Revija Lipov list, junij 2019

Govorim torej o okolju, ki nam omogoča, da ga ozavestimo – in da
ozavestimo sebe: o naravi. Živimo v zelo hektičnem svetu, vse dni
preživimo pred zasloni mobilnih telefonov, naš vsakdan je poln
motečih elementov. Narava pa je za večino poligon za telesno
aktivnost, ki nas odvrača od tega, da bi bili pozorni na to, kar se dogaja
okoli nas; bolj smo osredinjeni na vadbo. A najprej moramo to ozavestiti
in razviti veščine za sposobnost odklopa. Tako je treba v doživljanje
tišine (in v turizem tišine) vključiti aktivnosti, ki nas učijo postati
dovzetnejši za dogajanje okoli nas, ki nam spodbudijo čute, ki nam
pomagajo k ozaveščanju čuječnosti in umirjanju deročega toka misli.
Na primer: bila sem na takšnem tihem izletu, hodili smo, a le kakšen
kilometer ali dva, vodnik pa je nam je pokazal, kako prijetno je lahko
molčati in biti v tišini. Preden smo začeli hoditi, smo si nadeli namišljeno
»kapuco tišine« in hodili v zadostni razdalji drug od drugega, da smo
lahko bili sami s seboj, v danem trenutku, ne da bi mislili na kaj drugega.
Na tem izletu sem bila kot raziskovalka turizma tišine, a me je obenem
zanimala tudi povsem osebna izkušnja z njim. Ugotovila sem, da sem
sposobna samo hoditi in ne razmišljati o ničemer drugem – po navadi
imam glavo polno različnih misli vsakdana (nasmeh). Hoja brez
govorjenja drug z drugim, temveč zgolj pogovor z naravo, poslušanje
zvokov, navezovanje stika z naravo.
Kako pa se na tak turizem odziva trg povpraševanja?
Zelo pomembno je, da vemo, koga nagovarjamo. Tišina je lahko za
nekatere tudi zelo neprijetna. Neki podjetnik, ki se ukvarja s turizmom
tišine v Severni Karelii (regija na vzhodu Finske, kjer so pred leti razvili
pilotni projekt turizma tišine, op. p.), je pripovedoval o turistu iz
Mehike, ki ga je peljal s snežnimi sanmi v gozd; Mehičan je skoraj
doživel napad panike, ker je bilo v gozdu tako zelo tiho, pretiho zanj.
Zato so se morali vrniti. Vedeti moraš, komu lahko kaj ponudiš, v
katerem letnem času – zima, na primer, je še tišja, brez zvokov.
Turizem tišine težko prodaš na primer Fincem, saj smo že tesno
povezani z naravo in obkroženi z njo, živimo z njo. Večina gostov, ki
prihajajo na ture, ki jih ponuja regija Severna Karelia, so sicer bodisi
tujci bodisi taki, ki si želijo izkusiti ali poglobiti doživetje narave in
tišine. Številni ljudje niti ne pomislijo, da lahko naravo izkusijo tudi
brez fizične aktivnosti v središču doživetja. S tem je čedalje več
zanimanja za aktivnosti, o kakršnih govoriva – pa niti (še) ne toliko v
turizmu, temveč bolj na ravni vsakdanjega življenja. A tudi v turizmu
je to po mojih opažanjih rastoč segment ponudbe in povpraševanja.
Turizem dobrega počutja, h kateremu pravzaprav spada
turizem tišine, je že zdaj velik trend, v prihodnje pa naj bi se
še krepil ...
Ko je govor o turizmu dobrega počutja, še vedno večinoma
pomislimo na zmogljivosti oziroma prostore, ki ga omogočajo (terme
in podobno, op. p.). A mislim, da je lahko takšen prostor narava sama,
saj na toliko ravneh pripomore k boljšemu počutju, tako na mentalni
kot fizični ravni. (Ameriško združenje za naravno in gozdno terapijo,
Association of Nature and Forest Therapy, poudarja, da ne izobražuje
terapevtov, saj je terapevt – gozd. Pri tem izhaja iz japonske filozofije
shinrin-yoku, kar v prevodu pomeni gozdna kopel. Op. p.)Turizem
dobrega počutja je pogosto tesno povezan s petzvezdičnimi hoteli
in pripadajočimi storitvami, a to se počasi spreminja. Na Finskem,
recimo, takšnih zmogljivosti niti nimamo – naša največja takšna
»zmogljivost« je narava. Tako v ospredju turizma dobrega počutja na
Finskem ni klasično razvajanje, temveč osebni cilj nekaj doseči in
sprejemanje aktivne vloge pri tem. Mislim, da gre za veliko
spremembo v mišljenju; ideja dobrega počutja postaja nekakšna
nova oblika luksuza, pri čemer ljudi niti ne zanimajo toliko luksuzne
stvari, čedalje bolj jih zanima zdrav slog življenja na vseh ravneh. To je
čedalje večji trend in to seveda vpliva tudi na potovalne motive.
5
Intervju
Foto: Mateja Gruden
Gozd – najboljši terapevt
Lipov list - Junij 2019