Revija Lipov list, februar 2020

4
Intervju
Foto: Jure Zauneker
Ana Pavlin, vinska kraljica Slovenije 2020
Martinovo
naj postane
državni
praznik
V prostor vstopi nežno in tiho, a po stisku roke, prvih stavkih, ki so lepo obarvanih z dolenjskim
narečjem, zaznam, da je iz pravega testa za vinsko kraljico. Sproščena in nasmejana študentka zadnjega
letnika magistrskega študija turizma na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanja cvičkova princesa ima
jasne načrte za obdobje svojega enoletnega kraljevanja.
Vinska kraljica, glede na to, da je še jutro, pijeva kavo.
Predvidevam, da ta topli napitek ni pred vinom, če
govoriva o lestvici vaših priljubljenih pijač?
Jutra brez kave si ne predstavljam, z njo bolje začnem dan, ampak ob
kosilu pa si skoraj vedno privoščim kozarec modre frankinje ali cviček.
Vinska kraljica je krona slovenskega vinogradništva ter
poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. To
je izjemna čast, hkrati pa velika odgovornost. Čutite to?
Morda tega na začetku nisem čutila, ampak po razglasitvi, ko sem
spremljala poročila in brala članke, v katerih so me naslavljali kot
krono slovenskih vinarjev, pa sem dobila cmok v grlu. Začutila sem
veliko odgovornost in se sama pri sebi odločila, da bom naredila vse,
da ne razočaram vinogradnikov. Želim si, da bom znala zastopati
vinarje, tako kot je treba. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini.
Za vinsko kraljico ni dovolj le, da je lepa, ponašati se
mora s širokim znanjem o žlahtni kapljici pa tudi o
državi, ki jo predstavlja. Lahko rečete, da ste zdaj veliko
bolj na tekočem s političnim dogajanjem pri nas, kot ste
bili prej?
Glede vinogradništva zagotovo. Že prej sem vedela, da je v
vinogradništvu velik problem sekanje vinogradov, nisem pa vedela,
kako zelo obširna težava je to. Eden mojih prvih obiskov v vlogi
vinske kraljice je bil na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, kjer smo se sestali in razpravljali o aktualnih temah. Takrat
sem videla, da je sekanje vinogradov velik problem, saj dajejo mali
vinogradi Sloveniji poseben čar, zaradi njih in številnih zidanic je naša
država butična. Te vinograde včasih ljudje obdelujejo v takih hribih,
da si človek sploh ne more predstavljati. Če bi te vinograde posekali,
na tem strmem terenu ne bi raslo nič, le grmovje. Vinske gorice bi se
zarasle, kar bi bila velika škoda, saj bi Slovenija s tem izgubila svojo
prepoznavnost. Imamo namreč največ zidanic na število prebivalcev
v Evropi, kar 90 odstotkov vinogradov pa je manjših od enega
hektarja. To je pereča tematika, ki ji bomo posvečali še veliko
pozornosti.
No, s politiki boste morali še sodelovati, glede na to,
da je ena od vaših idej, naj martinovo postane državni
praznik. Že lobirate za to?
(smeh) Ja, pogovori so že stekli. Sestala se bom tudi z Aleksandro
Pivec, ministrico za kmetijstvo. Slovenija je edinstvena država. Edina,
ki v svoji himni opeva vino. To nam zavidajo celo Francozi, ki v državni
himni pojejo o bojih, krvi, pa čeprav so poznana vinorodna država.
Mi, Slovenci, pa smo tako majhni in pojemo o vinu. Poleg tega je
martinovo umeščeno v tisti del sezone, ko pri nas ni tako veliko
turistov. Če bi iz tega naredili praznik in organizirali dogodke,
izobraževalne programe, bi lahko privabili tujce in jim tako predstavili
naša vina, kulinariko in kulturo. To posebnost bi gostje zagotovo
začutili in cenili ter bi bili pripravljeni plačati kakšen evro več za
določeno vino. Vem pa, da ob tem prazniku nekateri prehitro
pomislijo na prekomerno pitje. Kar želim doseči, je, da bi bilo
martinovo državni praznik na kulturnem nivoju.
Kako dojemate svoje poslanstvo?
Želim se zavzeti za male vinogradnike. Želim si, da bi se zavedali, da
so pomemben del vinogradniške tradicije. Mlade bi bilo treba bolj
navdušiti, naj začnejo prevzemati male vinograde in zidanice. Rešitev
vidim v projektu Turizem v zidanicah. Samo v vinorodni deželi Posavje
imamo več kot 15.000 zidanic, obstajajo pa seveda tudi v Podravju. To
Lipov list - Februar 2020