Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji

More documents

Recommendations

Info

Rudnik Trbovlje Hrastnik Jure Nagode Še zadnje muke slovesa Rudarjenje že stoletja kroji podobo Zasavja in jo v dobri meri tudi spreminja. Vse bližje pa je dan, ko bo tega enostavno konec. Zagorskega rudnika ni več, Rudnik Trbovlje-Hrastnik se zapira. Morda so ravno zato njegovi „zadnji vzdihljaji“ še toliko bolj boleči. In morda je ravno zaradi tega še toliko ljudi, ki kar ne morejo verjeti, da bo knapovščine res kmalu in nepreklicno konec. Dela s sanacijami površin in s fizičnim zapiranjem jam je sicer dovolj še za kar nekaj let. Še prej bodo rudarji izkopali zadnje tone premoga. Prav selitev izkopa iz Hrastnika v Trbovlje je sredi letošnjega leta povzročala jezo med številnimi Trboveljčani. Predvsem tistimi, ki so si na rudniških površinah zadnja leta in desetletja ustvarjali vikende, imeli vrtičke, sadovnjake, hiše. Rudnik dal in rudnik vzel foto Jure Nagode Stanislava Kočar je bila ena od zadnjih, ki je zapustila svoj dom v Limbergu. Tam je preživela večino svojega življenja. Rudnik je dal, rudnik je vzel njeno hišo. Omenjeni kolonisti so morali zapustiti skoraj celotno območje Hohkrautove kolonije, bolj znane kot Limberg. Prebivalci so preseljeni v nova stanovanja. Nad zemljo je vse zapuščeno, pod zemljo pa se šele pričenja dogajati. Med tistimi, ki jih je „direktiva“ rudnika najbolj prizadela, je tudi Ludvik Hribar. Dolga leta je užival na svojem koščku zemlje, tako kot številni drugi si je ustvaril svoj mali raj. Vendar je imel ta raj napako: ni bil njegov, temveč rudniški. Ker se Ludvik Hribar nikakor ni mogel sprijazniti z odhodom, je skupaj z drugimi zbiral podpise pod peticijo o ohranitvi Limberga, se spraševal o smiselnosti pustošenja zemlje tik pred zaprtjem rudnika in za pomoč rotil celo predsednika vlade. „Ob dejstvu, da je poraba premoga mogoča samo v termoelektrarni Trbovlje ob njenem prednostnem režimu obratovanja, se veliki večini občanov Trbovelj postavlja vprašanje, ali se za samo v najboljšem primeru nekaj sto tisoč ton premoga izplača še dodatno opustošiti že tako prizadeto mesto. V letu 2008 bi Rudnik Trbovlje-Hrastnik iz drugih, že odprtih slojišč premoga brez težav izkopal potrebne količine premoga za potrebe elektrarne,“ je v svojem pismu Janezu Janši med drugim zapisal Ludvik Hribar. A pomagalo ni nič. Rudnik je dal in rudnik je vzel. Pravzaprav je argument, ki ga pove direktor rudnika Bojan Klenovšek, povsem na mestu. Najemniki so namreč od nekdaj vedeli, da lahko pride dan, ko bodo zaradi rudarjenja morali zapustiti svoje domove in vrtove. Le da ta dan precej dolgo ni prišel, zato so nekateri kar malo pozabili, da so pravzaprav najemniki. Rudnik Trbovlje-Hrastnik je za vse prebivalce Limberga pravzaprav dobro poskrbel. Preko svoje hčerinske družbe Spekter so vsem poiskali nadomestna stanovanja. A ljudje, vajeni miru in svojega Limberga, nad tem niso bili ravno navdušeni. Kljub temu so se na koncu morali sprijazniti z dejstvi. Med tistimi, ki so praktično celo življenje živeli v Limbergu, je bila tudi Stanislava Kočar, ki se je v nov dom preselila med zadnjimi med skoraj petdesetimi družinami. „Tu sem preživela 58 