15.02.2023 Views

Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.

Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 MEDGENERACIJSKO SOŽITJE<br />

Nasvet<br />

57<br />

njuna pričakovanja. To pa po besedah<br />

zakoncev Čerin nikakor ne pripomore<br />

h gradnji edinosti s svojo ženo, saj je<br />

pri njunih odločitvah vedno prisoten<br />

nekdo »tretji«. Moramo se namreč zavedati,<br />

da obstajata dve vrsti odnosov:<br />

odnos s starši in odnos z zakoncem.<br />

Prvi je začasen (vsaj, kar se vzgoje tiče),<br />

drugi pa je trajen in celo zakramentalen.<br />

»Težave pri družinskem življenju<br />

se pojavijo takrat, ko imamo odnos z<br />

očetom ali mamo za bolj pomemben<br />

kot tistega s svojim zakoncem,« sta pojasnila.<br />

»Ko se odrasel moški poroči, je<br />

zanj Bog na prvem mestu. S tem odnos<br />

s staršema pade na tretje mesto. In ko<br />

SHUTTERSTOCK<br />

se mu rodi prvi otrok, odnos s starši<br />

pade na četrto mesto.«<br />

Prav tako pa sta še omenila težave,<br />

ki se lahko pojavijo na drugi strani,<br />

in sicer, ko imata starša (ali eden od<br />

njiju) lastniški odnos do otrok. »Nekateri<br />

starši težko sprejmejo dejstvo, da<br />

niso več prvi v otrokovem življenju, da<br />

je sedaj prva oseba mož ali pa žena. V<br />

takšnem primeru je bolje, da mlad par<br />

že v samem začetku gre na svoje, da bo<br />

zmogel med seboj vzpostaviti trden odnos,«<br />

sta svetovala.<br />

KULTURA MIDVA<br />

Kot nadaljevanje prejšnje misli sta Čerinova<br />

izpostavila, da mora par takoj<br />

po poroki začeti ustvarjati kulturo<br />

»midva«. Če je prej veljala kultura »jaz<br />

in moji starši« ali samo »jaz«, se po poroki<br />

to mora spremeniti. Kar pa nikakor<br />

ni samoumevno, še manj pa lahko.<br />

Vendar zakonsko in družinsko življenje<br />

zahteva, da mož in žena na mnogih<br />

področjih vedno bolj izoblikujeta »en<br />

glas« – kar se tiče vzgoje otrok, odnosa<br />

do staršev, stila življenja, odločitev glede<br />

porabe denarja itd.<br />

PONIŽNOST »TA STARIH«<br />

Aleš je na tem mestu govoril o t. i. »izgubi<br />

moči«, ki jo še posebej doživljajo tasti,<br />

ko se morajo delu svojega posestva<br />

»odpovedati« oziroma ga dati nekomu<br />

drugemu na razpolago. Da se nečemu<br />

odpoveš (in tega ne daš le deloma), potrebuješ<br />

ponižnost. V kontekstu predaje<br />

»posestva«, pa je predavatelj omenil še<br />

posebno tastovo odgovornost: »Da lahko<br />

mladi pridejo v hišo, je odgovornost<br />

tasta. Če je on copata, mladim ne priporočam,<br />

da si sploh upajo priti v hišo,<br />

ker bodo drugače zakraljevala čustva.<br />

Tast pa je tisti, ki določi meje, poskrbi,<br />

da pride do dogovora, kako bodo z<br />

‘mladimi’ skupaj živeli. Ne gre zato, da<br />

bi bilo vse po njegovem, ampak da je<br />

nekdo varuh teh dogovorov.«<br />

DRUŽINA KOT DRŽAVA<br />

Pomembno je tudi, kako naj mlada družina<br />

»dojema« staro in obratno. »Smo<br />

dve družini, imamo se radi, se spoštujemo<br />

in se ne vtikamo drug v drugega.<br />

Smo dve entiteti, ki imata določene<br />

vrednote in načela.« <strong>Za</strong>konca Čerin ob<br />

tem priporočata, da se družine med seboj<br />

pogovorijo, katere vrednote in načela<br />

si želijo, da bi vladala med njimi.<br />

Če je tast copata,<br />

mladim ne priporočam,<br />

da si sploh upajo priti<br />

v hišo, ker bodo drugače<br />

zakraljevala čustva.<br />

POGOVOR O VSEM<br />

»Načela in vrednote, ki jih želimo zasledovati,<br />

moramo potem uresničiti v<br />

praksi,« sta jasna. »Kako si bomo razdelili<br />

stroške, kako si bomo prihajali na<br />

obisk (da potrkaš, s tem pokažeš temeljno<br />

spoštovanje do druge družine), kako<br />

bomo skrbeli za skupne prostore, za kateri<br />

del okolice bo kdo skrbel itd.« Jasna<br />

meja se tudi mora videti v tem, kdo primarno<br />

vzgaja otroke (vnuke) in da stari<br />

starši niso samoumevne varuške.<br />

SKUŠNJAVE<br />

Nedvomno imajo starejši več izkušenj<br />

in v marsičem tudi več znanja. Ravno<br />

zaradi tega pa imajo večkrat skušnjavo,<br />

da bi mladim dajali nasvete ali naredili<br />

kaj namesto njih. Tukaj se Čerinova<br />

strinjata, da se stara starša morata<br />

»držati nazaj« in pomagati ter svetovati<br />

šele, ko mladi za to prosijo. In če bi<br />

vseeno rada kdaj pa kdaj svetovala ali<br />

pomagala? Aleš malo za šalo malo za<br />

res namigne: »Marinki svetujem, naj<br />

jim reče, da ji rečejo.«<br />

KDO IMA PRAV<br />

Ne da bi se kdorkoli moral posebej<br />

truditi, se v vsakem (tako v mladih<br />

kot v starih) naselijo neizrečena pričakovanja.<br />

»Jaz pričakujem, da bodo<br />

živeli tak način življenja, kot ga živim<br />

jaz. Toda oni živijo svoje življenje. Kdo<br />

tukaj pravi, da je moj način življenja<br />

edini pravi in da je drugi napačen? Ni<br />

pravih in napačnih stilov življenja, so<br />

le drugačni,« še povesta.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!