Revija Svitanje - Zima 2018

13
izčrpanosti ega (človekova individualnost), kar se žal pokaže
v kulturi, kjer večina odraslih svoja zrela leta nastopi v
stanju kronične preplavljenosti, ko dobesedno ne obvladajo
svojega telesa (kaj šele zahteve družbe) in se ti nenegovani
fiziološki procesi zlomijo ter se zaključijo z boleznijo. Tak
scenarij pokaže na resnično neprecenljiv pomen preventivne
higiene in holističnih sprememb načina življenja.
Zdravljenje diabetesa v širšem smislu (bodisi z zdravili ali
s spremembo prehrane) se mora osredotočiti na krepitev
ega, poleg tega pa poskušati delovati na fizično telo v ožjem
pomenu tako, da zniža sladkor ali zgorevanje maščob.
Delo Rudolfa Steinerja je navdihnilo mnoge kreativne oblike
zdravljenja, ki jih lahko uporabimo hkrati s konvencionalnimi
terapijami. Klasično navodilo, ki ga je dal, je uporaba
rožmarina. Sprva je priporočal kopeli z velikimi količinami
rožmarinovega olja, s poudarkom, da ga mora pacient
nedvoumno vonjati, da se v času terapevtske kopeli preko
organov čutenja zave rastline. Z leti so razvili različne prilagoditve,
da je uporaba postala še bolj učinkovita, na primer
kopeli z disperzijo olja. Rastlina rožmarin na eksemplarični
način izkazuje načela, o katerih smo prej govorili. Sile vonjave
in toplote, ki jih vsebuje v svojih eteričnih oljih, potegne
nazaj v rastlino, namesto da bi jih razpršila v okolje, tako kot
je to na primer pri sivki. Rastlina ne dovoli svojim življenjskim
silam, da bi bile uporabljene za razvijanje velikih listov
ali cvetov. Nasprotno, vse svoje moči usmeri v notranjost,
zaradi česar ima tipično olesenelo, majhno, grmičasto podobo,
tako značilno za to rastlino. Zanimivo, da so v zadnjih
letih odkrili, da deluje rožmarin močno protivnetno in kot
antioksidant. Raziskave so pokazale, da je neučinkovit, če
nima ustrezne kontrole kakovosti, ki je vidna v standardizaciji
njegovih najaktivnejših sestavin, rožmarinskih in karnosinskih
kislin. Ta nova spoznanja potrjujejo, da ga je dobro
uporabljati tudi oralno, kot prehranski dodatek.
Za krepitev ega lahko uporabljamo solno mešanico, da z njo
poživimo celotno periferno območje. Mnogokrat se sol meša
z rožmarinom kot dišavo, s čimer se njen učinek občutno ojača.
Za premagovanje kronične izčrpanosti življenjskih sil, ki
izvira iz prej opisane intelektualne usmerjenosti v izobraževanju,
zelo pomagajo zdravila, narejena iz korenin. Čeprav je
v tem kratkem članku absolutno nemogoče razložiti povezavo,
pa lahko intuitivno čutimo, da obstaja povezava med koreninskim
sistemom raslin, ki rastlino poveže z zemljo okoli
nje ter živčno-čutnim sistemom pri človeku, ki ga povezuje s
svetom, ki ga obdaja. Izvlečki korenin so že iz antičnih časov
znani kot dragoceni toniki ali specifična zdravila za različna
stanja. Encijanova ali kurkumina tinktura pomagajo s svojo
pikantnostjo in grenkobo premagovati zastale procese v črevesju,
posebno tista stanja, ki običajno spremljajo diabetes,
kot je prepočasno praznjenje želodca. Nedavno so se kot posebno
učinkovite in krepčilne pokazale tudi korenine drugih
rastlin, kot so rodiola (rožni koren).
Antropozofska medicina daje velik poudarek delu z različnimi
oblikami rudnin, kremena, siliceje, bodisi v koncentriranem
prašku ali v potenciranih oblikah. Silikati pomagajo ne
le obnoviti normalno delovanje čutnih organov, ki je lahko
poškodovano z nenormalnim nivojem glukoze, ampak tudi
normalizirati presnavljanje prevelikih količin sladkorja. Pri
pomoči egu so vključene različne substance, da se ta bodisi
močneje poveže s telesom ali da se sprosti in zaspi. Če kalcij
na splošno vidimo kot tistega, ki ima pomirjujoč učinek, zaradi
česar ga lahko uporabljamo pri alergijah in nespečnosti,
pa fosfor deluje poživljajoče. V pravi sestavi, v zelo razredčeni
obliki lahko pomaga duhovnemu jazu, da bolje obvladuje
procese presnavljanja.
In končno si tudi bela omela zasluži nekaj naše pozornosti.
V tradicionalnem zeliščarstvu je poznana kot rastlina, ki
niža krvni tlak, povečuje plodnost in ki so jo občasno uporabljali
tudi pri zdravljenju epilepsije. Pred enim stoletjem
je prišel Rudolf Steiner do kardinalnega odkritja, da lahko
primerno pripravljena in uporabljena v obliki injekcij zdravi
raka. S svojim nenavadnim ritmom rasti izkazuje, da vedno
poudarja svojo lastno 'individualnost'. Nasprotno od večine
drugih rastlin ima svoje speče stanje poleti in požene svoje
jagode v času okoli novega leta, pozimi. Smiselno bi jo bilo
uporabiti, vendar tokrat v obliki tinkture, kot izvleček, da
znova angažira ego v telesu, tako da ga prisili, da premaga
'kontradiktornost' te rastline. Ni presenetljivo, da obstaja
afriška tradicija, ki omenja terapijo z belo omelo pri diabetesu.
Pri eksperimentalnih študijah z živalmi terapija z belo
omelo ni pokazala na direktno znižanje nivoja sladkorja, je
pa pozitivno učinkovala na simptome, povezane z diabetesom,
kot so prenajedanje ali pretirana žeja.
Očitno se vsaka sprememba načina življenja, ki sproži povečano
'nadvlado' ega nad fizičnim telesom, ujema z antropozofskim
razumevanjem zdravljenja diabetesa. Navsezadnje
starodavno opažanje, da aerobna uporaba znižuje krvni
sladkor, ni nič drugega kot dejstvo, da volja nadvlada sile
presnavljanja. Ritmično življenje s strukturiranimi obroki
vsak dan ob istem času ne pomeni le sozvočja z dobro znanima
bioritmoma izločanja insulina (največje in najmanjše
vsakih 15 in vsakih 90 minut), ampak se pokaže kot koristno
tudi, ko 'ego' diktira, kdaj in koliko moramo zaužiti.
Idealno bo doseženo takrat, ko bo ego dovolj močan, da svoje
izzive premaga s pomočjo meditativno-duhovne prakse.
Do takrat pa moramo ta cilj vzdrževati s fizičnimi substancami,
ki podpirajo ego na vseh nivojih, na katerih se odloči
delovati, ne le na fizičnem.
Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.