Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji
september - Regionalni center za razvoj Zasavje
september - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Trbovl<strong>je</strong>, Hrastnik <strong>in</strong> Zagor<strong>je</strong><br />
Silvo Torkar<br />
<strong>Kako</strong> so naša mesta<br />
dobila imena<br />
Mag. Silvo Torkar <strong>je</strong> raziskovalec v Etimološko-onomastični sekciji Inštituta<br />
za slovenski <strong>je</strong>zik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske<br />
akademi<strong>je</strong> znanosti <strong>in</strong> umetnosti. N<strong>je</strong>govo področ<strong>je</strong> dela <strong>je</strong> imenoslovl<strong>je</strong>,<br />
predvsem osebna <strong>in</strong> zeml<strong>je</strong>pisna imena. Trenutno razisku<strong>je</strong> zeml<strong>je</strong>pisna imena<br />
na slovenskem etničnem ozemlju, nastala iz staroslovenskih, predkrščanskih<br />
oziroma predsvetniških osebnih imen, med katera spada tudi ime Trbovl<strong>je</strong>.<br />
Svežim ugo<strong>to</strong>vitvam o nastanku imena Trbovl<strong>je</strong> <strong>je</strong> av<strong>to</strong>r dodal že znane<br />
ugo<strong>to</strong>vitve o izvoru kra<strong>je</strong>vnih imen drugih dveh zasavskih mest: Hrastnika<br />
<strong>in</strong> Zagorja ob Savi.<br />
Trbovl<strong>je</strong><br />
Akademik France Bezlaj <strong>je</strong> pisal o imenu<br />
Trbovl<strong>je</strong> v svoji monografiji Slovenska<br />
vodna imena (2. del, Ljubljana 1961)<br />
pri geslu Trboveljšca oziroma Trboušca.<br />
Navedel <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> že Miklošič nihal med<br />
razlago iz osebnega imena Treb <strong>in</strong> razlago<br />
iz občnoimenske osnove v glagolu trebiti:<br />
krčiti zaraščene površ<strong>in</strong>e. Sam se <strong>je</strong> bolj<br />
nagibal k razlagi iz občnega imena, vendar<br />
svo<strong>je</strong>ga mnenja podrobne<strong>je</strong> ni utemeljil.<br />
Menim, da <strong>je</strong> kra<strong>je</strong>vno ime Trbovl<strong>je</strong><br />
zelo ver<strong>je</strong>tno nastalo iz osebnega imena<br />
Trebov, kar <strong>je</strong> okrajšana, ljubkovalna oblika<br />
zloženega slovanskega, tudi staroslovenskega<br />
imena Trebovid ali Trebovit. Podobno <strong>je</strong> iz<br />
imena Radov (Radoslav, Radovan) nastala<br />
Radovljica, iz Vi<strong>to</strong>v (Vi<strong>to</strong>mir, Vi<strong>to</strong>goj) pa<br />
Vi<strong>to</strong>vl<strong>je</strong>.<br />
To <strong>je</strong> mogoče sklepati tako glede na<br />
his<strong>to</strong>rične zapise kot tudi na primerjalno<br />
slovansko gradivo, ki <strong>je</strong> bilo v zadnjih<br />
nekaj desetletjih tudi znanstveno obdelano<br />
– pri Poljakih, Čehih, Ukraj<strong>in</strong>cih, Rusih,<br />
Makedoncih. Že Bezlaj navaja kraja<br />
Trebovljani (pri Bosanski Gradiški) <strong>in</strong><br />
Trebovl<strong>je</strong> (v Makedoniji), obstajajo pa še<br />
Třebovle na Češkem, Terebovlja v zahodni<br />
Ukraj<strong>in</strong>i, če našte<strong>je</strong>m le tiste kra<strong>je</strong>, ki so<br />
v besedotvornem pogledu s<strong>to</strong>ods<strong>to</strong>tni<br />
ustrezniki slovenskih Trbovelj.<br />
Ukraj<strong>in</strong>ski imenoslovec Mihajlo Hudaš v<br />
svoji monografiji o ukraj<strong>in</strong>skih karpatskih <strong>in</strong><br />
prikarpatskih kra<strong>je</strong>vnih imenih (Ki<strong>je</strong>v 1995)<br />
prepričljivo utemelju<strong>je</strong> nastanek kra<strong>je</strong>vnega<br />
imena Terebovlja (prvič izpričanega že leta<br />
1097) prav iz osebnega imena Trebov – s<br />
pomočjo stare svojilne pripone -jb oziroma<br />
-ja za ženski spol: Terebov-ja (vas, voda), od<br />
