Revija Svitanje - Pomlad 2011

K a z a l oz a l 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

tel, fax: 01 549 01 55 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Brane Žilavec, Aci Urbajs, 

Matjaž Turinek, Jože Grabljevec, 

Elvira Devetak Zavodnik, Franc Vehar, 

Breda Medvešček, Marija Poljanec, 

Valentina Hočevar Karima 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Aci Urbajs, Breda Medvešček, 

Viktor Berk, arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Viktor Berk 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Klemen Lah, Betka Jamnik 

TISK: 

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o. 

Ljubljanska cesta 56, 4240 Radovljica 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474 

revija@svitanje.si 

LETNA NAROČNINA: 20 EUR 

NAKLADA: 850 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Revijo sofinancira 

Ministrstvo za šolstvo in šport 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Antropozofija 4 

Osnove antropozofije 4 

Skrb za naravo 7 

Izvir vitalnih sil 7 

Narava nas opozarja 9 

Misteriozno delovanje sil preparatov 10 

Širjenje obzorij 11 

Kaj je biodinamika? 11 

Predstavljamo vam knjige 18 

Kruhek, ljubi kruhek 18 

Predstavljamo vam kmetije 20 

Sirarstvo Sešlar 20 

Dogajanje 22 

Delavnica obrezovanja 22 

Volilni občni zbor v Ajdi Goriška 23 

Društva Ajda 24 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Letna naročnina znaša 20 EUR. 

www.svitanje.si

U v o d 

U v o d n i k 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi prijatelji! 

Dobrodošli v pomladanski 

številki revije Svitanje/Waldorfske 

novice. Tokrat lahko rečem, da svoj uvodnik 

pišem v pravem pomladanskem vzdušju, s čimer 

se ne bi mogla pohvaliti za mnoge od prejšnjih 

številk. Res je, pomlad je že tu, saj na to opozarjajo 

ptički, ki zunaj na vrtu veselo žvrgolijo , ko hitijo 

urejat svoja gnezdeca, v katerih bodo samičke zvalile 

svoj zarod. Tudi drevje je v polnem razcvetu in 

pokrajina je vsa v prelepih svetlo zelenih ter živo 

belih in rožnatih tonih. Človekovo srce poskoči ob 

pogledu na vso to lepoto in zamorjena sivina, ki se 

ji je moral vztrajno upirati z iskanjem svetlobe v 

sebi, se zdaj umika. Premagalo jo je pomladansko 

obilje svetlobe in toplote. Komaj smo čakali na tople 

sončne žarke, ki bodo hitreje pognali kri po žilah. Z 

vsem spoštovanjem in ljubeznijo bomo nagovorili 

in obdelovali zemljo, da nam bo bogato obrodila in 

nam s tem – tako kot stoletja – omogočala življenje 

na tem našem planetu. 

In ko človek v medijih posluša in bere različne razlage 

o daljnosežnosti posledic jedrske katastrofe na 

Japonskem, se toliko bolj zave, kako pomembna je 

osebna angažiranost v tem negotovem svetu, kjer 

se resnica prikraja trenutnim potrebam. Pred petindvajsetimi 

leti se je zgodila katastrofa v Černobilu - 

toda ali se je človeštvo iz nje kaj naučilo? Očitno ne, 

saj se je morala ponovno zgoditi še ena, tokrat na 

Japonskem, o razsežnostih katere nas znanstveniki, 

kljub temu da je Japonska razglasila sedmo stopnjo 

nevarnosti ,prepričujejo, da niso enake prejšnji. 

In ko nas prepričujejo glede gradnje novega bloka 

Krške jedrske elektrarne, lahko slišimo vse polno 

nesmislov, ki ne zdržijo resnice. A kdo danes še 

sploh hoče resnico? In kaj sploh je resnica? Kako 

jo v tem času splošnih prevar sploh prepoznati in 

negovati? O iskanju resnice, o razločevanju med resnico 

in resnico, nam v svojem članku Osnove antropozofije 

piše naš sodelavec Brane Žilavec. 

In kaj lahko v tej številki še preberemo? Vinogradnik 

Aci Urbajs, ki nas s svojimi članki vedno navdihne, 

nam tokrat pripoveduje o svojih spoznanjih 

glede vitalnih sil v zemlji, ki vplivajo na človekovo 

počutje in zdravje; čebelar Franc Vehar nam pripoveduje 

o tem, da so čebele in tudi koze na njegovi 

kmetiji napovedale katastrofo na Japonskem; gospa 

Marija Poljanec, ki se nam je po dolgem času spet 

oglasila, nam opisuje misteriozno delovanje sil biodinamičnih 

preparatov; predsednik društva Ajda 

Domžale, Jože Grabljevec, je prispeval nasvet glede 

škropljenja s sirotko; in ker v letu 2011 praznujemo 

150. obletnico rojstva Rudolfa Steinerja, utemeljitelja 

bio-dinamike, waldorfske pedagogike, antropozofije, 

antropozofske medicine, vam v članku 

Biografska predstavitev R.S. za kmete nudimo pogled 

na njegovo življenje in na njegovo bogato zapuščino; 

naša sodelavka Elvira Devetak Zavodnik 

je tokrat prispevala članek o kruhu, dodala je tudi 

naslov biodinamične kmetije Rejc, kjer je mogoče 

kupiti kvaliteten kruh (starši in učitelji Waldorfske 

šole Ljubljana imamo to srečo, da ga lahko kupimo 

kar na našem šolskem dvorišču, kjer imamo ob 

sredah popoldne ekološko tržnico); predstavljamo 

vam tudi sirarstvo Sešlar. Ob našem obisku kmetije 

je nastal posnetek z naslovnice tokratne številke; 

veseli smo tudi sodelovanja društva Ajda Goriška, 

katerega članica gospa Breda Medvešček nam vedno 

pripravi kakšen zanimiv prispevek, tokrat 

utrinke z delavnice obrezovanja dreves in z občnega 

zbora njihovega društva; na koncu pa je še koledar 

dogajanja društev Ajda. 

