Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji

More documents

Recommendations

Info

Čikorja an kafe Tatjana Polanc Kolander Zapleteno izdelana preprosta zgodba o ljubezni Nit ljubezenske zgodbe je cikorija, torej kavni nadomestek, ki ga je žena vsa leta zakona kuhala svojemu možu, ta pa prevare ni nikoli opazil. O tem govori pesem igralca in kantavtorja Iztoka Mlakarja in po njem prirejeni kratki animirani film režiserja in scenarista Dušana Kastelica. Film je izdelan v tridimenzionalni računalniški animaciji. Dokončan naj bi bil do konca oktobra, financira pa ga Filmski sklad Republike Slovenije. Zgodba je morda res preprosta, o preprostih ljudeh, ki se imajo radi, pa si tega ne znajo pokazati, je pa zato manj preprosta oziroma že fascinantno zahtevna njena tehnična izvedba. Ko je Dušan Kastelic po že dveh letih intenzivnega dela k sodelovanju pripravil še Uroša Hohkravta, industrijskega oblikovalca pred diplomo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, človeka s širokim spektrom potrebnega znanja in dobro mero navdušenja nad projektom, sta med pripravami skupaj obiskala muzej na prostem v Rogatcu. Tam sta se poučila o življenju in delu ljudi na začetku 20. stoletja, saj je Dušan že dlje časa nosil v sebi zgodbo, ki bi se dogajala v tistem obdobju. Uroš je ob tem polnil skicirko z osnutki številnih predmetov, značilnih za tisti čas, od petrolejke do kuhinjske mize. Njegovo delo pri filmu je namreč sam označil kot »koncepiranje rekvizitov, kulis in njihovo postavitev v sceno.« Vse stvari, tudi tiste, ki se bodo v filmu videle le hipoma, je zasnoval, jih računalniško zmodeliral, opremil s teksturami in tako rekoč postavil v tridimenzionalno sceno. Tudi Dušan, ki je med drugim tudi avtor karakternih likov, se je lotil računalniškega modeliranja šele potem, ko je na papirju razrešil vse podrobnosti. Za dvajset računalniških let dela 3D računalniško animiranje je v resnici časovno in postopkovno zelo zahtevno delo. Dejavnost je sicer aktualna in v pospešenem razvoju. Najbolj znani svetovni animacijski studio Pixar v tej tehniki recimo danes ustvarja svetovne filmske uspešnice kot so Svet igrač (računalniški animirani prvenec pred desetimi leti), Neverjetni, Avtomobili in podobne. Ampak celo ustvarjalci teh vrhunskih uspešnic, ki imajo na razpolago zmogljivejše računalniške procesorje in opremo, priznavajo, da je 3D računalniško animiranje še vedno zelo zahtevno in časovno potratno opravilo. Najsodobnejša programska oprema za 3D animacijo Autodesk Maya je za posamezne ustvarjalce in manjše ekipe finančno velik zalogaj. Zato je Dušan za film Čikorja an kafe uporabil dostopnejši program, imenovan Animation:Master, ki ga je do obisti naštudiral že pri izdelavi svojega 3D računalniško animiranega prvenca Perkmandeljc. »Delo s temi programi je bolj podobno delu s kakšnim programom za konstruiranje in računanje statike visokih gradenj, kot pa ustvarjanju hecnih risank,« pravi Dušan. Poleg tega je potrebno vsako sličico za 3D film računalniško upodabljati (renderirati), kar lahko za posamezen primer traja tudi več ur. Dušan je izračunal, da bi – če bi uporabljal en sam dovolj zmogljiv računalnik (uporablja jih seveda cel kup) – za računalniško upodabljanje vseh sličic v šestminutni risanki potreboval več kot dvajset let. Psihična in fizična tortura Kot pojasnjujeta avtorja, je pri 3D računalniškem modeliranju precej zapleten tudi postopek dodajanja tekstur, sestave površine objektov. »Najprej moraš modelu sleči plašč, raztegniti UV koordinate, kar je precej zamudno ter grozno dolgočasno, potem se šele lotiš barvanja.