Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji

More documents

Recommendations

Info

Dnevni center Most Tadeja Nimac Učinkovitejše razreševanje brezposelnosti Razvojno partnerstvo PPS Equal Dnevni center Most je junija letos sklenilo svoje aktivnosti na projektu. Več kot dveletno skupno delo smo zaključili s predvidenimi produkti, med katerimi je najpomembnejši model individualnega pristopa pri nudenju pomoči brezposelni osebi v procesu iskanja zaposlitve. Program je bil usmerjen v individualno pomoč posamezniku, ki išče zaposlitev. Izhajal je iz neokonstruktivističnega pristopa, torej je upošteval sodobne pristope pomoči in je bil usmerjen v reševanje problema brezposelnosti konkretnega posameznika in njegove konkretne situacije. Udeležencem, mladim brezposelnim osebam iz Zasavja, smo omogočali preseganje ovir, ki jih brezposelnost povzroča na motivacijskem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem področju – udeležencem je bilo na razpolago tedensko, po potrebi pa tudi pogostejše individualno svetovanje. S samoiniciativnim ohranjanjem kontaktov udeležencev razvojnega partnerstva s svetovalcem se je potrdilo tudi, da je pomoč programa koncipirana tako, da se v individualnem projektu vedno lahko nadaljuje, če se pojavni takšna potreba. Individualna obravnava Program je omogočal monitoring posameznika. V sklopu našega programa smo tedensko preverjali količino in kakovost navezovanja stikov z delodajalci. Obdobje, ki smo ga imeli na razpolago za izvajanje, je bilo dovolj dolgo, saj se je že po nekaj mesecih pokazalo, kateri iskalci zaposlitve nimajo interesa in motiva najti zaposlitev (razlogi so bili odvisnost, prejemanje (pre)visoke socialne pomoči, prioriteta drugih motivov, kot je na primer dokončanje izobraževanja) in so samo formalno vstopili v delovni odnos, v katerem svetovalec zaposlitve in posamezna brezposelna oseba sodelujeta v skupnem iskanju rešitev. V sklopu našega programa smo tedensko preverjali tudi udeleževanje drugih aktivnostih, ki so bile namenjene motiviranju, aktiviranju in socialnemu vključevanju: športni, računalniški in študijsko-bralni krožki, športni dnevi, izobraževanja, delavnice, druga druženja, kar se je pokazalo kot pomembna podpora svetovalnemu procesu. Posameznika smo v sklopu programa seznanili s situacijo na trgu dela in mu poskušali pomagati pri soočanju z njegovo lastno situacijo na trgu delovne sile – primanjkljaji znanja, veščin, spretnosti. V sklopu našega programa smo skupaj z udeleženci ne le uokvirili portfelj njihovega znanja in ugotovili tipične primanjkljaje v pričakovanih kompetencah, pač pa smo jih že v sklopu programa poskušali maksimalno nadoknaditi, na primer s praktičnimi usposabljanji za komercialista, za knjigovodsko-računovodska dela, za pripravo in izpit iz zakona o upravnem postopku, nadalje prekvalifikacije, izobraževanje za poklic, tudi vključevanje v programe nacionalnih poklicnih kvalifikacij, dokončanje izobraževanja … Kompetenčni model Z osnovnim produktom je tesno povezan drugi produkt razvojnega partnerstva, in sicer kompetenčni model. V Modelu ugotavljanja in merjenja kompetenc brezposelnih oseb smo definirati tiste kompetence, ki so na trgu dela pri delodajalcih pričakovane. Poimenovali smo jih kot ključne kompetence za uspešno življenje in delo: bralna pismenost, komunikacija (tudi tuji jeziki), matematična pismenost, poznavanje in sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, sposobnost dela v timu, sposobnost učenja in sposobnost kritičnega razmišljanja. Hkrati pa brezposelne osebe potrebujejo tudi kompetence za zaposljivost. V modelu smo jih definirali kot sposobnost določanja kariernega cilja, sposobnost določitve potrebnega znanja, spretnosti in kompetenc kariernega cilja ter sposobnost ugotavljanja primanjkljaja kompetenc za doseganje kariernega cilja. Za ugotavljanje kompetenc posamezne brezposelne osebe smo pripravili poseben samoevalvacijski vprašalnik – pripomoček zaposlitvenemu svetovalcu za ugotavljanje kompetenc brezposelnih oseb. Za uspešno izravnavanje potreb in