Revija Lipov list, december 2020

40
V Sloveniji ni dolgčas
Toper, nekoč nepogrešljivi spremljevalec slovenskega športa
Elan – 75. let slovenskega ponosa
Bilo je nekoč
Najprej na Luno, nato na
Zatrnik
V začetku leta 1972 so se astronavti četrte vesoljske odprave s
človeško posadko, ki je pristala na Luni, s soprogami podali na turnejo
po Evropi. V Jugoslavijo so prispeli 22. januarja, se najprej za kratek
čas ustavili v Beogradu in Zagrebu, nato pa pripotovali v Slovenijo,
kjer so bivali med 27. in 31. januarjem. V njihovem spremstvu so bili
tudi predstavniki veleposlaništva ZDA v Jugoslaviji in generalnega
konzulata ZDA v Zagrebu ter namestnik direktorja misije v agenciji
NASA.
Ob prihodu v Slovenijo so se najprej ustavili na gradu Otočec, kjer so
jih pričakali direktor Zavoda SRS za mednarodno tehnično
sodelovanje dr. Pavle Rozman, glavni tajnik Raziskovalne skupnosti
SRS ing. Edo Pirkmajer in predstavniki Protokola. Popoldne istega dne
je astronavte v Ljubljani sprejel član Izvršnega sveta Skupščine SRS dr.
Ernest Petrič.
Po nastanitvi v hotelu Lev so se zvečer srečali z novinarji in odgovarjali
na vprašanja o svojih vesoljskih podvigih na tiskovni konferenci, ki jo
je priredilo Društvo novinarjev Slovenije. Drugi dan obiska so potekali
različni razgovori in sprejemi z znanstveniki in politiki v Ljubljani.
Sprejel jih je predsednik Skupščine mesta Ljubljane ing. Miha Košak,
za njim pa še predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS Stane Kavčič.
Med pogovori z znanstveniki so soproge astronavtov obiskale
Mladinsko knjigo in si ogledale veleblagovnico Maximarket, kjer so
jim pripravili manjšo modno revijo, nato pa še antikvariat. Program so
vsi skupaj zaključili s kosilom v vili Podrožnik. Popoldne istega dne so
se odpravili na Bled, kjer jim je predsednik Skupščine občine
Radovljica Stane Kajdiž priredil sprejem v vili Bled, sledil je nastop
Slovenskega okteta. Tretji in četrti dan so gostje izkoristili za smučanje
na strminah Zatrnika, zimskošportnega centra nad Bledom. Obilica
novozapadlega snega in slavni gostje so prispevali k temu, da se je na
smučišču trlo smučarjev in radovednežev, ki so želeli v živo videti
slavne 'vesoljce'.
Po rekreativnem vikendu so se astronavti Apolla 15 s spremstvom
odpravili proti letališču Brnik, kjer jih je čakalo posebno letalo, s
katerim so zapustili Slovenijo. S seboj so odnesli tudi številna
protokolarna darila. Podarili so jim situle, idrijske čipke, dežnike,
majolike, vrčke, skrinjice s prtički, vaze, šopke, svečnike in prte ter
komplet plošč Slovenskega okteta. Elan jim je podaril 7 parov
smuči, Toper 7 kompletov jopičev in hlač s kapucami, Alpina pa 10
parov smučarskih čevljev.
– Med letoma 1961 in 1972 so Združene države Amerike v okviru
programa Apollo v vesolje poslale več odprav s ciljem pristati na Luni.
Leta 1969 je podvig najprej uspel Neilu Armstrongu in Buzzu Aldrinu.
– Apollo 15 je bila četrta vesoljska odprava s človeško posadko, ki je
pristala na Luni. Posadko so sestavljali poveljnik odprave David R.
Scott, pilot komandnega modula Alfred M. Worden in pilot
lunarnega modula James B. Irwin. Z Zemlje so poleteli 26. julija
1971. V primerjavi s prejšnjimi poleti so astronavti podvojili čas, ki so
ga prebili zunaj vesoljskega vozila na površini Lune, in podeseterili
razdaljo, ki so jo prehodile dotedanje ekspedicije.
– Postavili so tretjo avtomatsko znanstveno postajo ter v Lunini orbiti
izvedli vrsto novih poskusov in meritev. Med sprehodi po vesolju so
prvič uporabili električno vozilo. To je imelo nameščeno kamero,
zaradi česar je bilo njihove podvige mogoče spremljali tudi na
Zemlji. 7. avgusta 1971 se je odprava vrnila; s seboj so prinesli tudi
okrog 70 kg kamnin s površine Lune za nadaljnja raziskovanja.
Vir: SI AS 2055, Protokol Socialistične republike Slovenije, šk. 54, p. e. 2372
Maja Povalej
Lipov list - December 2020