Revija Lipov list, avgust 2019

6
Intervju
Naslednja podrobnost je povezana z jezikom. Doživetja morajo biti
dosegljiva tudi v tujih jezikih. Italijansko družino, na primer, težko navdušiš
z doživetjem, ki je predstavljeno v angleščini. Ponudbo družinskega
turizma je treba oblikovati z mislijo, da nagovarjaš družine iz različnih okolij,
držav, kultur – zgodba, ki jim jo želiš približati, mora biti razumljiva vsem,
mora imeti nekaj univerzalnega. Vsi naši produkti so že v izhodišču
oblikovani tako, da jih lahko v celoti prevedemo v tuje jezike. Družine so
zahtevna ciljna skupina, ki ni hitro zadovoljna – je pa radovedna, želi si
spoznavati lokalne posebnosti destinacij, ki jih obiskujejo. Malce domišljije
in izvirna zamisel, precej didaktično-pedagoškega znanja, profesionalni
sodelavci – od ilustratorjev in oblikovalcev do piscev, timsko delo, ki na
koncu pripelje do uresničitve zamisli – tako se lahko ustvari zanimiva
lokalna zgodba za družine. Zatem pa sledi še zahtevna plat promocije,
trženja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja produkta. Ponudnike bi
spodbudil, naj bodo glede tega pogumni in ustvarjalni, naj pa se ogibajo
amaterizmu, ki ga je pri nas v turizmu preveč in ki je zagotovilo, da
turističnega razvoja ne bo.
A tudi znotraj segmenta družin z otroki so razlike –
recimo v starosti otrok; mali otroci potrebujejo nekaj
drugega kot že malce večji ...
Pravljično-doživljajske poti snujemo tako, da so primerne za vso družino.
Polhov doživljajski park, denimo, je namenjen predšolskim otrokom, Pot
močvirskih škratov na Mali plac in Pot pastirskih škratov na Krvavcu
otrokom prve triade osnovne šole, Pustolovščina Krvavec že malce
resnejšim pohodnikom, a je njihova vsebina tako razdelana, da jo starši, ki
so na teh poteh prav tako aktivni, brez težav prilagodijo starejšim ali
mlajšim otrokom.
Vi ste sicer izbrali doživetja, ki otroke spodbujajo k
preživljanju časa v naravi in spoznavanju narave na
interaktiven, zabaven način. To gre tudi lepo v korak
s trendom poudarjanja, kako pomembno je, da otroci
preživljajo čas na prostem, še zlasti v naravi.
Naše poti temeljijo na želji po spodbujanju družin h gibanju v naravi, k
vstopanju v svet pohodništva in k odkrivanju lepot in skrivnosti narave, pa
tudi kulturne dediščine, lokalnih legend. Dokazali smo, da je mogoče iz
tega ustvariti in tržiti uspešen turistični produkt. V integralni turistični
produkt smo želeli povezati vrednote, ki so na prvi pogled težko združljive:
naravo, kulturo, ekologijo, zdrav način življenja ... A seveda jih ne
predstavljamo »na prvo žogo«; podajamo jih skozi zgodbo, doživljanje, saj
se tako obiskovalcem globoko vtisnejo v spomin. Na Krvavcu, ki je pašna
planina, se bodo, denimo, vsi otroci za vselej naučili, kako se vesti ob
srečanju s kravami, saj jih bodo na poti zagotovo srečali. To je tudi del
doživetja. Odzivi staršev pa kažejo, da se veliko naučijo in dobro zabavajo
tudi oni.
Bi rekli, da so družine tudi »zvesti« gostje, takšni, ki se
vračajo?
Seveda. Dobro in iskreno doživetje spodbuja vračanje in odkrivanje
novega. Na naše poti se družine vračajo tudi zaradi različnih vsebinskih
ravni doživetij. Je pa treba produkt nenehno razvijati, mu dodajati nove
elemente, ga dopolnjevati; tako bo še uspešnejši.
A tudi starši morajo biti motivirani za takšna doživetja,
o katerih govorite, ne samo otroci.
Seveda. Družinska doživetja so »družinska« doživetja; to niso doživetja za
otroke, temveč aktivno vključujejo tudi starše. To je tip turizma, ki nagovarja
aktivne družine, ki rade raziskujejo, ki so radovedne, so pa tudi ekološko
ozaveščene.
Mateja Gruden
Foto: Iztok Medja
Tip turizma, ki nagovarja aktivne družine, ki rade raziskujejo, ki so radovedne
Lipov list - Avgust 2019