ponudbe na trgu dela pa je potrebno poznati tudi kompetenčne profile aktualnih delovnih mest. Pri pristojnih zavodih mora obstajati sistemska rešitev in pripravljenost, da se primanjkljaji v kompetencah brezposelnih oseb kar najažurneje nadomeščajo. Zato je nujno je vzpostaviti kvalitetnejše sodelovanje med udeleženci trga dela in jih bolj motivirati za sodelovanje, kar še posebej velja za delodajalce, da bodo konkretneje definirali in jasneje izrazili svoje kadrovske potrebe (zaželene in potrebne kompetence delovnih mest: znanje, izkušnje, spretnosti, veščine, osebnostne lastnosti). Brez teh informacij, ki jih lahko posredujejo le, sami delodajalci ne morejo pričakovati boljše ponudbe s strani iskalcev zaposlitve. Brezposelnost je skupna skrb V sklopu programa smo skupaj z udeleženci tudi iskali možne delodajalce, ki bi zaposlili udeležence našega programa. Z njimi smo navezovali stike in sodelovali v smislu, da bi udeležencem lahko omogočili zaposlitev s pomočjo ciljnih izobraževanj oziroma s pomočjo aktivnosti usposabljanje brez delovnega razmerja. V programu smo Učinkovitejše razreševanje brezposelnosti • stran 26
»Organ upravljanja Programa pobude Skupnosti EQUAL je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.« »Program delno financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.« »Program delno financira Evropska unija.« »Za vsebino dokumenta je odgovorno Razvojno partnerstvo Dnevni center most in v nobenem pogledu ne izraža stališča Evropske unije« poskušali prilagajati in čim bolj izenačevati kompetence posameznih iskalcev zaposlitve s kompetencami delovnih mest, ki so na (regionalnem) trgu dela na razpolago. Žal je bil interes delodajalcev za sodelovanje pod našimi pričakovanji. V razvojnem partnerstvu Dnevni center Most smo ugotavljali razloge za slabo sodelovanje in komunikacijo med ključnimi udeleženci na trgu delovne sile. V času izvajanja programa z mladimi brezposelnimi osebami iz Zasavja se je namreč pokazalo, da je aktivna komunikacija med delodajalci in iskalci zaposlitve oziroma podpornimi institucijami s področja trga dela ter izobraževalnimi institucijami zelo pomembna, saj lahko prispeva k hitrejšemu prepoznavanju in izravnavanju primanjkljajev v kompetencah iskalcev zaposlitve. Naše ugotovitve so potrdile tudi izkušnje in rezultati razvojnega partnerstva PPS Equal M-lab, ki ga je koordinirala družba BSC iz Kranja, s katerim smo v času izvajanja projekta sodelovali v nacionalni tematski mreži. Obe razvojni partnerstvi sta z izmenjavo izkušenj in lastnih praks ugotovili, da sta njuna inovativna izvedbena modela pokazala, da je potrebno na terenu graditi na dobrih izvedbenih modelih, ki z aktivnim partnerstvom zavoda za zaposlovanje ter inštitucij, podjetij ter nevladnih organizacij lahko pripomorejo k zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti v regiji. Obe razvojni partnerstvi sta ugotovili, da oba projekta z razvitimi inovativnimi instrumenti, metodami in ukrepi predstavljata dobra temelja za reševanje problematike zaposlovanja mladih v zasavski in gorenjski regiji ter da ju je možno prenesti tudi v druge regije. Dolgoročno bi bilo možno modela prilagoditi tudi za delo z drugimi ciljnimi skupinami. Podobne ugotovitve o nujnosti sodelovanja med ključnimi udeleženci trga dela so temeljno spoznanje tudi dvoletnega transnacionalnega sodelovanja z razvojnim partnerstvom Equal Opcaoval. pt iz Portugalske. Skupni cilj obeh razvojnih partnerstev je bilo iskanje inovativnih pristopov in struktur, ki bodo pospeševale uravnoteženost trga delovne sile ter ustvarjale kulturo dialoga med ključnimi udeleženci trga delovne sile. Ob sklepu transnacionalnega sodelovanja smo v skupni izjavi, namenjeni pristojnim ministrstvom v obeh državah, javnosti in tudi Evropski komisiji, glede na enotne smernice zaposlovalne politike v Evropski uniji, med drugim zapisali: »Skrb za razreševanje brezposelnosti je skupna skrb države, delodajalcev, aktivnega prebivalstva, izobraževalnih organizacij in nenazadnje tudi lokalnih oblasti. V okviru lokalnih oziroma regionalnih