Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

| 85 | 16. FEBRUAR 2023 MEDGENERACIJSKO SOŽITJE
Nasvet
57
njuna pričakovanja. To pa po besedah
zakoncev Čerin nikakor ne pripomore
h gradnji edinosti s svojo ženo, saj je
pri njunih odločitvah vedno prisoten
nekdo »tretji«. Moramo se namreč zavedati,
da obstajata dve vrsti odnosov:
odnos s starši in odnos z zakoncem.
Prvi je začasen (vsaj, kar se vzgoje tiče),
drugi pa je trajen in celo zakramentalen.
»Težave pri družinskem življenju
se pojavijo takrat, ko imamo odnos z
očetom ali mamo za bolj pomemben
kot tistega s svojim zakoncem,« sta pojasnila.
»Ko se odrasel moški poroči, je
zanj Bog na prvem mestu. S tem odnos
s staršema pade na tretje mesto. In ko
SHUTTERSTOCK
se mu rodi prvi otrok, odnos s starši
pade na četrto mesto.«
Prav tako pa sta še omenila težave,
ki se lahko pojavijo na drugi strani,
in sicer, ko imata starša (ali eden od
njiju) lastniški odnos do otrok. »Nekateri
starši težko sprejmejo dejstvo, da
niso več prvi v otrokovem življenju, da
je sedaj prva oseba mož ali pa žena. V
takšnem primeru je bolje, da mlad par
že v samem začetku gre na svoje, da bo
zmogel med seboj vzpostaviti trden odnos,«
sta svetovala.
KULTURA MIDVA
Kot nadaljevanje prejšnje misli sta Čerinova
izpostavila, da mora par takoj
po poroki začeti ustvarjati kulturo
»midva«. Če je prej veljala kultura »jaz
in moji starši« ali samo »jaz«, se po poroki
to mora spremeniti. Kar pa nikakor
ni samoumevno, še manj pa lahko.
Vendar zakonsko in družinsko življenje
zahteva, da mož in žena na mnogih
področjih vedno bolj izoblikujeta »en
glas« – kar se tiče vzgoje otrok, odnosa
do staršev, stila življenja, odločitev glede
porabe denarja itd.
PONIŽNOST »TA STARIH«
Aleš je na tem mestu govoril o t. i. »izgubi
moči«, ki jo še posebej doživljajo tasti,
ko se morajo delu svojega posestva
»odpovedati« oziroma ga dati nekomu
drugemu na razpolago. Da se nečemu
odpoveš (in tega ne daš le deloma), potrebuješ
ponižnost. V kontekstu predaje
»posestva«, pa je predavatelj omenil še
posebno tastovo odgovornost: »Da lahko
mladi pridejo v hišo, je odgovornost
tasta. Če je on copata, mladim ne priporočam,
da si sploh upajo priti v hišo,
ker bodo drugače zakraljevala čustva.
Tast pa je tisti, ki določi meje, poskrbi,
da pride do dogovora, kako bodo z
‘mladimi’ skupaj živeli. Ne gre zato, da
bi bilo vse po njegovem, ampak da je
nekdo varuh teh dogovorov.«
DRUŽINA KOT DRŽAVA
Pomembno je tudi, kako naj mlada družina
»dojema« staro in obratno. »Smo
dve družini, imamo se radi, se spoštujemo
in se ne vtikamo drug v drugega.
Smo dve entiteti, ki imata določene
vrednote in načela.« Zakonca Čerin ob
tem priporočata, da se družine med seboj
pogovorijo, katere vrednote in načela
si želijo, da bi vladala med njimi.
Če je tast copata,
mladim ne priporočam,
da si sploh upajo priti
v hišo, ker bodo drugače
zakraljevala čustva.
POGOVOR O VSEM
»Načela in vrednote, ki jih želimo zasledovati,
moramo potem uresničiti v
praksi,« sta jasna. »Kako si bomo razdelili
stroške, kako si bomo prihajali na
obisk (da potrkaš, s tem pokažeš temeljno
spoštovanje do druge družine), kako
bomo skrbeli za skupne prostore, za kateri
del okolice bo kdo skrbel itd.« Jasna
meja se tudi mora videti v tem, kdo primarno
vzgaja otroke (vnuke) in da stari
starši niso samoumevne varuške.
SKUŠNJAVE
Nedvomno imajo starejši več izkušenj
in v marsičem tudi več znanja. Ravno
zaradi tega pa imajo večkrat skušnjavo,
da bi mladim dajali nasvete ali naredili
kaj namesto njih. Tukaj se Čerinova
strinjata, da se stara starša morata
»držati nazaj« in pomagati ter svetovati
šele, ko mladi za to prosijo. In če bi
vseeno rada kdaj pa kdaj svetovala ali
pomagala? Aleš malo za šalo malo za
res namigne: »Marinki svetujem, naj
jim reče, da ji rečejo.«
KDO IMA PRAV
Ne da bi se kdorkoli moral posebej
truditi, se v vsakem (tako v mladih
kot v starih) naselijo neizrečena pričakovanja.
»Jaz pričakujem, da bodo
živeli tak način življenja, kot ga živim
jaz. Toda oni živijo svoje življenje. Kdo
tukaj pravi, da je moj način življenja
edini pravi in da je drugi napačen? Ni
pravih in napačnih stilov življenja, so
le drugačni,« še povesta.