Moje intimno vprašanje je, kako preprečiti postavljanje 

novih in novih jedrskih elektrarn, za katere 

vemo, da v končni fazi niso tako poceni, kot to trdijo 

pooblaščeni strokovnjaki, saj je cena, ki jo prikazujejo, 

izkrivljena. V njej nikoli niso všteti stroški 

zdravljenja ljudi, ki zbolijo zaradi sevanja, kaj šele 

človeško trpljenje ob katastrofi. 

Želim vam lepe praznične dni.

4 

AAn t rn o pto zro f io 

j 

Osnove antropozofije 

Kako preverjamo resničnost 

antropozofskih razlag sveta in človek 

Brane Žilavec 

V zadnjem prispevku smo si ogledali nekatere 

osnovne razloge za obstoj protislovij v 

antropozofskih razlagah sveta. Za povzetek 

lahko uporabimo naslednje Steinerjeve besede: 

'Še prav posebno se moramo truditi in skrbeti, 

da oblikujemo mnenja z različnih vidikov / ... /. 

Mnogi lahko ugovarjajo, da si ti nasprotujejo, 

ampak ravno to je bistvo stvari, da / ... / en 

vidik nasprotuje drugemu, kajti le na ta način 

dobimo vseobsegajoči pogled na zadevo – in to 

je to, kar želimo (doseči). Toda to ni nikakor 

lahko; ljudje bi raje imeli knjižico, kolikor je 

možno tanko, v kateri bi bila kategorizirana 

celotna svetovna filozofija. Če pa že želijo imeti 

razprave o svetovnih filozofijah, potem imajo 

radi, da se ista stvar vedno znova hitro in na 

enostaven način ponovi. Seveda, to ne pripelje 

nikamor. Naši tiskani ciklusi (predavanj) se 

povečujejo, postajajo bolj in bolj številni, 

(z namenom) da se lahko stvari osvetlijo z 

različnih strani, da si lahko pridobimo koncepte 

in poglede z različnih vidikov, kar potem 

edino pripelje do celovite slike resničnosti. 

Prav gotovo morajo biti ljudje v določenem 

oziru užaljeni, kadar smo prisiljeni bolj in bolj 

oporekati sprejetim predsodkom z duhovno 

znanstvenimi resnicami.' 1 

Sedaj se bomo osredotočili na zapleteno vprašanje, 

ki smo se ga nekajkrat že na kratko dotaknili - vprašanje: 

Kako lahko preverjamo resničnost duhovnoznanstvenih 

razlag sveta in človeka, še posebno, 

ker se ta tako samozavestno razglašajo za resnične? 

Najprej si lahko zastavimo vprašanje, kako sploh 

običajno preverjamo resničnost katerekoli izjave, 

ki jo slišimo ali preberemo. Dejansko obstaja veliko 

načinov preverjanja, ki jih v življenju uporabljamo. 

Med bolj pogostimi je primerjanje nove informacije 

z našimi prejšnjimi življenjskimi izkušnjami in 

znanjem. Seveda, v primeru Steinerjevih razlag o 

duhovnih bitjih in pojavih, tega načina ne moremo 

uporabiti, dokler sami ne razvijemo sposobnosti 

jasnovidnosti. Vendar pa je v Steinerjevih tekstih 

tudi zelo veliko razlag, ki se nanašajo na zapleteno 

zgradbo človeškega organizma in na raznovrstne 

povezave med človeškimi sistemi, kraljestvi 

narave in duhovnimi svetovi. Tovrstne razlage je 

možno preverjati z našimi preteklimi izkušnjami in 

znanjem. Jaz sam sem velikokrat doživel, da sem 

s pomočjo Steinerjeve razlage določenega dogajanja 

pridobil poglobljeno razumevanje določenih 

življenjskih izkušenj – med njimi so bile tudi precej 

nenavadne izkušnje v povezavi s prehrano, ki jih ni 

bilo možno razložiti s pomočjo materialistične razlage 

sveta in človeka. Na osnovi tovrstnih izkušenj, 

ki so v svojem bistvu način nenehnega preverjanja 

resničnosti Steinerjevih razlag, se lahko strinjam 

tudi z naslednjo njegovo trditvijo: 'Prepričanje, da 

je lahko duhovna znanost razumljiva samo tistemu, 

ki vidi v duhovni svet, mora biti odpravljeno kot 

eden od najbolj usodnih predsodkov. To je predsodek, 

ki se ga mora vedno znova vzeti v zakup. 

Lahko izjavim – v zadovoljstvo vseh tistih, ki ljubijo 

udobje / ... /, da bistroumna misel lahko resnično 

razume duhovnoznanstveno (misel). Vendar mora 

biti ta misel resnično natančna in vsestranska / ... /. 

Pripravljeni moramo biti, da testiramo, osvobojeni 

od predsodkov, učenja duhovne znanosti s pomočjo 

življenjskih izkušenj; potem bo (tovrstno) logično 

prežemanje vsebine (ki jo podaja duhovna znanost) 

vodilo do potrdila duhovne znanosti.' 2 

Drug način preverjanja je, da se Steinerjeve razlage 

primerjajo z odkritji moderne znanosti. Naj to 

ilustriram z naslednjim primerom. Poleti leta 2004 

sem prisostvoval na antropozofski konferenci na 

temo zvezdoslovja, ki se je odvijala na kolidžu 

Emerson 3 . Na enem, sicer zelo zanimivem predavanju 

sem izzval predavatelja (ki ga zaradi vljudnosti 

ne bom imenoval), ko je začel govoriti o vesoljnem

5 

ap o z o f 

prostoru na način, kot to počne znanost – le ta namreč 

predpostavlja da obstaja fizična razdalja med 

našim planetarnim sistemom in zvezdami ter galaksijami. 

