Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

85 | 16. FEBRUAR 2023
AKTUALNO
Komentar
35
tem področju bom predlagal zakonsko
spremembo načina imenovanja
generalnega direktorja policije,« je
dejal Poklukar.
Napovedal je izdelavo nove migracijske
strategije, ki je zanj zelo pomembna,
želi pa si tudi konstruktivnega dialoga z
nevladnimi organizacijami.
NEVLADNIKI SO PROTI
Prav sodelovanje Poklukarja z nevladnimi
organizacijami bo zanj težava,
saj je ob širjenju vesti, da bi bivši
Šarčev minister resor prevzel tudi v
Golobovi vladi, premier prejel pismo
17 nevladnih organizacij s področja
varovanja človekovih pravic, ki njegovemu
imenovanju nasprotujejo. Po
njihovih kriterijih Poklukar za notranjega
ministra ni primeren, ker jih je
v svojem prvem mandatu »sicer poslušal,
a v tistih dveh letih dialog ni dal
nikakršnih rezultatov«. Nevladniki v
pismu premierju navajajo še ključna
področja, na katerih bi želeli sodelovati
z novo ekipo na MNZ, pri čemer
so do Poklukarja in njegovih skeptični.
Poklukar je sicer določeno stopnjo
lojalnosti in poslušnosti do predsednika
vlade pokazal ob Golobovem
sporu s Tatjano Bobnar, ko se je javno
postavil na premierjevo stran z besedami:
»Če minister izgubi zaupanje
premierja, je edino primerno, da
se minister poslovi, ne pa da ta nato
politično mrcvari predsednika vlade.«
Tako je nastopil, čeprav je v času
svojega prvega ministrovanja prav on
izbral Tatjano Bobnar za generalno direktorico
policije. Poznavalci navajajo,
da sta pri Golobu ravno »vrlini« poslušnosti
in lojalnosti igrali pomembno
vlogo pri izbiri Poklukarja.
LOVKE DAMIRJA ČRNČECA
Zadržanost do Poklukarja veje tudi iz
stališč levih novinarjev in aktivistov,
ki se predvsem bojijo vpliva državnega
sekretarja Damirja Črnčeca. »Zdaj, ko
je Golob za notranjega ministra predlagal
Boštjana Poklukarja, Šarčevega
znanca, prek katerega se je Črnčec
sploh vrnil v politiko, se žal potrjuje, da
so bili vsi namigi resnični. Vemo tudi,
da se tega že zavedajo tudi v poslanski
skupini stranke Svoboda, a le nemočno
vijejo roke in gledajo stran. Tako je bilo
tudi v LMŠ: o nenavadni odvisnosti
Šarca od Črnčeca so v LMŠ začeli govoriti,
ko je bilo že prepozno,« denimo
piše urednik Mladine Grega Repovž v
zadnjem uvodniku.
Dodaja, da so ministri in poslanci
Svobode danes enako zaskrbljeni, kot
so bili Šarčevi, saj naj bi videli, kaj se
dogaja. »A tudi oni molčijo: ker vedo, da
so lahko naslednji na vrsti. Črnčec in
Vukovićeva tako kot Janša uporabljata
celotno paleto barv, spretno rišeta
zarote in počasi ožita krog zaupnikov
Goloba,« še piše Repovž.
REŠEVANJE POKLUKARJA
Negativne vibracije okrog Poklukarjevega
imenovanja so v Gibanju Svoboda
skušali umiriti z novinarsko konferenco
pred samim zaslišanjem kandidata
na pristojnem odboru državnega zbora.
Poslanca Tereza Novak in Lenart
Žavbi sta spomnila, da Poklukar ni
novo ime v politiki. »Pričakovanja, ki
so jih izrazile nevladne organizacije,
so v resnici tudi naša pričakovanja,« je
dejala Novakova. Po njenem, da ne gre
za nič drugega kot to, za kar so se kot
Gibanje Svoboda zavezali. »Pri tem se
absolutno strinjamo z vsem, kar je bilo
napisano, in tudi v Gibanju Svoboda
imamo taka pričakovanja do bodočega
ministra,« je dejala. Poslanec Svobode
Lenart Žavbi pa je dejal, da nevladne
organizacije še nikoli niso podprle predlaganega
ministra za notranje zadeve.
Očitke o morebitni vpletenosti
državnega sekretarja na ministrstvu
za obrambo Damirja Črnčeca v delo
Poklukarja, pa so kategorično zavrnili.
»Mi bomo Damirja Črnčeca ocenjevali
po njegovem delu na Ministrstvu za
obrambo, ima jasne pristojnosti, ki so
v slovenskem političnem sistemu dane
državnemu sekretarju na ministrstvu
za obrambo in to je to,« je dejal Žavbi.
NAJUČINKOVITEJŠI
»ČISTILEC«
O Poklukarju ima svoje mnenje tudi
politični veteran, nekdanji minister za
notranje zadeve, dr. Vinko Gorenak.
Za Domovino je dejal, da od njegovega
ministrovanja ne pričakuje veliko, če
sploh kaj.
»V prvi vrsti bo seveda v celoti izvrševal
zahteve Roberta Goloba. Če je
Tatjana Bobnar morala oditi, ker ni
dovolj učinkovito čistila policije, seveda
mislim na tako imenovane Janševe
kadre, potem je jasno, da je Boštjan
Poklukar Robertu Golobu obljubil, da
bo boljši in učinkovitejši ›čistilec‹,«
pravi Gorenak. In »če je kriterij domnevne
Janševe ›politizacije‹ policije
napredovanje posameznikov v času
mandata prejšnje vlade, potem gre za
1500–2000 napredovanj,« izpostavlja
Gorenak in se sprašuje, ali jih bodo
odstranili vse. »Če jih bodo in bodo
nastavili svoje kadre, lahko tudi v tem
primeru rečemo, da gre za politizacijo
policije,« ocenjuje Gorenak.
Opozarja še, da Poklukarjevemu
ministrovanju ne nasprotuje le del levice,
o katerem pišemo v našem prispevku:
»Še ostrejši so mnogi znotraj SD pa
tudi znotraj Svobode, a tega ne povedo
na glas. Znotraj koalicije najbolj nasprotujejo
tisti, ki so že bili v vladi in
koaliciji Marjana Šarca. Prav ti pa opozarjajo
na Damirja Črnčeca in njegov
vpliv, očitno tudi že na Roberta Goloba.«
Dolgoletni politik SDS-a dodaja, da
ne smemo pozabiti tudi dejstva, da je
bil Damir Črnčec mentor Poklukarjeve
magistrske naloge: »Poznavalci jasno
povedo, da bo Damir Črnčec siva eminenca
tako notranjih zadev kot obrambe,
posledično tudi vlade, česar Robert
Golob niti še ne ve.«
Ob tem Gorenak poudarja še, da je
Golobova izbira po svoje logična, saj
je imel na voljo le še sedanja državna
sekretarja Branka Lobnikarja in Tino
Heferle, menda pa tudi nekdanjega
ministra Aleša Zalarja in policijskega
strokovnjaka Miroslava Žaberla. »Lobnikar
in Žaberl sta bila po moji oceni
za Goloba prenevarna, saj bi, če ne bi
poteptala strokovnih načel, ravnala
enako, kot je ravnala Tatjana Bobnar.
Tega si ni mogel privoščiti. Zalar se je
enkrat že sončil na notranjem ministrstvu,
zato je bil za Goloba logična izbira
Boštjan Poklukar. Najboljši čistilec policije
pač bo, sploh če bo na čelo policije
postavil Darka Muženiča,« zaključuje
Gorenak za Domovino.