Revija Lipov list, avgust 2019

32
Namig za izlet
Foto: Andraž Pavlič
Novodobno kovaštvo v Kropi
industrializacijo. V marsičem ga je zaznamovala družina Pogačnik,
denimo vitez Josip Pogačnik – ob koncu prve svetovne vojne je bil
imenovan za prvega predsednika slovenske narodne vlade; ali
podjetnik Anton Pogačnik, ki je skupaj s sinovi leta 1935 ustanovil
tovarno zobnih past in parfumov Cimean; po drugi svetovni vojni je iz
nje zrasla Kemična tovarna Podnart, zdaj pa je tu Atotech.
V Podnartu se Lipnica izliva v reko Savo, tam se konča tudi Lipniška
dolina.
Cerkev, v kateri je župnikoval Jakob Aljaž
Ob Savi se vračamo skozi Zaloše do Otoč, ki so bile svoje dni znane še
zlasti kot železniška postaja, s katere so se množice romarjev zgrinjale
na bližnje Brezje; zdaj je takih romarjev malo, popotniki pa lahko
prenočijo na prijazni kmetiji Pr Štularju.
Iz Podnarta se lahko povzpnete po cesti skozi do vasi Prezrenje, ki
kraljuje na pomolu nad Savo in Lipnico, a je tako neopazna, da jo vsi
prezrejo. Številni pa kar obstanejo ob prepričljivi lepoti Dobrav – polja
in travniki so dobesedno ugrabljeni prostranim gozdovom, odpre se
veličasten razgled na Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Julijce.
Dobrave se raztezajo na konglomeratni terasi med Lipnico in Savo;
začnejo se pri sotočju obeh Sav, končajo pa pri Podnartu. Zanimive so
dobravske doline – vrtače.
Med Dobravami je največja Srednja Dobrava. Cerkev Povišanja sv. križa
so zgradili že v 17. stoletju. Tu je do leta 1889 skoraj deset let župnikoval
in učil tudi Jakob Aljaž; zato je cerkev ena od postaj na t. i. Aljaževi poti;
tu je pokopana njegova mati. Tudi pisatelj Janez Jalen je prebil nekaj let
med Dobravci. Na pokopališču sta grobišče in spomenik izseljencem
ter padlim partizanom, med njimi je bil tudi Stane Žagar, pred vojno
učitelj in šolski upravitelj na Srednji Dobravi. S Spodnje Dobrave je bil
doma skladatelj pater Vendelin Špendov, ki je ustvarjal med Slovenci v
Lemontu/Čikagu.
Lokalna cesta nas skozi Mišače prek mostu čez Savo pripelje v Globoko
in proti Podvinu, drugi odcep pa vodi v Otoče – in krog je sklenjen.
Druga (turistična) ponudba
Pri Jarmu v Kropi imajo veliko izbiro gostiln, v Mlinu v Kamni Gorici se
jedo dobre postrvi in pice, v Joštovem hramu v Podnartu imajo srbske
dobrote, pri Marički na Sr. Dobravi se dobi odličen ajmoht. Dobro
postrežejo tudi v Partizanskem domu na Vodicah in v razgledni
planinski koči na Taležu, po dolini pa je še nekaj bifejev, okrepčevalnic
in turističnih kmetij.
Lipniško dolino je mogoče doživeti tudi na označenih kolesarskih,
pohodnih in planinskih poteh, pestra je ponudba alternativnih športov
(jamarstvo, krpljanje, ledno plezanje, rafting ...).
V zadnjem času se po dolini, predvsem ob Savi, kot gobe po dežju
množijo kampi in glampi pretežno angleških imen, v glavni turistični
sezoni vozi občasni avtobus »hop-on hop-off« (rednega ob koncih
tedna žal ni).
Slavko Mežek
Foto: Ana Cecilia Prenz Kopušar
Pestra paleta glasbenih in literarnih srečanj v Mežnariji
(Kamna Gorica)
Bogato kulturno-zgodovinsko izročilo, naravne danosti ter zdajšnji
potencial Lipniške doline je treba bolje izkoristiti, še zlasti pa
povezati v smiselno skupno zgodbo. To je mogoče storiti le z
vizijo, z usklajenimi prizadevanji lokalnih skupnosti, s
povezovanjem in sodelovanjem vseh posameznikov in
organiziranih dejavnikov v dolini ter s podporo Občine Radovljica
in radovljiškega turizma. Vlogo povezovalca in spodbujevalca
starih in novih potencialov bo poskušala odigrati tudi ustanova
Fundacija za razvoj Lipniške doline. Ta se je pridružila pobudi
gibanja Kultura-Natura Slovenija, ki je sredi Krope najelo prostore
opuščene pošte in v njih s partnerji uredilo tudi kulturnoinformacijski
center – KIC Kropa (www.kultura-natura.si, www.
lipniska-dolina.si).
Lipov list - Avgust 2019