Omenil sem, da je Steiner opozarjal pred 

napako, ki jo počnejo znanstveniki s tem, ko enostavno 

prenašajo Zemeljske razmere in zakonitosti 

v vesolje. Predavatelj je v svojo obrambo izjavil, da 

Steinerjevi opisi vesoljskih razmer niso bili vedno 

pravilni – in kot dokaz navedel Steinerjevo izjavo, 

da je na Marsu voda, medtem ko obstajajo znanstveni 

dokazi, da ne Marsu ni vode. Seveda temu 

nisem mogel oporekati. Vendar sem istega dne, ko 

se je konferenca zaključila, naletel v časopisu na 

članek z naslovom 'Oceani na Marsu so morda proizvedli 

življenje', v katerem je med drugim pisalo: 

'Mnogi znanstveniki so bili vznemirjeni zaradi odkritja, 

da so bile skale (na Marsu) oblikovane s pomočjo 

vode, kar sugerira, da je nekoč tekla voda po 

površini in da je sedaj umaknjena pod njo, verjetno 

še vedno v tekoči obliki.' 4 

Dandanes pa lahko preberemo, da so 'leta 2005 radarski 

podatki razkrili prisotnost velikih količin 

vodnega ledu na (Marsovih) polih in srednjih zemljepisnih 

širinah. Vozilo Phoenix (ki je pristalo na 

površini Marsa) je 31. julija 2008 neposredno zbralo 

vzorce vodnega ledu v plitvi Marsovi zemlji.' 5 

Ta primer kaže, kako lahko s pomočjo znanosti pridobivamo 

dokaze o resničnosti duhovnoznanstvenih 

razlag sveta in človeka. Ta metoda preverjanja 

je postala obvezen del priprav za moja predavanja 

o antropozofskem pristopu k razumevanju človeške 

prehrane. Zaenkrat mi je uspelo najti znanstvene 

dokaze za vse glavne prehranske zakonitosti, ki 

sem jih dosedaj predstavil v mojih predavanjih. 

Seveda, tu je treba razločiti med znanstvenimi odkritji, 

ki nam razširjajo obzorja zaznavanja (npr. 

izjemne slike vesolja, ki so jih preskrbeli astronomi 

s pomočjo Hubblovega vesoljskega teleskopa), 

in med znanstvenimi teorijami, ki poskušajo najti 

razlage tega kar odkrijejo. Odkrita dejstva se lahko 

razložijo na več različnih načinov. 

'Večina ljudi ima idejo: Ena izjava je pravilna in 

druga je narobe / ... /. Ljudje pravijo: 'Danes imamo 

Kopernikovo predstavo sveta, toda / ... / vsi (ljudje 

v prejšnjih časih) so bili kot otroci, zato ker še 

niso imeli Kopernikove predstave sveta. Ta je edino 

pravilna, vse druge razlage sveta so napačne.' To je 

primer odnosa, ki ga moramo preseči. Celo Kopernikova 

predstava sveta je samo eno videnje, je en 

določen način oblikovanja slik, misli in idej o stvareh. 

V zapovrstnih evolucijskih obdobjih človeštva 

nikoli ne more obstajati stanje, v katerem bi lahko 

izjavili: 'Sedaj imamo absolutno resnico v odnosu 

do kakršnekoli miselne zadeve.' Ali: 'Sedaj vemo, 

kaj je absolutna resnica.' Ne obstaja absolutna resnica 

ali absolutna neresnica.' 6 

Zanimivo je, da so do enakega stališča kot Steiner 

prišli tudi določeni krogi znanstvenikov – najbolj 

znan med njimi je Stephen Hawking 7 – v njihovih 

prizadevanjih, da bi našli odgovor na vprašanje, kaj 

je resničnost: 'Čeprav je običajno, da ljudje pravijo, 

da je Kopernik dokazal, da se je Ptolomej motil, 

to ni res. Ena ali druga predstava se lahko uporabi 

kot model vesolja, kajti naša opazovanja nebesnega 

svoda se lahko razložijo, če predpostavimo da 

miruje zemlja, ali pa če predpostavimo, da miruje 

sonce. Ne glede na vlogo v filozofskih razpravah 

o naravi vesolja, je dejanska prednost Kopernikovega 

sistema enostavno v dejstvu, da so kalkulacije 

gibanja precej bolj enostavne znotraj miselnega 

okvirja 8 , v katerem miruje sonce ... Če obstajata dva 

(miselna) modela, ki se oba strinjata z opazovanji 

/ ... /, potem ne moremo reči, da je en (model) bolj 

resničen od drugega.' 9 

Obstaja tudi način preverjanja resnic, ki je podoben 

tehniki navzkrižnega zasliševanja, ki se jo uporablja 

v sodnih procesih. Na ta način lahko preverjamo, 

ali se določena razlaga sklada ne samo z eno specifično 

znanstveno vejo, temveč z ugotovitvami vseh 

možnih znanstvenih področij. Recimo, določena 

Steinerjeva razlaga, ki se nanaša na razvoj otroka, 

se lahko preveri z različnih vidikov: izobraževalnega, 

medicinskega, prehranskega, zgodovinskega, 

socialnega itd. 

'Lahko si predstavljate območje duhovne znanosti 10 

(kot celote) in omejenost določenih kritičnih opazovanj, 

ki se izvajajo z enega ali drugega stališča. Seveda, 

to se lahko zdi kot izraz samovolje, da se pomembna 

dejstva razlagajo z določene perspektive. 

