20 TZS Na srečanju v Prekmurju – predstavniki objezerskih krajev, predsednik TZS Pavle Hevka, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Turistične priložnosti in izzivi objezerskih krajev Slovenije Obvodni kraji po vsej Sloveniji so zelo pestri in raznoliki, imajo pa najmanj eno skupno točko – vodo, ki zna pokazati tisoče obrazov, od katerih so nekateri človeku prijazni, drugi pa kruti do obisti. Zato v vsakem človeku obstaja razdvojen odnos do vode, in sicer prvobitni strah pred njo in prav tako prvobitno veselje z njo. Strokovni posvet »Vodni zadrževalniki kot turistična priložnost in izziv« in hkrati že 24. srečanje turističnih društev obvodnih krajev Slovenije, ki je bilo 1. <strong>junij</strong>a ob Bukovniškem jezeru v Dobrovniku, je vsekakor dogodek, ki daje strokovnjakom z različnih področij možnost, da predstavijo svoje tehtne strokovne prispevke, ki se dotikajo zelo širokega spektra vplivov in aktivnosti, kot so turizem, ravnanje z vodotoki in jezeri, projektiranje in gradnja na njihovih bregovih in obalah, ter ne nazadnje vzdrževanje in ohranjanje vodnih zadrževalnikov, ki varujejo ljudi, njihovo premoženje in naše kraje pred uničujočimi poplavami. Pomembna naloga je tudi obravnavanje presežkov vode v takem na novo nastalem jezeru za neke povsem druge, nove namene. In vpogled v te druge namene uporabe jezer, ki se v okolju izoblikujejo po gradnji zadrževalnikov vode, je pomemben del sodelovanja tehnike in narave, ki zna, seveda ob dobrih projektih človeškega uma in rok, sprejeti tujek, s katerim ljudje sprva povzročimo rane v naravi, potem pa moč časa poskrbi za rojevanje sožitja ljudi in narave ob takih novih pridobitvah. Številne zgodbe turističnih zanesenjakov Že dejstvo, da se šestdeset let po zgraditvi vodnega zadrževalnika, ki je bil sprva tehnični objekt, sčasoma pa je postal Bukovniško jezero s svojim lastnim bistvom, kot iskrice rojevajo zamisli o razvoju turističnih dejavnosti ob njem in na njem, je znak, da sta tako narava kot človek sprejela ta tujek in mu dodelila pravico do obstoja v sožitju z obema. Jezero, ki nastane kot delo človeških sil in mu sila narave ne kljubuje, je vredno, da ob njem in na njem nastajajo nove zgodbe, ki jih pišejo v turizem zazrti zanesenjaki, nadobudni rekreativci, potrpežljivi opazovalci narave, pošteni poslovneži in vsi ljudje dobre volje, ki imajo željo po spoznavanju, učenju in proučevanju takega vodnega kotička, kot je skozi čas postalo Bukovniško jezero. In predvsem hotenje, da prispevajo nekaj pozitivnega, očem ljubega in lepega ter koristnega za ljudi in naravo in za njihovo skupno bivanje v prostoru in času. Ves čas pa se moramo zavedati, da je vsak tako velik poseg v okolje zahteven poseg v prvobitno naravo, ki ni vedno pripravljena sprejeti tehničnih novosti v svoje nedrje, zato so tudi opozorila varuhov narave ter neodvisnih in nepristranskih strokovnjakov, s poudarkom na neodvisnih, nekaj, brez česar se dandanes ne bi smel graditi noben velik in zahteven objekt, umeščen v naravno okolje. Obilje sožitja človeka in narave Dejstvo, da je v neposredni bližini Bukovniškega jezera že nastal Park prijateljstva v Žitkovcih, kjer so nam v začetku <strong>junij</strong>a najprijaznejši ljudje postregli z nebeškimi dobrotami lokalne kulinarike, pove ogromno. Pomembno je zavedanje, da kakršno koli jezero samo po sebi ni kar tako vrhunska