Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji

More documents

Recommendations

Info

Spodbujanje podjetništva Staša Baloh Plahutnik Mrežni inkubator v Zasavju Zasavska regije ima ambiciozen načrt do leta 2013 zmanjšati razvojni zaostanek glede na druge regije in zagotoviti Zasavčanom boljšo kvaliteto življenja. Posamezni nosilci razvoja – občine in Regionalni center za razvoj – smo te namere že pričeli realizirati, saj smo na prvi javni razpis v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 prijavili deset projektov, med njimi tudi izgradnjo mrežnega inkubatorja v Zasavju. Po izbornem postopku na Službi vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je vlada projekt v celoti potrdila – sklep je bil izdan 28. avgusta 2007 – kar pomeni, da bo Evropski sklad za regionalni razvoj za uresničitev projekta prispeval slab milijon evrov (85 odstotkov upravičenih stroškov). Vrednost celotnega projekta je 1,4 milijona evrov. Prijavitelj projekta je bil Regionalni center za razvoj Zagorje, partnerji in sofinancerji pa so občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje: deleži občin so skladni z velikostjo investicije, ki se odvija na območju posamezne občine. Projekt izgradnje mrežnega inkubatorja obsega dopolnitev obstoječih prostorov v inkubatorju v Zagorju z razširitvijo parkirišča, zaključek že pričete gradnje inkubatorja v Hrastniku, izgradnjo objekta inkubatorja v Trbovljah ter ustrezno ureditev okolice objektov v Trbovljah in Hrastniku. Zadnji po številu podjetij Zasavje je bilo v preteklih obdobjih izrazito industrijska in rudarsko-energetska regija s staro industrijsko sestavo, nizkim deležem kmečkega prebivalstva in izrazito rudarsko ter industrijsko tradicijo, kar se je odrazilo tudi v miselnosti prebivalcev. Ob procesih zapiranja rudnikov in propadu precejšnjega števila velikih in srednjih podjetij, predvsem na področju strojno-predelovalne, kovinske in tekstilne dejavnosti, se je regija soočala z visoko »Naložba v vašo prihodnost« Projekt delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. stopnjo brezposelnosti, onesnaženim okoljem ter degradiranimi površinami. Zato je regija ob zapiranju rudnikov pričela s procesi prestrukturiranja. Napori zadnjih desetih let se kažejo v ureditvi podjetništvu namenjenih novih površin v obrtno-industrijskih conah, v povečani investicijski aktivnosti v podjetjih in zniževanju stopnje brezposelnosti. V tem obdobju je bil zgrajen inkubator na lokaciji Zagorje, z investicijami je bilo odprtih več kot 1700 novih delovnih mest, usposabljalo se je več kot štiri tisoč zaposlenih, podjetja so pričela pripravljati dolgoročne, tudi kadrovske, strategije. V tem obdobju je preko štipendijske sheme več kot 250 mladih dobilo štipendije za pretežno deficitarne poklice: 90 jih je izobraževanje že uspešno končalo, 45 pa se jih je v regiji že tudi zaposlilo. Našteto pa je le blažilo težave regije na prehodu iz pretežno rudarskega okolja, saj je imela regija v preteklem obdobju negativni prirast delovnih mest: ukinjenih je bilo več delovnih mest, kot je bilo ustvarjenih novih. Med velikimi težavami regije je tudi nizka intenzivnost ustvarjanja novih podjetij: Zasavje ima le 31 podjetij na tisoč foto Roman Rozina prebivalcev, kar je najmanj med slovenskimi regijami, medtem ko se z indeksom razvojne ogroženosti 113 po stopnji nerazvitosti uvršča na peto mesto v Sloveniji. Prostori v vseh treh občinah Kljub velikim prizadevanjem Regionalnega centra za razvoj, Razvojnotehnološkega centra Zasavje, območne gospodarske zbornice, obrtnih zbornic ter drugih institucij podpornega okolja, je v zasavski regiji še vedno premalo iniciativnosti na področju podjetništva, inovativnosti in kreativnosti, kar ima za