okolij je potrebno vzpostaviti aktivno sodelovanje med delodajalci, iskalci zaposlitve, izobraževalnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi … Doseči je potrebno zavedanje delodajalcev, da so zaposleni ključni dejavnik stabilnosti in rasti podjetja; za izvajanje kadrovske funkcije s ciljem skrbnejšega upravljanja s človeškim oziroma intelektualnim kapitalom bi morale imeti ustrezno usposobljene strokovnjake vse pravne in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce …« Svetovalec za zaposlovanje Razvojno partnerstvo ob prej omenjenih produktih razvilo tudi model vodenja svetovalnega procesa na področju zaposlovanja uporabnikov drog, ki smo ga skupaj z razvojnim partnerstvom Feniks (koordinator je bil Zavod Vir Celje) pripravili v sklopu nacionalne tematske meže Equal Zaposlovanje in odvisniki. To je bil naš odgovor na sedanje neustrezno stanje; predvsem je to aktualni svetovalni sistem brezposelnim osebam Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki zaradi več razlogov ni koncipiran za prepoznavanje oziroma učinkovito pomoč odvisniku v trenutku, ko bi se ta proces lahko intenzivno pričel reševati, obenem pa je tudi medinstitucionalno in medresorsko sodelovanje strokovnjakov (ob zavodu za zaposlovanje so to še centri za socialno delo, zdravstvo, programi rehabilitacije) v Sloveniji zaenkrat še slabo vzpostavljeno. Drug dodaten produkt razvojnega partnerstva je predlog nove nacionalne poklicne kvalifikacije Zaposlitveni svetovalec, s katerim bi se v prakso zaposlitvenega svetovanja v Sloveniji lahko postopoma uvedel individualni pristop. Omenjeni predlog smo pripravili kot dodaten produkt za lažjo implementacijo modela individualne pomoči brezposelni osebi in smo ga ob koncu obdobja razširjanja z načelnim soglasjem centralne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje poslali na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (Direktorat za trg dela in zaposlovanje, sektor za vseživljenjsko učenje in štipendiranje) in Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, ki je sicer pristojen za pripravo kataloga znanj oziroma poklicnih standardov za posamezne poklice. foto Karmen Bailat Na predstavitvi modela individualne pomoči brezposelni osebi na Območni službi Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje v Celju Zanimivo je, da smo v fazi priprave predloga pobude za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije poklica svetovalec za zaposlovanje ugotovili, da ob poklicu poklicni svetovalec v katalogu poklicev na Centru za informiranje in poklicno svetovanje sploh ni bilo opisa poklica svetovalec zaposlitve. Omenjeni katalog je zdaj že dopolnjen tudi z opisom tega poklica. Partnerji razvojnega partnerstva oziroma nacionalne tematske mreže Equal bomo aktivno vključeni pri pripravi kataloga znanj oziroma poklicnih standardov, s čimer bomo nadaljevali s skupnimi prizadevanji za kvalitetnejše svetovalno delo z brezposelnimi v Sloveniji tudi po izteku programa. Učinkovitejše razreševanje brezposelnosti • stran 27
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Kazalo Jesenski Razvoj sku
Page 5 and 6: Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj Iz
Page 7 and 8: Vse na enem mestu Irena Murnc Kmalu
Page 9 and 10: proceduro je bilo sicer dovolj. A t
Page 11 and 12: foto Arhiv Sinet želimo doseči do
Page 13 and 14: nivoju. Odobritev pričakujejo v se
Page 15 and 16: Nova štipendijska shema Barbara Ka
Page 17 and 18: za prometno infrastrukturo regional
Page 19 and 20: stavljal mi je nov izziv, saj sem g
Page 21 and 22: in čeprav se je Luter z najpomembn
Page 23 and 24: za umetnika značilno arhetipska dv
Page 25: ga pisatelja tako dvoumen odnos. Ve
Page 29 and 30: Trbovlje, Hrastnik in Zagorje Silvo
Page 31 and 32: Raziskovanje naše preteklosti Iren
Page 33 and 34: dokumentarna fotografska razstava T
Page 35 and 36: kot na izgubljeni spomin, ampak kot
Page 37 and 38: v njem (znaku, ne odstavku) se skri
Page 39 and 40: vsak večer še s psom na intenzive

Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?