<strong>to</strong>d Terebovlja. Med glasova v <strong>in</strong> j (podobno<br />
tudi med b <strong>in</strong> j ter med m <strong>in</strong> j) se namreč v<br />
več<strong>in</strong>i slovanskih <strong>je</strong>zikov, tudi v slovenšč<strong>in</strong>i,<br />
vr<strong>in</strong>e tako imenovani epentetični l. V<br />
južnoslovanski tradiciji so izpričana<br />
osebna imena Radov, Milov, Dobrov, Dragov,<br />
medtem ko <strong>je</strong> Trebov izpričan le posredno v<br />
čeških kra<strong>je</strong>vnih imenih Třebov <strong>in</strong> Třebovice;<br />
poleg seveda Trbovelj <strong>in</strong> njihovih slovanskih<br />
ustreznikov.<br />
Tudi makedonska imenoslovka Ljubica<br />
Stankovska v svoji monografiji o treh starih<br />
svojilnih priponah v makedonski <strong>to</strong>ponimiji<br />
(Prilep 2002) razlaga makedonsko kra<strong>je</strong>vno<br />
ime Trebovl<strong>je</strong> na povsem enak nač<strong>in</strong> kot M.<br />
Hudaš, le da <strong>je</strong> makedonsko ime v sredn<strong>je</strong>m<br />
spolu <strong>in</strong> se <strong>je</strong> svojilna pridevniška oblika<br />
Trebov-l-<strong>je</strong> nanašala na določilo »selo«.<br />
Slovenske Trbovl<strong>je</strong> se od makedonskega<br />
Trebovlja razliku<strong>je</strong>jo najprej po tem, da<br />
so množ<strong>in</strong>sko ime, kar pomeni, da se<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Trbovl<strong>je</strong> so dobile ime iz osebnega imena Trebov<br />
<strong>je</strong> k prvotno edn<strong>in</strong>ski pridevniški obliki<br />
Trebovl<strong>je</strong> (selo, ali morda pol<strong>je</strong>, brdo)<br />
pritaknila še stanovniška pripona -jane<br />
(Trebovljani pri Bosanski Gradiški so jo še<br />
ohranili neokrajšano), ki pa se <strong>je</strong> pozne<strong>je</strong><br />
okrajšala v -<strong>je</strong>; poleg tega pa so zaradi tako<br />
imenovane moderne vokalne redukci<strong>je</strong><br />
(od 16. s<strong>to</strong>letja dal<strong>je</strong>) izgubile še vokal e<br />
v osnovi Treb-. Trbovl<strong>je</strong> so <strong>to</strong>rej prvotno<br />
bile Trebovljane, kar pomeni pripadniki<br />
rodu stareš<strong>in</strong>e Trebovida ali Trebovita<br />
(okrajšano Trebova) oziroma stanovalci<br />
Trebovidovega sela. Številna kra<strong>je</strong>vna imena<br />
so namreč nastala kot stanovniška, kot<br />
imena prebivalcev, ne pa kraja samega, šele<br />
pozne<strong>je</strong> so se ustalila kot kra<strong>je</strong>vna imena.<br />
Takšna niso le imena na -jane, temveč tudi<br />
na -iče (Braslovče – Braslaviče, Doslovče ali<br />
Vidoslaviče, Libeliče) <strong>in</strong> na -ci, -ovci (Belt<strong>in</strong>ci,<br />
Bratislavci, Žitkovci). Na podoben nač<strong>in</strong> –<br />
po imenu svo<strong>je</strong>ga ustanovitelja – so nastala<br />
tudi nemška kra<strong>je</strong>vna imena s stanovniško<br />
pripono -<strong>in</strong>gen (Gött<strong>in</strong>gen, Tüb<strong>in</strong>gen iv tako<br />
dal<strong>je</strong>). Ker pa najstarejši his<strong>to</strong>rični zapisi<br />
Trbovelj od 13. do 15. s<strong>to</strong>letja niti enkrat<br />
ne navajajo množ<strong>in</strong>ske oblike (v nemških<br />
virih se <strong>je</strong> praviloma zapisovala v mestniku,<br />
<strong>to</strong>rej s končnico -ah), ni izključeno, da<br />
<strong>je</strong> množ<strong>in</strong>ska oblika mlajši pojav, ki <strong>je</strong><br />
nastal po analogiji z drugimi bližnjimi<br />
množ<strong>in</strong>skimi kra<strong>je</strong>vnimi imeni.<br />
Ustanovitelj ali zavetnik Trbovelj <strong>je</strong> <strong>to</strong>rej<br />
neki staroslovenski Trebovid (ali Trebovit),<br />
ki so ga ljubkovalno klicali Trebov.<br />
<strong>Kako</strong> so naša mesta dobila imena • stran 29
Change language