Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

85 | 16. FEBRUAR 2023
25
To pomeni, da nobena nagrada ni odvisna
od tega, kakšni so drugi nagrajenci
ali pa niso. O patru Rupniku je v Sloveniji
težko govorit, ampak njegova interpersonalna
karizma je velika. V soju te karizme
so bila pogosto percipirana tudi njegova
dela. Meni osebno se zdi, če rečem v
narekovajih, da je padec njegove karizme
za njegova dela nekaj pozitivnega. Zdaj
jih bomo šele videli kot umetniška dela.
In tako ocenjevali, mimo mogoče malo
rožnatih očal te karizme.
V prejšnji številki Domovine smo
objavili članek naše novinarke
Andreje Barat, ki govori o tem,
da tudi človek, po katerem se
nagrade imenujejo, France Prešern,
ni živel po nekih ustaljenih
družbenih normah, bi se mu torej
marsikaj lahko očitalo. Bil je alkoholik,
z žensko, ki mu je pozneje
rodila otroke, se je zapletel, ko je
bila stara samo 14 let. No, danes se
mu tega ne očita …
Vasko Simoniti: Kaj naj še dodam,
razen tega, da France Prešern spada v
slovenski kanon, upal bi si trditi, da je
njegova veličina nepresežena, čeprav
imamo tudi kasneje mnoge pesnike,
nad katerimi smo lahko navdušeni, ampak
on je v gotovem času trasiral pot,
ne samo s svojo pesniško močjo, ko je
postavljal verze in nove oblike, ki jih
Slovenci do takrat še nismo dobro poznali,
ampak je tudi vsebinsko definiral
in postavil slovenski
narod v neko ospredje,
to pa na tisti presežen
način, ki ni niti patetičen,
nesprejemljiv,
zato je torej nepresežen.
Vsakič znova
ga lahko z veseljem
beremo in ob tem ne
mislimo na njegovo
življenje, meni je žal,
če je koga onesrečil
ali bil morda tudi sam
nesrečen, sem pa hvaležen,
da sem danes
živ in lahko berem
tega pesnika, tako kot
sem vesel, da imam
možnost gledati prave
OGLEJTE SI
slikarje, poslušati pravo
glasbo, brati pravo
poezijo in občudovati
velika arhitekturna
dela, to se mi zdi neizmerno
lepo in ob
tem se ne sprašujem
o tistih stvareh, ki naj
jih urejajo drugi. Mi pa občudujmo to
umetnost in presežnost, ki nas vsakič
navdušuje s svojo veličino.
Jožef Muhovič: Jaz bi dodal samo še
to, da med umetnikom in umetnino zagotovo
obstaja povezava. Vsak umetnik
rodi umetnino, ko pride do te vrhunske
stopnje. Ni pa umetnik sam umetnina,
to pa pomeni, da je to razmerje na nek
način delikatno. Pogosto je tako, da
umetnik položi v umetnino najboljše,
kar je v njem, ne najslabše. Možno pa
bi bilo tudi, da včasih recimo kakšne
svoje malo manj visoke interese skuša
realizirati s pomočjo umetnosti. To pa
družbeno vrednotenje, ki permanentno
poteka, prej ali slej razkrije.
Vasko Simoniti: Umetnik včasih položi
v umetnino tudi tisto, kar je v nas
samih, pa nismo znali izrazit. Zato se
tako navdušujemo nad tem …
BURNA MEDIJSKA POLEMIKA PO ODDAJI
Vroča tema na Domovini je po slovenskem kulturnem prazniku sprožila polemiko med pisateljem Borisom A.
Novakom, katerega »spremstvo« Svetlane Makarovič na oder Prešernove proslave je komentiral Simoniti, ter
samim nekdanjim ministrom za kulturo. Boris A. Novak se je namreč odzval na Simonitijeve besede: »Na odru
so bile tri nekoliko zanemarjene osebe in ena je nekaj povedala, česar se nihče več ne spomni, šlo je za odraz
neke drznosti in predrznosti!«. Med drugim je Novak Simonitiju zabrusil: »Brzdaj se torej vsaj malo, zanemarjeno
in zanemarljivo gobezdalo!« Novak je dodal, da mu to sporočilo pošilja kot nadaljevanje njune elektronske
korespondence iz marca že daljnega leta 2014, ko so po padcu druge Janševe vlade pravosodni organi sprožili
kazenski pregon zoper Simonitija in teologa Štuheca zaradi kritičnih izjav. Oba je takrat z javnimi izjavami in
zahtevami za ustavitev kazenskih pregonov vzel v obrambo, čeprav se niti najmanj ni strinjal z njima, je dodal.
Simoniti mu pa zdaj odgovarja: »Moje mnenje, ki sem ga izrazil v zvezi z nastopom Svetlane Makarovič na letošnji
Prešernovi proslavi, ostaja nespremenjeno. To mnenje nima nikakršne povezave z dogodkom iz leta 2014, ki
ga omenjaš in s katerim zamegljuješ bistvo problema. Ne sprenevedajmo se: Svetlana Makarovič v svojih javnih
nastopih žali drugače misleče, iz nje bruhata sovraštvo in nestrpnost. Njene izjave in prostaški pamfleti niso
odraz brezkompromisne kritike, pronicljive satire, sarkazma ali ironije, ampak odraz brutalnega in vulgarnega
obračunavanja z vsemi, ki razmišljajo in čutijo drugače od nje.« Simoniti je še opozoril, da je bila Makarovičeva
nagrajena že leta 2000, pesničin neolikan vdor na oder Cankarjevega doma, ki ga je Novak podprl, pa kaže na
izsiljevanje, egocentrično in nespodobno preusmerjanje pozornosti nase.