
koncert je bila cena vstopnice denimo 40 evrov, op. p.), šele po<br />
tem, ko tak dogodek doživijo.«<br />
Doslej so bili to dogodki za domačo javnost. Pa je razmišljala o tem,<br />
da bi jih pripravljala tudi za tuje obiskovalce? Je. Takole ji je napisala<br />
ena od obiskovalk koncerta v Krompirjevi jami: »Mateja, rada bi se<br />
vam zahvalila za včerajšnji izjemni dogodek. Spraševala sem se,<br />
kako bi nam to zavidali ljudje, ki živijo v New Yorku.« In koliko bi bilo<br />
pripravljeni odšteti zanj, dodaja Mateja Hren.<br />
Mateja Gruden<br />
Trendi<br />
Foto: Damjan Sinigoj<br />
Romska glasba v naravnem amfiteatru<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
38<br />
Inovativno<br />
Foto: Aljoša Rebolj/Turizem Ljubljana<br />
Brko tura<br />
Sejalec <strong>2019</strong><br />
Katero doživetje bo letošnji<br />
sejalec?<br />
Sejalec je priznanje za ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu. Nagrajuje tiste<br />
inovacije, ki so že uresničene in uspešno pripomorejo k boljši prepoznavnosti turistične ponudbe<br />
Slovenije. Sejalci navdušujejo z novimi pristopi, so nenavadni, izvirni in veljajo za področja trženja,<br />
poslovnega razmišljanja in promocije slovenskega turizma. Predstavljamo štiri kandidate za<br />
letošnjega sejalca, ki ga bodo oznanili na Dnevih slovenskega turizma, novembra v Ljubljani.<br />
Brko tura<br />
Brko tura je nenavadno inovativno doživljajsko vodenje po<br />
Ljubljani, ki ga je Turizem Ljubljana pripravil v sodelovanju s<br />
specia<strong>list</strong>i za kulturni turizem – Agencijo za razvoj in marketing<br />
v turizmu Nea Culpa, gledališkim režiserjem Jašo Kocelijem in<br />
scenaristom Simonom Hernausom.<br />
Kolesarsko vodenje po najlepših ulicah, parkih in razglednih<br />
točkah Ljubljane je zgodba o treh velikanih Slovenije, ki so bili<br />
vsi po vrsti brkati in vsak po svoje drzni. Jože Plečnik, Ivan Cankar<br />
in Rihard Jakopič se povezujejo v doživetje Arhitekta, Pisatelja in<br />
Slikarja. Kot vizionarji in velikani umetnosti so za vedno<br />
zaznamovali Ljubljano in Slovenijo.<br />
Gostje se s pomočjo brkatega vodnika vživijo v njihov življenjski<br />
slog in miselni kredo, s tem pa turo tudi soustvarjajo in na njej<br />
sodelujejo. Režirani animacijski elementi delujejo kot<br />
presenečenja in spodbujajo aktivno udeležbo gostov, ki jih v<br />
hišah treh brkačev – Plečnikovi hiši, Narodni galeriji in Cankarjevi<br />
sobi na Rožniku – pričakajo tudi posebni namigi v obliki<br />
življenjskih modrosti Arhitekta, Slikarja in Pisatelja.<br />
Ob koncu ture sledi oddih ob Cankarjevi kavi in potici ter zaveza<br />
za ohranjanje lastne ustvarjalnosti. Ta se po malem uresniči že v<br />
velikem finalu, ko gostje z brkatim vodnikom vstopijo v grafični<br />
ateljeje MGLC, kjer jih čakata darilo in nasvet, kako nahraniti<br />
ustvarjalnost (in brke) v sebi.<br />
Mini Adventures – pustolovski zemljevidi slovenskih<br />
krajev<br />
Mini Adventures so pustolovski zemljevidi, ki vodijo obiskovalce<br />
po slovenskih krajih na edinstven način. Pri pustolovščini<br />
uporabljajo ugankarski zemljevid, v pomoč pa so jim še broške s<br />
pustolovci in priročna bombažna vrečka, ki skriva tudi zaklad.<br />
Kako deluje Mini pustolovščina? V nadaljevanju podajamo kratek<br />
opis, povzet po spletni strani www.miniadventures.si.<br />
Potencialni pustolovci si ogledajo zbirko krajev, ki jih lahko<br />
obiščejo. Izberejo destinacijo in jezik (za nekatere kraje je Mini<br />