Toda ko se ta podpre z drugimi pogledi, se odkrije, 

da se vse te razlage skladajo. (Na ta način) se zavemo 

mnogih stekajočih se tokov duhovne znanosti, 

in njihovo stekanje oziroma spajanje nam preskrbi 

bolj in bolj trden dokaz – celo racionalni dokaz – za 

stvari, ki se lahko zdijo prenagljene in nepremišljene, 

če se izrazijo z enega samega vidika.' 11 

Dosedaj smo si ogledali nekaj načinov, kako si lahko 

z izkušnjami in znanjem, ki smo si ga pridobili z

6 

a n t r o p o z o 

življenjem v fizičnem svetu, preverjamo izjave duhovne 

znanosti. A poleg tega se je treba zavedati, 

da obstaja razlika med postopki dokazovanja v fizičnem 

in duhovnem svetu. 

'Izjava, da antropozofije ni možno preverjati z dokazi, 

je popolnoma neupravičena. Tisti, ki to trdijo, 

so navajeni, da se kot dokaz navede čutno zaznavo. 

Ampak to je isto, kot če bi izjavili: Ali dejansko trdite, 

da se Zemlja giblje prosto v prostoru? To enostavno 

ni možno. Bodisi jo mora nekaj podpirati ali 

pa mora pasti! – Pravzaprav Zemlja ne pade, ker 

vesoljna telesa medsebojno podpirajo drug drugega. 

Podpora je potrebna samo v razmerah, ki prevladujejo 

na Zemlji. Iz tega razloga se lahko – če obstaja 

taka zahteva – z upravičenostjo nudijo dokazi 

zgolj za resnice, ki se spoznajo s pomočjo vsakdanje 

zavesti. Resnice, ki se nanašajo na duh, se medsebojno 

potrjujejo – ampak to se mora obenem čutiti 

kot določeno notranje prepričanje.' 12 

Primer tovrstne resnice je na primer ideja reinkarnacije, 

o kateri se lahko najde veliko argumentov za 

ali proti, če se je poskuša podpreti s pomočjo običajnih 

postopkov dokazovanja. Vendar pa – ko je nekdo 

do določene mere že uspel prodreti v razumevanje 

duhovnoznanstvene razlage sveta in človeka 

– postane ideja reinkarnacije skladna z ostalimi 

razlagami sveta in človeka do te mere, da bi nekaj 

manjkalo, če se bi se ta odstranila. To lahko postane 

vir notranjega prepričanja v obstoj reinkarnacije, ki 

ne potrebuje fizičnih dokazov. 

Seveda, pridobivanje notranjega prepričanja v resničnost 

duhovnih razlag ni vedno nekaj, kar ne bi 

bilo podvrženo nevarnosti napačne razlage. Kajti 

'v duhovnem svetu in njegovih sporočilih stvari 

niso tako udobne, kot je le mogoče; človek je soočen 

z uganko v tem, kar se mu prikazuje / ... / karkoli 

nekdo sreča, se predstavlja kot uganka, ki jo je 

potrebno razrešiti. Samo prek notranjega raziskovanja, 

prek notranjega doživetja uganke in mnogo 

drugega, lahko odkrijemo pomen (tega, kar se nam 

prikazuje).' 13 

Sposobnosti razločevanja med resnico in neresnico, 

je nekaj, kar je potrebno razviti tu na Zemlji, še preden 

se podamo v duhovne svetove. 'Pri zelo veliki 

večini ljudi, je neposreden občutek odločilen o tem, 

ali smatrajo nekaj za resnično ali napačno. To je 

prva stopnja razvoja. V drugi stopnji začne človek 

premišljevati ... Drugi faktor je kar imenujemo razum, 

inteligenco.' 14 Vendar to še ne pripelje do strinjanja 

med ljudmi o tem, kaj je resnica. Mnogokrat 

je učinek prav nasproten! 

'V skladu z današnjim človeštvom so mnoge stvari 

razrešene z odločitvami večine po mnogih razpravah 

in sporih. Kjerkoli se takšne rešitve še vedno 

smatrajo kot vzorne, ne obstaja razumevanje kaj dejansko 

resnica je. Kje v nas obstaja resnica? Resnica 

živi v tistem področju našega bitja, kjer razmišljamo 

logično. Nesmiselno bi bilo, da bi se odločali z 

večinskim sklepom, da je dvakrat dva štiri, ali pa 

da je trikrat štiri dvanajst. Ko enkrat spoznamo, kaj 

je resnično, lahko pride na milijone (ljudi) in nam 

reče, da temu ni tako / ... /, pa bomo še vedno imeli 

našo notranjo gotovost. To stanje smo (kot človeštvo) 

dosegli na področju znanstvenega mišljenja 

- tj. mišljenja, na katerega nič več ne vplivajo 

človeške strasti, nagoni in instinkti. Kadarkoli se 

strasti in instinkti vmešavajo v mišljenje, se ljudje 

še vedno zapletajo v zdrahe in prerekanje, v divjo 

zmedo, kajti življenje instinktov in nagonov je razburkan 

kaos. Ko pa bodo nagoni, instinkti in strasti 

prečiščeni in preobraženi / ... /, ko se bodo razvili 

do nivoja, na katerem se danes nahaja logično, nepristransko 

mišljenje / ... /, potem se bodo uresničili 

ideali starodavne modrosti, krščanstva, antropozofije. 

Takrat bo v isti meri nepotrebno voliti o tem, 

kaj se pojmuje kot dobro, vzorno in pravilno, tako 

kot je nepotrebno voliti o tem, kar se je prepoznalo 

za logično pravilno ali logično nepravilno.' 15 

Razvoj od instinktivnega do logičnega prepoznavanja 

resnice pa še ni dovolj. Kajti 'za tiste, ki si prizadevajo 

doseči višje svetove, služi mišljenje samo kot 

priprava, kot šolanje. Veljavnost resnic, ki izvirajo 

iz višjih svetov, ni možno dokazati s pomočjo logike. 