posledico – v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji – nizko dinamiko ustanavljanja novih podjetij. Mladi tako svoje zaposlitvene možnosti iščejo v večjih centrih, regija se demografsko prazni, pri čemer je še posebej zaskrbljujoče, da izgublja svoj intelektualni potencial. Ker so namere velikih in srednjih podjetij, da dodatno zaposlujejo, slabe, je potrebno spodbuditi nastajanje novih podjetij s potencialom rasti. Izgradnja in delovanje mrežnega inkubatorja v Zasavju je zato eden prednostnih razvojnih projektov regije. Z investicijo v izgradnjo novega inkubatorja v Trbovljah in Hrastniku in ureditvijo parkirišč ob inkubatorju v Zagorju bodo vzpostavljeni ustreznejši pogoji za hitrejši razvoj podjetništva v regiji. Odločitev za izgradnjo inkubatorjev na vseh treh lokacijah je pomembna predvsem z vidika pomanjkanja ustreznih in cenovno ugodnih poslovnih prostorov, tako proizvodnih kot pisarniških, ki bi novim podjetnikom omogočali prebroditi začetniške težave pri poslovanju. Prav tako je pomembno, da so podjetnikom v inkubatorju na voljo še druge storitve za normalen zagon poslovanja. Pravšnjost tega orodja gospodarskega razvoja dokazuje stalna rast števila inkubatorjev povsod po svetu ter statistične ugotovitve, da iz inkubatorjev prihaja bistveno večji odstotek uspešnih podjetij v primerjavi s samostojno nastalimi podjetji, podjetja imajo večje dobičke, delovna mesta Mrežni inkubator v Zasavju • stran 4
Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj Izvedba gradbenih obrtniških in instalacijskih del 238.500 416.251 0 654.751 Stroški zunanjega urejanja objektov vključno s parkirišči 218.556 224.069 132.484 575.109 Stroški storitev strokovnega nadzora gradnje 8.640 30.240 9.120 48.000 Nakup, dobava in montaža pisarniške in pohištvene opreme 42.240 46.200 0 88.440 Stroški informiranja in obveščanje javnosti 14.032 21.503 5.397 40.932 Skupaj 521.968 738.263 147.001 1.407.232 Skupni stroški investicije v Mrežni inkubator v Zasavju (v evrih) Strukturni skladi EU – ESRR (85%) Proračun lokalne skupnosti (15%) Davek na dodano vrednost Trbovlje Hrastnik Zagorje Skupaj 996.789 92.283 65.246 18.375 175.904 123.044 86.995 24.500 234.539 Skupaj občine 215.327 152.241 42.875 410.443 Skupaj 738.263 521.968 147.001 1.407.232 Pričakovani viri financiranja po občinah (v evrih) foto Roman Rozina Prostori inkubatorja v Hrastniku naj bi bili že kmalu vseljivi v inkubiranih podjetjih pa prinašajo boljše plače. Z izgradnjo mrežnega inkubatorja s prostori v vseh treh občinah bo omogočen tudi enakomernejši razvoj znotraj regije, saj so v Trbovljah in Hrastniku predvidene proizvodne in pisarniške površine. Prvi je bil v Trbovljah V Zasavju smo prvi podjetniški inkubator s 1623 kvadratnimi metri skupnih pokritih površin uredili v najemnih prostorih v Trbovljah. Vanj je prvih pet podjetij vstopilo leta 1998. V prvi polovici leta 2005 smo prostore inkubatorja uredili tudi v Zagorju: v RR centru je za storitvene dejavnosti namenjenih 640 kvadratnih metrov. Septembra 2006 se je najemna pogodba za prostore v Trbovljah iztekla, zato smo začeli z aktivnostmi za izgradnjo inkubatorjev v Trbovljah in Hrastniku, da bi podjetnikom čimbolj približali spodbudno podjetniško okolje s poceni poslovnimi prostori in različnimi storitvami. Doslej je bilo v podjetniški inkubator vključenih že 34 podjetij. Regionalni center za razvoj jim je zagotavljal ustrezne prostorske pogoje ter opremo, individualna svetovanja, različne delavnice, izobraževanje in usposabljanje, pomoč pri ustanavljanju podjetja, pridobivanju finančnih sredstev in pri promociji podjetja, pravno svetovanje, računovodske in administrativne storitve. Strateški cilji inkubatorja so bili določeni že pred desetimi leti: to so spodbujanje podjetništva v regiji, razvoj lokalnih skupnosti in gospodarska obnova regije. V zadnjem obdobju je bil velik poudarek dan tudi spodbujanju in motiviranju študentov iz Zasavja, da razvijajo lastne podjetniške kariere, pri čemer naj bi jim inkubator bistveno olajšal uresničevanje poslovnih zamisli. 