« Pri tem ustvarjalci uporabljajo vse mogoče trike. »Če se le da, fotografiram realno sliko, na primer drevesno lubje, in jo potem uporabim kot osnovo za teksturo,« pravi Dušan. »Na modelih, ki sem jih izdelal sam, sem praktično vse teksture narisal ročno. Od obraza in las, pa do obleke. Čeprav ljudje na splošno mislijo, da nam računalnik precej poenostavi delo, moram reči, da v 3D animaciji že ni tako. Veliko enostavnejše bi bilo s čopičem in barvami pobarvati prave lutke kot pa računalniške modele.« Na začetku si je Dušan like sicer predstavljal kot filigransko izdelane lesene lutke, ki bi nastopile v tehniki »stopmotion« animacije. »Vendar so prave lesene lutke preveč »lesene«. S to tehniko animacije namreč ne moreš tako kvalitetno upodobiti obrazne mimike, raznih subtilnih čustev, zato sem se odločil za računalniško 3D animacijo, vendar tako, da bo cela risanka izgledala kot narejena iz pravih lutk,« pojasnjuje Dušan. Da bi bil vtis bolj avtentičen, si je v glavo med drugim vbil, da morajo babičini lasje izgledati kot narejeni iz volne, kar mu je vzelo veliko časa in živcev: » … za babičine volnene lase sem plačal s polovico lasmi s svoje lastne glave!« Delo za računalnikom v takem obsegu zahteva tudi fizično kondicijo ustvarjalcev. Uroš, ki dnevno za računalnikom presedi tudi po 14 ur, se ob tem nasmehne: »Med kolegi se včasih pošalimo, kako višek razgibavanja telesa doživimo pri umivanju zob.« Nasprotno pa se Dušan zaradi že siceršnjih težav s hrbtenico bolj posveča telesu. »Vsako jutro moram pol ure do uro delati vaje iz joge, da čez dan sploh lahko funkcioniram,« pravi. »Poleg tega grem Zapleteno izdelana preprosta zgodba o ljubezni • stran 38
vsak večer še s psom na intenziven sprehod v naravo. Zadnje mesece sicer hodim na »sprehod s psom« brez psa, ker je naša psička postala že tako stara in betežna, da se ji ne ljubi več veliko hoditi. Človek ne bi pričakoval, ampak za tako delo moraš biti dobro telesno pripravljen.« Prvo leto bo film krožil po festivalih Čeprav je zasedba ustvarjalcev filma, predstavljena tudi na spletnih straneh, pestra, pa sta glavnino del vendarle opravila le dva ustvarjalca. Uroš je svoje delo zdaj že zaključil, Dušanu pa ga je ostalo še precej. Zdaj je treba vse narejene like še animirati, osvetliti scene, jih zrenderirati. Pred njim je praktično še polovico dela, pravi, tako da film – trudu navklub – do konca oktobra še ne bo nared. »Čez čas začneš opažati tudi razne napake, ki ti gredo čedalje bolj na živce. Veliko predmetov smo zato naredili na novo. V glavnem predmete v stanovanju. Zelo rad bi spremenil tudi like, a žal to ne bo mogoče, saj bi mi to vzelo še dodatno leto dela,« pravi Dušan, ki se je po odhodu producentke moral lotiti še njenega dela, povezanega z gorami papirjev, računi, potrdili. »Iskreno upam, da mi tega ne bo treba več početi. Sem pa vesel, da sem sebi dokazal, kako zmorem tudi to. Doslej sem namreč mislil, da sem cepljen proti takim birokratskim poslom.« Film Čikorja an kafe je prvenstveno namenjen festivalom, kjer se bo predstavljal približno leto dni. »Po tem ga nameravam ponuditi televizijskim postajam. Ko se ga bodo tudi tam naveličali, ga bom dal v prosto distribucijo na internet,« se nasmehne Dušan, »vsekakor mislim, da ga bo lahko videl vsak, ki si bo to želel. Še siti ga boste.