Mišljenje, ki se uporablja za stroje, za pojave 

zunanje narave, za naravoslovne vede, se ne more 

uporabiti na enak način za doživetja, ki so povezana 

z višjimi svetovi ... Vsak, ki se želi podvreči 

višjemu razvoju, se mora za določeno obdobje podvreči 

tudi vzgajanju logičnega razmišljanja. Potem 

ga mora zavreči z namenom, da preide na razmišljanje 

s srcem / ... /. Pravi razlog, zakaj je potrebno 

temeljito šolanje (logičnega mišljenja), je v tem, da 

moramo pozneje imeti takojšen občutek glede tega, 

ali je nekaj resnično ali napačno / ... /. Medtem ko v 

vsakdanjem življenju uporabljamo premišljevanje, 

mora biti v višjih svetovih naš (organ) mišljenja razvit 

do te mere, da je sposoben spontano odločiti o 

resnici ali neresnici.' 16

7 

SNk r b az a r a v 

To je vsekakor visok cilj, h kateremu bo veliko 

pripomoglo resno preučevanje duhovne znanosti. 

Steiner pa omenja še eno zanimivo lastnost, ki prav 

tako pripomore k razvoju takšne sposobnosti prepoznavanja 

resnice: 

'Dobra priprava za takšno neposredno videnje (resnice) 

je lastnost / ... /, ki je v vsakdanjem življenju 

prisotna v zelo majhni meri. Večina ljudi bo vzkliknila, 

na primer, če se zbodejo z iglo ali pa če se 

vroča voda polije po njihovi glavi. Toda koliko ljudi 

zares čuti nekaj sorodnega bolečini / ... /, kadar 

se izjavi nekaj neumnega ali absurdnega? Nešteti 

posamezniki lahko to tolerirajo precej zlahka / ... /. 

Biti brezbrižen do resnice ali zmote je seveda bolj 

udobno kot pa čutiti bolečino vpričo zmote in radost 

vpričo resnice. Dandanes obstaja obilo možnosti, 

da bi čutili bolečino zaradi nespametnostih (ki 

so prisotne) v vsebinah mnogih knjig. Bolečina in 

trpljenje vpričo grdega, neresničnega in zla – celo 

kadar obstaja samo v našem okolju in ni dejansko 

povzročena nam samim; veselje v lepem, resničnem 

in dobrem – celo kadar nismo osebno vpleteni 

– vse to tvori del vzgoje mišljenja srca.' 17 

Opombe: 

1, 2,6 

Steiner, Anthroposophical Life Gifts, Berlin, 1.04.1918 

3 

Emerson College je antropozofska izobraževalna ustanova za 

odrasle v Angliji. 

4 

The Independent, 6.08.2004 

5 

Wikipedia, opis Marsa 

7 

Stephen Hawking, angleški fizik, astrofizik, matematik in 

kozmolog, avtor bestsellerja Kratka zgodovina časa; cenjen 

kot eden izmed najbolj briljantnih teoretičnih fizikov zadnjega 

stoletja. 

8 

V originalu frame of reference, kar se nanaša na znanje, 

izkušnje, ali prepričanje, ki ga nekdo uporablja, ko poskuša 

razumeti določeno zadevo. 

9 

Stephen Hawking & Leonard Mlodinow, The Grand Design, 

Bantam Press, London, 2010, Chapter: What Is Reality? 

10 

V angleškem prevodu je uporabljen izraz occult science, okultna 

znanost, kar pa je eden od izrazov, ki jih Steiner uporablja 

za spiritual science, duhovno znanost. 

11 

Rudolf Steiner, vir neznan 

12 

Steiner, Mystery Knowledge and Mystery Centres, Dornach, 

30.11.1923 

13 

Steiner, The Four Seasons and the Archangels, Dornach, 

5.10.1923 

14, 16, 17 

Steiner, Macrocosm and Microcosm, Vienna, 29.03.1910 

15 

Steiner, The Festivals and their Meaning, Berlin, 24.12.1905 

Izvir vitalnih sil 1. del 

Aci Urbajs 

V mojem kmetovanju se vse vrti okoli spoznanja 

in odkrivanja vitalnih sil. Iz prakse ugotavljam, 

da ima vsako polje, nasad, njiva svoje nevidne 

zakonitosti. Tako solata na eni gredici vegetira, 

druga pa, še preden zraste za v skledo, zacveti. 

Zraven nje lepo uspevajo trte, fige, breskve. 

Streljaj stran solati lepo paše, a brokoli gnije 

in listne uši, ki izsesavajo sokove rastlin, delajo 

ravnotežje in še zdaleč niso škodljivci. 

Torej ima vsaka rastlina svoje individualne potrebe, 

in odkrivanje teh pa v kmetovanju spodbuja zdravo 

pridelavo in zmanjšuje človekovo neposredno skrb 

in nepotrebne ukrepe, kot so škropljenje, zalivanje. 

Zastirka uravnava vremenske ekstreme: sušo 

in vlago, vročino in mraz ... Gredice, oblikovane v 

grbine, se po moči hitro osušijo in se že nastavljajo 

sončnim žarkom. 

Podobno je z živalmi, ki imajo na biološko dinamični 

kmetiji posebno vlogo. S svojo gracioznostjo in 

igrivostjo oblikujejo kmetijo, na drugi strani pa z 

gnojem skrbijo, da postaja kmetija zaključena celota 

- individuum. 'Gnoj od soseda je le zdravilo za bolno 

pokrajino. Ne pa praksa. Kajti le rože, trave, ki 

rastejo na kmetiji in jih živali prežvečijo za življenje, 

dajejo gnoj, ki ga ta kos zemlje resnično potrebuje.' 

je podučil kmete dr. R. Steiner na Poljedelskem tečaju. 