let svojega življenja. Zaradi selitve sem zelo žalostna in ne vem, kako se bom znašla drugje. Tu sem vedno lahko kaj delala, se ukvarjala z vrtom in bila zelo aktivna. Tudi s sosedi smo se vedno dobro razumeli. Stanovanje ni zame, zato ne vem, kaj bo z mano,“ je povedala Stanislava Kočar v zadnjih dneh svojega bivanja v Limbergu. Selitev izkopavanja premoga iz jame Ojstro pod Limberg je dejstvo. Zaloge premoga so ocenjene na okoli 2,4 milijone ton, kar bo trboveljski elektrarni zadostovalo še za teh nekaj let delovanja rudnika. Bojan Klenovšek ob tem rad pove, da bo pravkar začeto izkopavanje premoga v Trbovljah tudi bolj varno za okoli 450 ljudi, ki bodo tu delali. In predvsem za tistih petdeset, ki bodo še dve leti, kot je zaenkrat načrtovano, neposredno kopali premog. Vendar se tudi to še lahko spremeni. Podaljšanje obratovanja rudnika? Pridobivanje premoga v Zasavju je, po drugi strani, tudi sila drago opravilo. V nekih bivših časih je bil premog osnova razvoja, brez njega ni bilo nič. Zato tudi cena kilograma ali tone črnega zlata ni bila tako pomembna. Veliko bolj pomembno je bilo, da je premog sploh bil. Zdaj so časi drugačni, na vse se gleda skozi denar. Pridobivanje črnega zlata je predrago, zamenjujejo ga drugi energenti kot so nafta, plin in, nenazadnje, biomasa. Zasavski premog je postal dober le za kurjenje v peči domače termoelektrarne. In še tu se mu čas izteka. Po zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik se količina nakopanega premoga počasi zmanjšuje. V prihodnjih dveh letih ga bodo tako nakopali le še po 450 tisoč ton. Tudi s takšno količino pa rudnik še vedno mnogim daje kruh. Prav zaradi tega bi ga radi nekateri ohranili čim dlje. Pobuda trboveljskega župana in poslanca Bogdana Baroviča o spremembi tega zakona in podaljšanju pridobivanja premoga in zapiranja rudnika, je nedavno neslavno propadla. Pravzaprav že v štartu ni bilo veliko upanja. Poslanskih podpisov za vložitev spremenjenega zakona v parlamentarno Še zadnje muke slovesa • stran 8
proceduro je bilo sicer dovolj. A tam ni bilo zadostne podpore med poslanci. Ob tem pa je kar nekaj očitkov letelo na Matjaža Švagana, ker da v parlamentu ni podprl tega zakona in da je s tem svojim trboveljskim sosedom onemogočil podaljšanje obratovanja rudnika. Pri glasovanju je šlo namreč zelo na tesno in njegov glas bi bil lahko ključen za ugoden razplet. Vendar ima pri tem svoje argumente tudi zagorski župan in poslanec, saj meni, da ni kriv, ker zakon oziroma spremembe niso bile potrjene. Tudi brez spuščanja v podrobnosti in v razplet, ki je, kakorkoli se vzame, še poglobil zamere med zasavskimi sosedi, pa je imel Barovičev predlog, pa naj bo ta še tako dobronameren, veliko pomanjkljivost. In sicer to, da ni bil usklajen z vodstvom Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Čeprav tega nihče ne prizna, so bili v rudniku zagotovo kar malo užaljeni, ker njih ni nihče nič vprašal. Takšna solistična akcija, brez kakršnekoli podpore vladajoče koalicije, pa je lahko hitro obsojena na neuspeh. In prav to se je zgodilo s predlogom Bogdana Baroviča. Pa vendarle tudi tak razplet še ne pomeni dokončnega konca knapovščine v Zasavju. Tudi na Rudniku Trbovlje-Hrastnik