turistična znamenitost, ampak je za to nujno treba dodati še najmanj eno predano skupinico ljudi, še bolje pa več skupinic, ki iz umetno nastale vodne površine ustvarijo mali raj. In če se vsemu temu obilju sožitja narave in človeka pridruži še čisto ta pravi tropski vrt s pisano množico najlepših cvetov na svetu – orhidej, ki v samosvoji barvitosti v vseh predstavljivih in nepredstavljivih pastelnih odtenkih in oblikah razorožijo in očarajo še tako mačističnega moškega, da o gospeh niti ne govorim, je doživljanje narave že skorajda na meji brezmejnega otroškega čudenja in vsrkavanja lepote, ki nam jo podarja narava. V okvir take slike, ki jo skupaj ustvarjata narava in človek, se prav lepo poda tudi Hiša rokodelstev, to je hiša našega izvora, našega porekla, ki kljub vsej modernizaciji in vedno novim izumom postavlja pred nas ogledalo modrosti, iznajdljivosti, preudarnosti in racionalnosti naših prednikov, ki niso ustvarili ničesar, česar ne bi zares potrebovali, in temu vdahnili tudi pristno lepoto. Ko se kot predsednik Turistične zveze Slovenije takole seznanjam s turistično ponudbo tega dela Slovenije, seveda ne morem mimo vinotoča, ribolova, gobarjenja, pa izvirov termalnih voda, kapelic, energetskih točk, ki dobro denejo prenapetim in izčrpanim odraslim; niti mimo pustolovskega in pravljičnega parka, iz katerega se otrokom nič kaj ne mudi nazaj v stvarnost vsakdanjega virtualnega življenja. Poziv k previdnosti Vest pa mi ne da, da ne bi omenil tudi dobre pol ure oddaljene lokacije v Petišovcih, ki ji grozi, da bo s slabo načrtovanim in nenadzorovanim početjem v večjem obsegu onesnažila okolje, zemljo, pitno podtalnico ter podzemne termalne vode in vrelce, ki so najpomembnejši dar narave temu delu naše dežele in trajen vir razvoja tega območja. Zato je previdnost, temelječa na zdravi kmečki pameti, ena od odlik pozitivno naravnanih ljudi, ki posegajo v prostor takrat, ko ta še pripada predvsem naravi. In po tej zdravi kmečki pameti je slovenski narod slovel od nekdaj, zato naj se ne zgodi, da bi tudi nas ta lastnost zapustila zaradi pohlepa in sebičnosti, kajti potem to preprosto ne bi bili več mi. Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
v sloveniji ni dolgčas 21 Krompirfest v Dornavi ED Cigani Dornava tudi letos vabi na etnografsko, družabno, zabavno in tekmovalno prireditev v praženju krompirja – na Krompirfest, ki bo v soboto, 15. <strong>junij</strong>a, pri Ribiškem domu Dornava. Na prireditvi igra društveni cigo ansambel, ciganke zaplešejo. Na ogled je razstava enografije ciganstva in zeliščarstva, predstavijo navade ciganov, priredijo cigo srečelov, cigo kofeterijo in cigo kuhinjo s hrano iz ciganskega piskra in ciganske pečenke. Več: www.cigani-dornava.si Foto: arhiv ED Cigani Dornava Festival idrijske čipke Festival idrijske čipke je največji dogodek, namenjen ohranjanju, razvoju in prepoznavnosti klekljane čipke v Sloveniji. Z njim Idrija vsako leto sporoča zgodbo o idrijski čipki in njeni vpetosti v slovenski in evropski prostor, o vplivu na ustvarjalnost tukajšnjih ljudi, o priložnostih, ki jih čipka ponuja za prijateljevanje in druženje, o mojstrovini, ki v sebi prepleta tradicijo in sodobnost. Letos bo festival 38. leto zapovrstjo, od 14. do 16. <strong>junij</strong>a. Več: www.festivalidrijskecipke.si Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
Change language