Presnova živali, je podobno kot pri ljudeh, odvisna 

od razpoloženja. Še tako dobra hrana ob turobnem 

ozračju ne tekne. Tudi zato jim kot skrbnik prepuščam 

precej svobodne volje. Jim dopuščam stik z 

gozdom, njihovim prvotnim domom, da raziskujejo, 

grizljajo koreninice, ščipajo podrast, grizljajo lubje. 

Tudi poganjke jablan pridno obrezujejo, precej 

po svoje - nestrokovno. A vse to rojeva zadovoljstvo. 

Še tako velika ograda je le ograda. Tako večkrat spustim 

konje, da svobodno stečejo na vrh gore Rifnik, 

saj so to konji počeli že v pradavnini. Arheološke 

najdbe odstirajo življenje na Rifniku vse od mlajše 

kamene dobe do pozne antike in prihoda Slovanov.

8 

s k r b z a 

Spuščeni konji me spokojno čaka na vrhu, kot da 

smo zavrteli čas. Malo nejevoljno, a ubogljivo mi 

sledijo, ko se odpravimo nazaj v stajo. Tudi pri paši 

jim prepustim velik travnik, ki nikoli ni v celoti popasen. 

Imajo določeno svobodno izbiro. Ostanek 

nepopasene trave pokosim in ostane kot zeleno 

gnojenje. Za nekatere je moja praksa potratna, toda 

nimam stroškov z veterinarjem, ki samo opazuje vitalnost 

mojih konj. 

Podobno je z delom v kleti, ko skrb za dobro vino 

prepustim več sto milijonov starim kvasovkam, 

encimom, glivam ... , da naredijo svoje poslanstvo. 

Kot vinar samo opazujem brbotanje, penjenje, ples 

mehurčkov, ki v kozarcu odsevajo zlato, spet drugič 

rumeno zelenkaste barvo, pogosto megleno, da 

zabrišejo ostro linijo življenje. Narava vedno linije 

zaokroži, zaobli. 

Vse to oblikuje kmetijo, njeno bit. Ko so sodi ostali 

eno leto prazni zaradi bolezni v začetku cvetenja, 

sem na drugi strani dočakal prodajno zelo uspešno 

leto. Kot da planet Merkur, ki skrbi za ravnovesje 

vseh procesov, poskuša omiliti nesrečo na kmetiji. 

Sile Lune, ki vplivajo na tekočino, so bile premočne. 

V času trgatve, ko ni bilo kaj trgati, sem razumel 

celostno zgodbo narave. In še dobro, da je vinograd 

odvrgel grozde, ker v jeseni ne bi imel kaj početi 

z nedozorelim grozdjem. Stare ljudske modrostih 

govorijo o 'vesoljnem redu', katerega moramo kot 

biodinamiki spoštovati, če hočemo trajnostno in 

srečno kmetovati. In to je naše poslanstvo. 

A obstajajo blokade, da energije vedno ne stečejo. To 

zaznamo kot bolečino, bolezen, ki vsekakor zmanjšuje 

vitalnost, ustvarjalnost, delavnost. Bolezen 

nas iz delovnega pokončnega (vertikalnega) stanja 

spravi v 'posteljno' (horizontalno) stanje. Moje bolečine 

v križu so postale že kronične. Prijateljica biološko 

dinamičnega gibanja Valentina Hočevar pa 

mi je predstavila principe kranisoakralne terapije, 

ki vzpostavlja porušene vitalne energije. Ker mi je 

bila zgodba domača, ji prepuščam besedo. 

2. del 

Valentina Hočevar Karima 

Avgusta 2009 sem iz neznanega vzroka 

nenadoma oglušela na levo uho. Potem ko mi 

sodobna medicina ni mogla pomagati, sem 

se odločila za alternativne pristope. Takoj ko 

sem izvedela za kraniosakralno resonanco, 

sem začutila močan notranji impulz in blag 

občutek, da mi to lahko pomaga. Izjemne osebne 

izkušnje s kraniosakralno resonanco so me po 

mojem ozdravljenju spodbudile, da spoznam 

kraniosakralno resonanco še globlje. Za sabo 

imam desetine terapij pri mojstru Chintanu. 

Moje življenje se je zelo spremenilo, predvsem pa 

se je povrnil moj sluh! Slišim tudi stvari, ki jih 

včasih nisem bila sposobna ali preprosto nisem 

hotela. Zelo sem hvaležna za celoten proces 

zdravljenja, saj mi je pomagal priti v stik z mojim 

bistvom in odprl vpogled v življenje samo. 

Kraniosakralna resonanca je podobna biodinamčnemu 

kmetovanju, saj zajema globoko spoštovanje 

življenja, le da se posveča človeškemu telesu. 

Kraniosakralna resonanca prisluhne življenjski sili, 

ki vzdržuje in povezuje vse življenjske funkcije v 

človeškem telesu. Življenjsko silo imenujemo tudi 

dih življenja. Ta ustvarja občutljiv ritmični utrip, ki 

ga imenujemo primarno dihanje in ga lahko čutimo 

kjerkoli v telesu.

n a r a v o 

9 

Narava nas opozarja 

Franc Vehar 

Utrip je prisoten skozi vse življenje. Začne se kmalu 

po spočetju in ugasne kmalu po smrti. Plimi podoben 

pojav je neposreden izraz notranjega zdravja 

človeškega telesa. 

Namen kraniosakralne resonance je omogočiti jasnejši 

izraz diha življenja, našega prirojenega zdravja. 