namreč kujejo in snujejo nove načrte. „Še vedno si prizadevamo najti rešitve, da bi se zapiranje rudnika in izkop premoga podaljšalo vsaj za nekaj let. V tem primeru bi tudi na območju Limberga izkopali bistveno več premoga, kot ga načrtujemo zdaj,“ pravi Bojan Klenovšek. Pri tem je možnih kar nekaj variant. Od podaljševanja izkopa premoga in zapiralnih del, do ohranitve dela proizvodnje v manjšem obsegu. In znova smo pri ekonomiki. Obratovanje rudnika se lahko podaljša, če državo to ne bo stalo preveč denarja. Kako in na kakšen način pa to doseči, je že druga zgodba. foto Jure Nagode Septembra se je prenehalo pridobivanje premoga v Jami Ojstro in začelo kopanje v Trbovljah. V Rudniku Trbovlje-Hrastnik pravijo, da bodo pri tem zagotovo upoštevali tudi želje lokalne skupnosti. O konkretnih načrtih sicer še ne govorijo, bodo pa ta zemljišča bržkone še najbolj uporabna za rekreacijske površine. Kakšnih bolj resnih projektov za zdaj še ne pripravljajo, saj so trenutno še vedno bolj pomembne druge stvari. foto Jure Nagode Predvsem prestrukturiranje zasavskega gospodarstva in prezaposlovanje delavcev, za katere je treba poskrbeti. Istočasno z zapiranjem rudnika se seveda postopoma zmanjšuje tudi število zaposlenih. V zadnjih šestih letih se je tako njihovo število zmanjšalo že za več kot petsto, še vedno pa rudnik zaposluje preko sedemsto ljudi. Kaj po zaprtju? Rudnik še dve leti, tri, štiri? Na dolgi rok to niti ni zelo pomembno, saj se bo prej ali slej zaprl, knapovščina bo postala spomin na neke minule čase. Je pa dejstvo, da bo rudnik tudi po zaprtju še lep čas krojil usodo in podobo predvsem Trbovelj in Hrastnika. Zaradi rudarjenja bodo milijoni kvadratnih metrov zemljišč še dolgo časa omejeno uporabni. Po fizičnem zaprtju jam bodo morali strokovnjaki, geologi, še leta nadzorovati premike in usedanje zemlje. Mnoga zemljišča bodo za kakršnekoli gradnje zato še dolgo neuporabna. Kljub temu je zagotovo že čas, ko bi bilo tem ogromnim površinam vendarle pametno najti prihodnjo namembnost. Do leta 2009 bo RTH s premogom zalagal trboveljsko termoelektrarno. Možnosti za podaljšanje izkopavanja še obstajajo Še zadnje muke slovesa • stran 9
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Kazalo Jesenski Razvoj sku
Page 5 and 6: Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj Iz
Page 7: Vse na enem mestu Irena Murnc Kmalu
Page 11 and 12: foto Arhiv Sinet želimo doseči do
Page 13 and 14: nivoju. Odobritev pričakujejo v se
Page 15 and 16: Nova štipendijska shema Barbara Ka
Page 17 and 18: za prometno infrastrukturo regional
Page 19 and 20: stavljal mi je nov izziv, saj sem g
Page 21 and 22: in čeprav se je Luter z najpomembn
Page 23 and 24: za umetnika značilno arhetipska dv
Page 25 and 26: ga pisatelja tako dvoumen odnos. Ve
Page 27 and 28: »Organ upravljanja Programa pobude
Page 29 and 30: Trbovlje, Hrastnik in Zagorje Silvo
Page 31 and 32: Raziskovanje naše preteklosti Iren
Page 33 and 34: dokumentarna fotografska razstava T
Page 35 and 36: kot na izgubljeni spomin, ampak kot
Page 37 and 38: v njem (znaku, ne odstavku) se skri
Page 39 and 40: vsak večer še s psom na intenzive

Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?