pustolovščina na voljo v štirih jezikovnih različicah) ter oddajo<br />
svoje naročilo. Ko njihova Mini pustolovščina prispe v poštni<br />
nabiralnik, se lahko odpravijo dogodivščini naproti. Pustolovski<br />
paketek prejmejo v priročni bombažni vrečki, ki vsebuje vse, kar<br />
potrebujejo za dogodivščino. Na papirju so natisnjeni<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
predvidena misija, lahko berljiv zemljevid z označenimi namigi<br />
in jasna navodila. Vključeni so tudi odgovori (ki pa so zapečateni<br />
v ovojnici, da ne premamijo h goljufanju!).<br />
Mini pustolovščina je delo treh ustvarjalk, ki so na spletni strani<br />
www.miniadventures.si zapisale takole: »Pri naših izdelkih nas<br />
najbolj veseli, da naši pustolovci uživajo na svežem zraku,<br />
odkrivajo nove kraje in preživijo svoj čas kakovostno, proč od<br />
vseh elektronskih napravic in televizije.«<br />
Mini pustolovščina<br />
Spremeni tok zgodovine. Si upaš?<br />
Spremeni tok zgodovine je inovativen projekt, ki vključuje<br />
elemente navidezne resničnosti (VR) – s ciljem izboljšati<br />
kakovost storitev in dodatno potrošnjo turistov.<br />
VR tehnologija je oblika računalniške simulacije, pri kateri ima<br />
udeleženec občutek, da je v realnem okolju. Udeleženec z njo<br />
doživi preplet preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vstopi v<br />
doživetje, ki s pomočjo tehnologije VR/AR in izkušnje v živo<br />
prebudi vse čute.<br />
Zgodba črpa iz zgodovine grofov Celjskih, ki so ena<br />
najpomembnejših vladarskih rodbin vseh časov. Njihovi potomci<br />
še zdaj vladajo v številnih evropskih monarhijah. Friderik Celjski<br />
je bil potomec grofov Celjskih, ki se je neskončno zaljubil v<br />
Veroniko Deseniško. Njegov oče ljubezni ni dovolil, zato je dal<br />
Friderika zapreti v stolp na Celjskem gradu, Veroniko pa utopiti.<br />
Foto: AIRTH<br />
Projekt Spremeni tok zgodovine pa ponuja možnost, da<br />
spremenimo tok zgodovine, da zaljubljencema omogočimo<br />
drugačno, lepšo usodo.<br />
Vsak igralec je Friderik, ki se prebudi v grajski ječi stolpa in mora<br />
premagati ovire, da lahko odkrije ključ, ki bo odklenil vrata ječe,<br />
v kateri je zaprta njegova ljubljena Veronika. Igralec vse to<br />
doživlja kot neposredno vpetost v čas in prostor, z neverjetno<br />
natančno izdelano grafiko srednjeveškega celjskega gradu, z<br />
elementi in ljudmi tistega časa.<br />
Projekt je prijavila družba Thermana.<br />
Večerja treh dežel<br />
Sodobne turistične destinacije temeljijo tudi na kulinarični<br />
ponudbi, ki gostom predstavi značilnosti lokalne kulinarike in s<br />
tem lokalnega okolja. Specifičnost destinacije Kranjska Gora je<br />
lega v neposredni bližini dveh meja, italijanske in avstrijske.<br />
Območje tromeje je velika prednost destinacije, saj ponuja stik<br />
treh držav, kultur, jezikovnih skupin in zgodovine na zelo<br />
majhnem območju.<br />
Zato so se v Hit Alpinei odločili za pripravo produkta, ki gosta<br />
vodi po kulinarični poti od Kranjske Gore do sosednjih Trbiža in<br />
Podkloštra.<br />
Voden izlet gostom poleg kulinaričnih užitkov in opazovanja<br />
naravnega okolja ponuja spoznavanje zgodovine območja in<br />
zgodovine razvoja turizma, njegov poudarek pa je seveda na<br />
kulinariki, ki je pomemben del turistične ponudbe, saj definira<br />
posebnost, različnost in pristnost regije ter poskrbi za dobro<br />
počutje gostov. Notranjo pestrost kulinarične ponudbe<br />