Terapevt z nežnim, točno določenim in obenem 

močno občutenim dotikom posluša in podpira to 

življenjsko silo in tako omogoča telesu dostop do 

lastnih virov za ozdravljenje. Na ta način omogoča 

telesu zdravljenje od znotraj. 

Ko se sile samozdravljenja sprožijo v nas, se zdravljenje 

prične tudi zunaj nas. Kolikokrat v svojem 

življenju sem si želela, da bi se spremenili moji najbližji 

ali okoliščine, v katerih sem delovala; da me 

sestra razume, mama sprejme, mož občuduje; ljudje 

imamo v sebi vgrajen program izvedbe svojih 

želja, potreb in hotenj na okolico in svoje najbližje. 

To pomeni, da od njih pričakujemo, da nas zadovoljijo 

in izpolnijo vse to. Vendar nekje globoko v sebi 

poznamo resnico, ki jo prikrivamo in se ji ne upamo 

pogledati iskreno iz oči v oči. Kajti potem bi morali 

prevzeti odgovornost zase in za svojo srečo. Morali 

bi si priznati, da smo samo mi tisti, ki sami sebi 

lahko to omogočimo. Včasih je dovolj preblisk, dobra 

knjiga, pogovor s prijateljem, da se tega zavemo, 

včasih je potrebna bolezen, izguba nečesa, kar 

nam je bilo nadvse dragoceno, da smo pripravljeni 

pogledati vase. Tako namesto okolice spreminjamo 

sebe, se prepuščamo notranjemu zdravljenju. 

A življenje ima svoj ritem in svoj utrip. Bog je globoko 

sočuten in nas vedno znova opominja, ko pregloboko 

zabredemo v svet iluzij in pričakovanj, ko 

izgubimo lepoto trenutka in občutek celosti. In izvir 

vitalnih sil je brezpogojno in neomejeno dostopen 

vsem nam, vsak sleherni trenutek našega vsakdana. 

Kar moramo narediti, je le stopiti h izviru in 

čarovnija življenja se začne ... 

Čebela resno opozarja človeka o nevarnostih, 

ki pretijo živim bitjem v naravi 

Dogodilo se je na dan potresa na Japonskem. Ta 

dan je bilo toliko toplo, da bi smel odpreti panj in 

pregledati zalogo hrane v družini. Toda ko sem 

odprl panj, sem bil zelo presenečen, ker so čebele 

dobesedno bežale iz panja in strahovito pikale. 

Panj sem takoj zaprl in razmišljal, zakaj tak odziv 

čebel na impulz iz narave. Spomnil sem se, kako 

so se obnašale ob černobilski katastrofi. Obnašanje 

je bilo popolnoma enako. Spoznal sem, da je poleg 

potresa doletela naš planet tudi jedrska katastrofa, 

čeprav mediji o tem še niso poročali. 

Kozja družina je že dan pred potresom 

naznanila katastrofo 

Dogodilo se je, da so koze približno 15 ur pred potresom 

zaznale nevarnost in so na silo odprle vrata 

hleva. Razbile so zapah in odprle vrata hleva ter pobegnile 

v naravo. Ko sem jih ob mraku prišel hraniti, 

so bile na vrtu in niso hotele v hlev. S pomočjo 

hčere in suhega kruha mi jih je le uspelo spraviti 

zopet v hlev. Ko sem jih nahranil in napojil, so spet 

hotele na prostost. To sem jim preprečil z dodatnim 

mehanizmom za zapiranje vrat. Naslednji dan so 

mediji poročali o potresu na Japonskem. Ko bi človek 

bolj opazoval odziv živali v naravi, bi lahko zaznal 

nevarnosti, predenj bi ga doletele. 

Čebelje družine so letošnjo zimo dobro 

preživele 

Letošnja zima je bila dokaj dolga in naporna za čebele. 

Na srečo so bili trebilni dnevi na približno 30 

do 40 dni. Tako so se čebelice rešile blata v črevesju 

in nosema ter diareja ni delala težav koncem zime. 

Pričakujemo pa neugodno pomladansko vreme, 

zato bo potrebno paziti na zaloge hrane. Če bodo 

zaloge koncem marca manjše od 6-8 kg, bo potrebno 

čebelam dodati med v satju v tolikšni količini, 

da bodo zaloge ustrezale navedeni količini. 

Veliko pozornosti bomo čebelarji namenili zatiranju 

varoe. Priporočam, da obvladujete zajedalca z 

izrezovanjem trotovine in prekinjanjem zaleganja. 

Pri tem ukrepu opozarjam čebelarje, naj poskrbijo

10 

s k r b z a 

za zadostno število trotov v družinah, da se te ne 

bodo počutile ogrožene in doživljale stresa. Pomembno 

je čebelam zagotoviti dovolj neoporečne 

vode. V vodo dodajte na 50 l čajno žlico morske soli 

in čaje iz zelišč, ki se uporabljajo za kompostiranje. 

Pri delu z čebeljo družino priporočam dosledno 

upoštevanje navodil v koledarju Marije Thun. 

Ob upoštevanju navodil za spomladansko delo pri 

čebelah, bosta zadovoljna tako čebelar kot čebelja 

družina. 

NASVET IZ PRAKSE 

Škropljenje s sirotko 

Misteriozno delovanje sil 

preparatov v letu 2010 

Razodeto očem laika in 

biodinamika 

Marija Poljanec 

Odkar sem se odločila, da bom na naši kmetiji 

uveljavila načela biodinamike, redno škropim 

s preparatom 500 in 501 vse površine, tudi 

travnike enkrat letno. Njiva je podvržena bolj 

intenzivnemu škropljenju. 