2500 kvadratnih metrov površin Mrežni inkubator po bo zaključku projekta razpolagal z okrog 2500 kvadratnimi metri pokritih površin, njegovo gravitacijsko območje pa obsega območje celotnega Zasavja, to je občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik z nekaj več kot 45 tisoč prebivalci. V Zagorju je predmet naložbe ureditev 2765 kvadratnih metrov okolice s parkirišči pri že obstoječemu inkubatorju. V Hrastniku bo dokončana gradnja objekta, kjer je za inkubator namenjenih 793 kvadratnih metrov pokritih površin in urejenih 1494 kvadratnih metrov okolice, trboveljski inkubator pa bo razpolagal s 873 kvadratnimi metri površin v objektu, urejenih pa bo še 1603 kvadratnih metrov okolice. Iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj bo sofinancirane 85 odstotkov vrednosti investicije, 15-odstotno soudeležbo pa bodo zagotovile občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Občine bodo za investicijo zagotovile tudi davek na dodano vrednost. Deleži občinskih sredstev za izvedbo naložbe so razdeljeni glede na predvideno investicijsko vrednost na vsaki lokaciji in tej pripadajoči davek na dodano vrednost. Vse občine so to sofinanciranje vključile v občinske proračune in občinske načrte razvojnih programov, hkrati pa so z Regionalnim centrom za razvoj podpisale dogovor, da postanejo solastniki inkubatorja glede na višino vloženih sredstev. Projekt naj bi se na lokacijah Zagorje in Hrastnik predvidoma končal že do konca letošnjega septembra, do konca tega leta pa tudi v Trbovljah. S tem bo v precejšnji meri odpravljeno pomanjkanje ustreznih prostorov za podjetnike, ki začenjajo z dejavnostjo. Ker večina površin po dolgoletnem rudarjenju še ni saniranih, so prostori v inkubatorjih praktično edina možnost za ustanovitev in delovanje novih podjetij. Pomanjkanje prostora za razvoj podjetništva je še toliko bolj pereč v občinah Trbovlje in Hrastnik, kjer je nad republiškim povprečjem tudi stopnja brezposelnosti: v letu 2006 je bil stopnja brezposelnosti v Trbovljah 13-odstotna, v Hrastniku je znašala 12,2 odstotka, v Zagorju pa sedem odstotkov. Družbena koristnost projekta Podjetniški inkubator na splošno pomaga lokalni skupnosti in posameznikom, v gospodarskem smislu pa je pomemben za krepitev podjetniške dejavnosti. Podjetnikom-inkubirancem nudi pomoč v obliki prostora, svetovanja in storitev, na Mrežni inkubator v Zasavju • stran 5
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3: Uvodnik Kazalo Jesenski Razvoj sku
Page 7 and 8: Vse na enem mestu Irena Murnc Kmalu
Page 9 and 10: proceduro je bilo sicer dovolj. A t
Page 11 and 12: foto Arhiv Sinet želimo doseči do
Page 13 and 14: nivoju. Odobritev pričakujejo v se
Page 15 and 16: Nova štipendijska shema Barbara Ka
Page 17 and 18: za prometno infrastrukturo regional
Page 19 and 20: stavljal mi je nov izziv, saj sem g
Page 21 and 22: in čeprav se je Luter z najpomembn
Page 23 and 24: za umetnika značilno arhetipska dv
Page 25 and 26: ga pisatelja tako dvoumen odnos. Ve
Page 27 and 28: »Organ upravljanja Programa pobude
Page 29 and 30: Trbovlje, Hrastnik in Zagorje Silvo
Page 31 and 32: Raziskovanje naše preteklosti Iren
Page 33 and 34: dokumentarna fotografska razstava T
Page 35 and 36: kot na izgubljeni spomin, ampak kot
Page 37 and 38: v njem (znaku, ne odstavku) se skri
Page 39 and 40: vsak večer še s psom na intenzive

Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?