Zgornjesavske doline produkt še nadgrajuje z lokalnimi<br />
značilnostmi kulinarike sosednjih Italije in Avstrije. Značilne jedi<br />
Zgornjesavske doline (rateške skutine krape, ajdove krape s<br />
skuto, krompirjevo mešto z zaseko, koruzno polento s kislo repo<br />
ter seveda potica) v sosednji Kanalski dolini dopolnjujejo<br />
tradicionalne jedi (prežganka, mavželj, polnjen želodec, štruklji)<br />
ter jedi, ki kažejo vpliv sredozemskega dela Italije (še zlasti<br />
testenine, polenta). Kulinarika avstrijske Koroške temelji na<br />
doma pečenem kruhu, maslu, planšarskem siru, pridelkih z vrta,<br />
pa tudi polnjenih cmokih, postrvih iz lokalnih rek in jagnječjih<br />
kronah.<br />
Zaradi povezanosti območja v zgodovini (prehod Zgornjesavske<br />
doline v Kanalsko dolino nima nikakršnih naravnih ovir) so se<br />
prepletali tudi kulinarični vplivi, ki pa so vendarle obdržali<br />
nekatere specifike – in prav te povzema Večerja treh dežel.<br />
39<br />
Inovativno<br />
Foto: AIRTH<br />
Foto: AIRTH<br />
Spremeni tok zgodovine<br />
Večerja treh dežel<br />
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
40<br />
Digitalno<br />
Foto: Pixabay<br />
Airbnb na zahtevo Evropske komisije izboljšal<br />
cenovno preglednost<br />
Po novem bodo (evropski) uporabniki spletne platforme Airbnb pri iskanju nastanitve z izbranimi datumi<br />
na strani z rezultati iskanja videli končno ceno – z vsemi obveznostmi, kot so, denimo, stroški čiščenja in<br />
pristojbinami. Airbnb je cenovno preglednost izboljšal na zahtevo Evropske komisije.<br />
Številni uporabniki so imeli namreč pri iskanju nastanitve<br />
precejšnje težave z ugotavljanjem končne cene zanjo, saj vanjo<br />
niso bili vključeni vsi stroški. Airbnb pa je s tem tudi pokazal<br />
pripravljenost za sodelovanje z Evropsko komisijo in nacionalnimi<br />
organi za varstvo potrošnikov, saj je v zgolj nekaj mesecih znatno<br />
izboljšal način delovanja svoje platforme.<br />
Airbnb, spletna platforma, na kateri lahko ljudje ponujajo, najdejo<br />
in najamejo stanovanja, apartmaje ali vikende, je v zadnjih letih<br />
izjemno priljubljena. Zaživela je pred dobrim desetletjem, leta<br />
2008, ko sta dva oblikovalca delila stanovanje s tremi potniki, ki so<br />
iskali prostor za prenočitev. Iz tega dogodka je nastala platforma,<br />
ki danes ponuja na milijone prenočišč po vsem svetu.<br />
Kaj narediti s staro letalsko vozovnico?<br />
Radi potujete z letalom, pa bi se radi tega tudi spominjali? Tukaj je nadvse zanimiva spletna storitev, ki<br />
vašo letalsko vozovnico spremeni v dolgotrajen in lep spominek: blazino ali ovitek za telefon.<br />
Vse, kar je treba storiti za to, je obiskati spletno stran http://<br />
tinyurl.com/RN-Airportag ter izbrati želeni spominek. Nato<br />
vnesete podatke o svojem letu (od, do, letalska družba, številka<br />
sedeža, vaše ime ...) in izberete želeno barvo za ozadje. Nato<br />
naročilo samo še oddate in počakate od pet do dvajset dni na<br />
dostavo.<br />
Vsi izdelki so narejeni izključno v ZDA. Pri nakupu pa lahko<br />
uveljavite še 15-odstotni popust na naročilo s kodo GONW, ki jo<br />
vnesete v košarici.<br />
Podjetje dostavlja po vsem svetu, tudi v Slovenijo.<br />
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Teslino električno letalo? Elon Musk pravi: »Čez<br />
pet let«<br />
41<br />
Glavni izvršni direktor Tesle Elon Musk je začel resno razmišljati o električnih letalih, za katera pravi,<br />
da bi lahko postala stvarnost v prihodnjih petih letih. Ali to pomeni, da lahko pričakujemo prvo Teslino<br />