« Naraščajoča moč računalnikov ter informacijsko-tehnološko znanje pospešujeta razvoj 3D računalniškega animiranja, ki je – po Dušanovem mnenju – danes še vedno v povojih. Čeprav kdo dvomi v smiselnost ustvarjanja virtualnih svetov, simulacije resničnosti in kar je še podobnih izrazov, se moramo zavedati, da so tovrstne simulacije lahko izvrsten pripomoček, na primer pri izobraževanju. Tistim, ki se bojijo, da razvoj te dejavnosti ogroža človeka ali vsaj določeno vrsto poklicev, kot so denimo igralci ali televizijski voditelji, pa Uroš odgovarja, da razvoja človeštva nima smisla zavirati zaradi neutemeljenih bojazni. »Če bo čas pokazal, da nekaj ni več potrebno, se bomo pač preusmerili v pomembnejše stvari, manj pomembne pa prepustili računalnikom.« Ob tem, da je Uroš – čeprav preživi toliko časa pred računalnikom – prepričan, kako je pomembno početi le tisto, kar je dobro in koristno za ljudi in ob tem spoštovati naravo, ki je naš vir in izvir. Čeprav se vprašanje, čemu toliko truda in časa vložiti v tridimenzionalno računalniško modeliranje, včasih zdi na mestu – nenazadnje bosta Dušan in Uroš v šestminutni film vložila dve leti svojega dela in časa – se velja spomniti na to, da so bili vselej umetniki in ustvarjalci tisti, ki so spreminjali človekov pogled na svet in življenje. Tako kot so v času Leonarda da Vincija ljudje odkrili lepote in pomen slikarske perspektive, bomo morda tudi navadni laiki ob »računalniških obsedencih« Dušan Kastelic Grafični oblikovalec, ilustrator, avtor stripov in programer računalniških iger Dušan Kastelic se zadnja leta v okviru svojega Inštituta za animacijo, Bugbrain, s sedežem v Zagorju, ukvarja predvsem s 3D računalniško animacijo. Njegov tovrstni prvenec je verjetno vsem dobro znani Perk, izdelan kot videospot za skupino Orlek. Prizor iz filma: Nono na grobu svoje none v začetku 21. stoletja sčasoma doživeli preporod vizualnega zaznavanja oblik in prostora v tako imenovani 3D računalniško animirani perspektivi. In tudi s tega zornega kota smo lahko več kot navdušeni, da v Sloveniji in to celo v Zasavju živijo in ustvarjajo tako ustvarjalno plodni in napredni posamezniki, kot sta Dušan Kastelic in Uroš Hohkravt. Uroš Hohkravt Industrijski oblikovalec in ustvarjalec tridimenzionalnih računalniških animacij Uroš Hohkravt je tik pred diplomo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, živi v Zidanem Mostu, za svoje zamisli s področja industrijskega oblikovanja pa je bil že večkrat nagrajen. Zapleteno izdelana preprosta zgodba o ljubezni • stran 39
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Kazalo Jesenski Razvoj sku
Page 5 and 6: Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj Iz
Page 7 and 8: Vse na enem mestu Irena Murnc Kmalu
Page 9 and 10: proceduro je bilo sicer dovolj. A t
Page 11 and 12: foto Arhiv Sinet želimo doseči do
Page 13 and 14: nivoju. Odobritev pričakujejo v se
Page 15 and 16: Nova štipendijska shema Barbara Ka
Page 17 and 18: za prometno infrastrukturo regional
Page 19 and 20: stavljal mi je nov izziv, saj sem g
Page 21 and 22: in čeprav se je Luter z najpomembn
Page 23 and 24: za umetnika značilno arhetipska dv
Page 25 and 26: ga pisatelja tako dvoumen odnos. Ve
Page 27 and 28: »Organ upravljanja Programa pobude
Page 29 and 30: Trbovlje, Hrastnik in Zagorje Silvo
Page 31 and 32: Raziskovanje naše preteklosti Iren
Page 33 and 34: dokumentarna fotografska razstava T
Page 35 and 36: kot na izgubljeni spomin, ampak kot
Page 37: v njem (znaku, ne odstavku) se skri

Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?