Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Komentar<br />
51<br />
INDEKS<br />
ZAZNAVE<br />
KORUPCIJE 2022<br />
EVROPSKA UNIJA<br />
64/100<br />
POVPREČNA OCENA<br />
OCENA DRŽAVA<br />
90 Danska<br />
87 Finska<br />
83 Švedska<br />
80 Nizozemska<br />
79 Nemčija<br />
77 Irska<br />
77 Luksemburg<br />
74 Estonija<br />
73 Belgija<br />
72 Francija<br />
71 Avstrija<br />
62 Litva<br />
62 Portugalska<br />
60 Španija<br />
59 Latvija<br />
56 Češka<br />
56 Italija<br />
56 Slovenija<br />
55 Poljska<br />
53 Slovaška<br />
52 Ciper<br />
52 Grčija<br />
51 Malta<br />
50 Hrvaška<br />
46 Romunija<br />
43 Bolgarija<br />
42 Madžarska<br />
Visoka<br />
korupcija<br />
OCENA<br />
OCENA<br />
Visoka<br />
korupcija<br />
0-9<br />
10-19<br />
0-9<br />
20-29<br />
30-39<br />
40-49 10-19<br />
Brez<br />
korupcije<br />
50-59 20-29 60-69 70-79 30-39 80-89 90-100 40-49 No Data<br />
50-59<br />
60-69<br />
70-79<br />
80-89<br />
90-100<br />
Brez<br />
korupcije<br />
#cpi2022<br />
www.transparency.org/cpi<br />
This work from Transparency International (2022) is licensed under CC BY-ND 4.0<br />
STOPICLJANJE NA MESTU<br />
Komisija za preprečevanje korupcije<br />
(KPK) je po lanskih rezultatih zapisala,<br />
da se v Sloveniji po nekaterih ocenah<br />
na letni ravni izgubi 3,5 milijarde evrov,<br />
kar predstavlja 7,5 odstotka BDP-ja.<br />
»Posledično vsi skupaj izgubljamo na<br />
vseh ravneh – na področjih zdravstva,<br />
sociale, izobraževanja, pri hitrejšem<br />
razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti<br />
življenja,« so še zapisali.<br />
Letos so opozorili na to, da Slovenijo<br />
počasi dohitevajo ali pa že prehitevajo<br />
države, ki so včasih – tudi gospodarsko<br />
– ostajale za Slovenijoi, denimo<br />
Češka, Slovaška in Hrvaška. »Mi pa,<br />
izgleda, kot da stopicljamo na mestu,«<br />
pravi predsednik KPK dr. Robert Šumi.<br />
Prepričan je, da komisija dela dobro, a<br />
da v jedro sistemske korupcije ne morejo<br />
poseči sami. »Na potezi je predvsem<br />
vlada: s spreminjanjem zakonodaje,<br />
z upoštevanjem naših priporočil<br />
in ne zgolj s strinjanjem z njimi, vodenjem<br />
z zgledom. Moralni kapital, da to<br />
stori, ima.«<br />
VPLIV NA BDP<br />
Nevladna organizacija je v letošnjem<br />
poročilu poudarila povezanost korupcije<br />
s konflikti in varnostjo. Države, ki so<br />
uvrščene slabše, dosegajo slabše rezultate<br />
tudi na Globalnem indeksu miru.<br />
Korupcija je prepoznana kot vzrok in<br />
tudi kot posledica krhanja miru. Po eni<br />
strani spodkopava zaupanje v vlade in<br />
njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost<br />
– kar vodi do večjih varnostnih groženj.<br />
Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti<br />
za korupcijo in onemogoča vladam,<br />
da jo obravnavajo.<br />
Občuten pa je tudi vpliv korupcije<br />
na gospodarsko rast, saj – med drugim<br />
– izkrivlja tržne sile, kar vodi do napačne<br />
razporeditve virov. Ti se – skupaj s<br />
talenti – usmerjajo stran od najproduktivnejših<br />
dejavnosti. Kot kažejo<br />
empirične raziskave, je korelacija med<br />
korupcijo in BDP-jem visoka. Po eni od<br />
raziskav se BDP na prebivalca dolgoročno<br />
zniža za 17 odstotkov, ko se korupcija,<br />
merjena s CPI, poveča za eno<br />
standardno deviacijo.<br />
<br />
KAKO SE MERI<br />
Indeks zaznave (oziroma percepcije)<br />
korupcije (Corruption Perceptions<br />
Index, CPI) je vodilni svetovni<br />
kazalnik korupcije v javnem<br />
sektorju. Izračunan je na podlagi<br />
trinajstih zunanjih baz podatkov,<br />
ki jih priskrbijo Svetovna banka,<br />
Svetovni gospodarski forum, politični<br />
inštituti in zasebna podjetja,<br />
ki se ukvarjajo z oceno tveganj in<br />
svetovanjem.<br />
Na vprašanje, zakaj temelji indeks<br />
na percepciji ljudi, in ne na<br />
kakšnih bolj oprijemljivih podatkih,<br />
pri Transparency International<br />
odgovarjajo takole: »Običajno<br />
zajema korupcija nezakonite in<br />
prikrite dejavnosti, ki pridejo na<br />
dan šele s škandali ali sodnimi<br />
pregoni, zato jo je zelo težko izmeriti.<br />
Viri in ankete, ki sestavljajo<br />
CPI, temeljijo na skrbno oblikovanih<br />
in kalibriranih vprašalnikih,<br />
na katere odgovarjajo strokovnjaki<br />
in poslovneži.«
Change language