električno letalo?<br />
Digitalno<br />
Zdaj že imamo nekaj tehnoloških akterjev z ambicioznimi načrti na<br />
področju električnih letal, kot sta Pipistrel Alpha Electro in Siemens<br />
in Magnus eFusion. Kljub temu pa tehnologija baterij še ni dovolj<br />
napredna, da bi lahko komercialna letala v celoti temeljila na<br />
električni energiji.<br />
Elon Musk že kar nekaj časa govori o tem, kako bo v prihodnosti ves<br />
prevoz električen – razen raket. Pred leti je glavni izvršni direktor<br />
Tesle in SpaceX-a celo naznanil, da ima pripravljen dizajn za<br />
električno VTOL (»vertical take-off and landing« – vertikalna vzlet in<br />
pristajanje) vozilo, nikoli pa se ni odločil, da bi letalo dejansko prišlo<br />
v proizvodnjo. Za to, da bi njegov dizajn dejansko lahko zaživel, se<br />
mora namreč zelo povečati vzdržljivost baterije.<br />
Musk je zdaj posodobil svojo časovnico z napovedmi glede razvoja<br />
tehnologije energije, s čimer bi električna letala lahko začela<br />
delovati v komercialne namene. V enem svojih čivkov je zapisal: »Ja,<br />
ampak bo sam doseg še vedno omejen. To se bo spremenilo v<br />
prihajajočih letih, ko bo tehnologija napredovala.«<br />
Trg električnih letal se razvija<br />
V zadnjih letih se presenetljivo veliko podjetij ukvarja z razvojem lastnih<br />
električnih VTOL-letal, med katerimi najdemo tudi nekaj delujočih<br />
prototipov. Velike korporacije vlagajo neznanske vsote denarja v<br />
zagonska podjetja, ki razvijajo takšne oblike prevoza. Kot kaže, se<br />
večina teh podjetij ukvarja z razvojem različnih podsistemov, da bodo<br />
potem pripravljena na čas, ko bo tehnologija baterij dovolj napredovala,<br />
da bo mogoča tudi komercialna uporaba letal.<br />
Tesla je še vedno daleč najnaprednejše podjetje, kar zadeva tehnologije<br />
baterij, zanimivo pa bi bilo videti, kako bi se obneslo v popolnoma novi<br />
industriji. Izdelovalec električnih avtomobilov bi lahko igral vlogo<br />
dobavitelja baterijskih celic za električna letala, vendar je vprašanje, ali<br />
bo Tesla bolj resno nastopila kot izdelovalka električnih letal. Znanje<br />
sicer imajo, torej kombinacijo znanja na področju baterij in zračnega<br />
prometa, vendar to še ni dovolj.<br />
A če se vzdržljivost baterij v prihodnjih petih letih izboljša za 30<br />
odstotkov, to ne bo vplivalo samo na komercializacijo električnih letal,<br />
temveč tudi na Teslina vozila in na električna vozila na splošno – s tem<br />
bodo ta postala cenejša, lažja in s potencialom za daljšo vožnjo.<br />
Google Maps kmalu še z eno uporabno funkcijo<br />
Storitev Google Maps zagotovo spada med storitve, ki so za marsikoga že nepogrešljive. V uporabi je že<br />
od leta 2005, odtlej pa se nenehno razvija. Zdaj bo dopolnjena z novo funkcijo, ki bo uporabna še zlasti za<br />
tiste, ki pogosto uporabljajo javni prevoz, si pa ne želijo obtičati na avtobusu ali na vlaku, prenatrpanem<br />
s potniki.<br />
Podjetje Google je namreč navigacijski sistem Google Maps<br />
obogatilo s podatki, ki omogočajo napoved oziroma podajo<br />
ocene, kako polni bodo ob izbranem času avtobusi, vlaki ali<br />
podzemne železnice. Novost je trenutno poskusno na voljo v<br />
osemnajstih mestih Združenega kraljestva, med njimi tudi v<br />
Londonu, kmalu pa bo na voljo tudi v dvesto drugih večjih mestih<br />
po svetu. Uporabljali jo bodo lahko tako uporabniki mobilnih<br />
naprav Android kot iOS brezplačno.<br />
Foto: Pixabay<br />
Storitev Google Maps pa bo uporabnikom kmalu posredovala<br />
tudi informacije o zamudah avtobusov na lokacijah, kjer te niso na<br />
voljo. Mobilna aplikacija bo prikazala, ali bo avtobus zamudil, kako<br />
dolgo bo treba počakati nanj in koliko časa bo trajalo potovanje<br />
glede na razmere v prometu. Tako bodo uporabniki laže predvideli<br />
prihod na cilj.<br />
Kdaj bo novost prišla v Slovenijo, ni znano. Tudi če je v kratkem še<br />
ne bo, je to vsekakor uporabna novica za vse, ki boste obiskali<br />
katero od mest z možnostjo omenjene storitve, saj vam bo<br />
zagotovo olajšala potovanje z javnim prevozom.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
42<br />
Foto: Tomo Jeseničnik<br />
Foto: Tomo Jeseničnik<br />
Kulinarični kotiček<br />
Blagovna znamka Dobrote Dolenjske<br />
Vsaka jed, vsak požirek –<br />
svoja zgodba<br />
Dolenjska, nekoč Dolenja Kranjska, je del dedne dežele Kranjske, ki so jo sestavljale zdajšnje pokrajine<br />
Gorenjska, Notranjska in Dolenjska. Meje zgodovinske Dolenjske so tudi meje območja, ki ga vključuje<br />
kolektivna blagovna znamka Dobrote Dolenjske: na zahodu poteka meja po vzhodnem delu Babnega polja<br />
in Bloške planote (občina Loški Potok je še del Dolenjske), po reki Iški, južnem delu Ljubljane, na severu in<br />
severovzhodu po reki Savi do meje s Hrvaško, na jugu in jugozahodu po slovensko-hrvaški meji in reki Kolpi<br />
ter zaokroži nazaj do Babnega polja. Območje je izjemno bogato z naravno in kulturno dediščino.<br />
Dobrote Dolenjske soustvarjajo od leta 2014, ko je zaživela zamisel o<br />
povezovanju najboljših dolenjskih ponudnikov in njihovih izdelkov. Zdaj<br />
blagovna znamka združuje že 73 ponudnikov in trgu ponuja več kot 450<br />
visokokakovostnih certificiranih izdelkov in storitev z območja Dolenjske.<br />
Certifikat Dobrote Dolenjske – Odličnost iz Dolenjske potrošniku zagotavlja<br />
sledljivost, pristnost, prepoznano kakovost in dolenjsko poreklo izdelka.<br />
Najmanj 70 odstotkov surovin dolenjskega porekla v posameznem izdelku<br />
blagovno znamko uvršča med »najzahtevnejše« na Slovenskem.<br />
Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline že od vzpostavitve<br />
kolektivne blagovne znamke sodeluje z neodvisno zunanjo komisijo<br />
priznanih slovenskih strokovnjakov, ki ocenjuje in podeljuje certifikat<br />
izdelkom in storitvam v sedmih kategorijah: kulinarični izdelki in pridelki,<br />
rokodelski izdelki, turistični produkti, kulinarične prireditve, jedi in pijače v<br />
gostinskih lokalih, nastanitve in Hiša Dobrote Dolenjske, kjer se oceni vsa<br />
ponudba (nastanitev, gostinska ponudba, lastni izdelki domačije).<br />
Poslanstvo zavoda je odkrivanje, raziskovanje in nadgradnja kulinarične<br />
dediščine Dolenjske.<br />
V sodelovanju z etnologom Janezom Bogatajem so pripravili Strategijo<br />
gastronomije Dolenjske, katere osrednji del sta kulinarična piramida<br />
(najznačilnejše jedi in pijače Dolenjske) in kulinarični zemljevid Okusi<br />
Dolenjske – prvi na Slovenskem.<br />
Pripravljajo tudi izvirna kulinarično-izobraževalna doživetja Okusi Dolenjske<br />
za skupine: obiskovalci na enem mestu doživijo, pokusijo in občutijo<br />
kulinarično prepoznavnost Dolenjske z njenimi tradicionalnim jedmi in<br />
pijačami. Vsaka jed in vsak požirek sta svoja zgodba.<br />
Kulinarične in rokodelske izdelke Dobrote Dolenjske ponujajo na več<br />
prodajnih mestih po Sloveniji in v dveh trgovinah, kjer so na voljo tudi<br />
kulinarična doživetja pod okriljem znamke: v Trebnjem in Ljubljani.<br />
L. L.<br />
Foto: Tomo Jeseničnik<br />
Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />
Avgust <strong>2019</strong><br />
Izdaja:<br />
Turistična zveza Slovenije<br />
Naslov uredništva:<br />
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />
Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />
Transakcijski račun:<br />
SI56 03100-1000010639<br />
Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />
Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2019</strong>
Natečaj za izbiro kulinaričnih<br />
in gastronomskih spominkov v<br />
Termalno Panonski turistični regiji<br />
SLOVENIJA<br />
PANONSKA<br />
TERMALNA<br />
KULINARIČNI IN GASTRONOMSKI<br />
SPOMINEK<br />
Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT je<br />
Sloveniji podelil naziv Evropska gastronomska regija 2021. V projektu za ta naziv<br />
sodeluje tudi TZS s projektom kulinaričnih in gastronomskih spominkov.<br />
Natečaj za kulinarične in gastronomske spominke je sestavljen<br />
iz dveh kategorij:<br />
1. Prehranski spominki<br />
2. Kuhinjski pripomočki<br />
Prijavo z a sodelovanje pošljite na info@turisticna-zveza.si<br />
najpozneje do 20. 9. <strong>2019</strong>.<br />
Spominke iz že obstoječe ponudbe naj društva ali posamezniki prinesejo<br />
na Turistično zvezo Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana,<br />
najpozneje do 30. septembra <strong>2019</strong>, do 10. ure.<br />
Ocenjevanje bo potekalo oktobra <strong>2019</strong>.<br />
Tričlanska komisija strokovnjakov bo izbrala prejemnike zlatega, srebrnega in<br />
bronastega priznanja. Poleg tega bo izbrala spominek iz vsake kategorije, ki<br />
ga bomo poslali na IGCAT, da ga lahko uporabi v promocijske namene oziroma<br />
uvrsti na mednarodno gastronomsko spominkarsko spletno stran.<br />
Uradna razglasitev rezultatov bo na Dnevih Slovenskega turizma v Ljubljani,<br />
11. novembra <strong>2019</strong>, kjer bodo najbolje ocenjeni kulinarični in gastronomski<br />
spominki Termalno Panonske Slovenije obiskovalcem tudi na ogled.
Tekmovanje za<br />
<strong>2019</strong><br />
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />
NAJ<br />
Tekmovanje je v polnem teku.<br />
Državna ocenjevalna komisija širom<br />
po Sloveniji vsak dan ocenjuje tiste,<br />
ki se potegujejo za prestižno priznanje<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna <strong>2019</strong>.<br />
Oddajte svoj glas tudi vi,<br />
preko spletne strani<br />
www.turisticna-zveza.si.<br />
urejen in<br />
gostoljuben<br />
kraj<br />
Od 12. <strong>avgust</strong>a do 12. septembra glasujete za:<br />
NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj<br />
Banovci, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško, Lendava,<br />
Moravske Toplice, Podčetrtek, Radenci, Rogaška Slatina, Šmarješke<br />
Toplice, Topolšica, Zreče<br />
NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši turistični kraj<br />
Ankaran, Bled, Bohinj (Ribčev Laz, Stara Fužina, Bohinjska Bistrica),<br />
Bovec – Čezsoča, Cerkno, Gozd Martuljek, Izola, Kranjska Gora,<br />
Kobarid, Piran, Portorož z Lucijo, Tolmin<br />
NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto<br />
Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Velenje<br />
Slovesna podelitev priznanj pod pokroviteljstvom<br />
predsednika Vlade RS Marjana Šarca<br />
»Moja dežela – lepa in gostoljubna <strong>2019</strong>«<br />
bo 11. novembra v Ljubljani.
Change language