Za preprečevanje razvoja glivičnih obolenj v vašem 

vrtu, sadovnjaku ali vinogradu svetujemo škropljenje 

s sirotko. Sirotka deluje kot foliarno gnojilo, zato lahko 

škropimo vedno, od pomladi do jeseni, posebno je priporočljivo 

po dežju. 

Škropimo zelenjavo, jabolka, vinsko trto, mlade rastline, 

da jih okrepimo. Idealno je za krompir, saj preprečuje 

fitoftoro. 

Sirotko razredčimo v razmerju 1 : 1, za izboljšanje njenega 

delovanja pa lahko namesto vode dodamo rmanov 

čaj, ki smo ga prej 10 do 15 minut dinamizirali. 

zapisala Marina Nuvak 

Jože Grabljevec 

Ker je bilo lansko leto zelo nenaklonjeno pridelavi 

poljščin, je vse raslo bolj klavrno. Posebno pozne 

vrste zelja niso mogle priti 'k sebi'. Ali so ga napadali 

bolhači, če je bilo suho, ali pa so se rastline dušile 

v odvečni vodi. Bilo mi je že nerodno, kaj bodo 

ljudje mislili, saj 'vedno dela nekaj čudnega'. 

Potem sem nekje prebrala, da je potrebno ob takih 

krizah škropiti gnoj po Mariji Thun ob vodnih trigonih, 

in to sem tudi storila. Seveda sem situacijo 

izkoristila in vselej škropila tudi druge listne rastline. 

Zelje je odreagiralo tako, kot da bi po vsakokratnem 

škropljenju poskočilo od veselja, začelo rasti, 

bolhači so odšli in le z malo zamude so se začele 

oblikovati glavice. Zelo sem bila vesela, da sem jih s 

pomočjo preparate rešila in jim še naprej pomagala. 

Toda tudi jelenu (mogoče me je skrivaj opazoval) 

je bilo všeč moje početje in ob pravem času je pri-

11 

ŠŠi r jie nr j e joeb z on 

šel na 'pokušino' in me postavil pred dilemo. Tako 

sem se morala po hitrem postopku odločiti, da zelje 

pospravim, saj sem nameravala za več časa na pot. 

Vse zelje sem dala sinu, ki je redil prašiča in je bil 

take biodinamične poslastice skupaj s krompirjem, 

zelo vesel. 

Povedati pa moram še, kako se je vse to izkazalo 

ob kolinah. Ko sva s snaho 'razreševali čreva', mi je 

dvakrat presenečeno rekla: 'Nona, ta čreva pa nič 

ne smrdijo.' Jaz sem kratko povzela: 'Res ne smrdijo, 

boš videla, da bodo tudi meso in krvavice dobre.' 

In preden sem odšla, mi je še enkrat zatrdila: 'Tudi 

roke mi letos ne smrdijo.' Jaz pa sem vso pot domov 

premišljevala o Mariji Thun in njenem preparatu. 

Toda ta preparat me je še naprej presenečal. Nekega 

dne me je poklicala Marija Kavs iz Čezsoče, 

vzorna, pridna biodinamičarka. Potožila mi je, kaj 

se ji je zgodilo z gnojem iz roga. Hotela je namreč 

škropiti, pa vidi, da je v kozarcu namesto gnoja 

polno rdečih mravelj. Le 7 cm stran pa je imela v 

enakem kozarcu shranjen gnoj po Mariji Thun, ki 

pa je bil nedotaknjen. Tega si ni znala razložiti, jaz 

pa sem ji razložila: 'To je samo dokaz, da ta preparat 

odvrača vse negativno, zato naj se kar umiri.' 

Kljub temu je tudi mene prijetno presenetilo in me 

še bolj utrdilo v prepričanju, kako pomembno se je 

o tem pogovarjati in obenem narediti čim več tega 

preparata, seveda iz gnoja 'pravih' krav, pobranega 

na dan leva, kajti le tako lahko računamo, da nam 

bodo v polni meri pomagale nevidne sile zodiaka 

in planetov, ki jih tako zelo potrebujemo v tem 

času, ko se zdi, da gre vse narobe. Mi, biodinamiki, 

pa lahko v tem zazremo tudi večjo težnjo po spoznanju 

samega sebe in povezanosti z istimi silami, 

ki nam kažejo pot naprej. 

Za konce pa še eno 'hvalnico' rožam in travam z 

našega pokošenega travnika, ki jih pojedo koze z 

bližnje kmetije. Pred kratkim je lastnik te kmetije 

prišel k meni na obisk in poudaril, da je prišel posebej 

zato, da pove, s kakšnim apetitom njegove 

koze jedo našo otavo. Niti bilke ne ostane in koze 

so razigrane. Nato pa je zaprosil, če mu bom lahko 

tudi njegove površine enkrat poškropila z našimi 

preparati. Odgovorila sem: 'Z največjim veseljem te 

povabim na tečaj biodinamike.' 

Temu se bom še naprej posvečala, medtem ko prepuščam 

mesto predsednice mlajši, sposobnejši članici, 

ki bo, prepričana sem, dostojno zastopala naše 

društvo Posočje. 

Kaj je biodinamika? 

Domišljijsko dojemanje 

10. del 

Na tej točki lahko postane debata tehnično neznosna; 

bio-dinamika res zelo natančno opisuje svojo 

teoretsko osnovo. Toda bilo bi neprimerno, če bi 

dajali vtis, da je to intelektualna vaja. Za bio-dinamiko 

logika in kreativna domišljija nista nezdružljivi, 

ampak prej komplementarna vidika istega stališča. 

Wolf Storl predlaga naslednji poskus: 

Pozno jeseni ali zgodaj spomladi se malo pred sončnim 

vzhodom sprehodite skozi gozd. Nežni kristali ivja, priraščeni 

na gole, črne veje, se svetijo v svetlobi pred zoro. 

Prvi žarki zelo hitro posijejo čez hrib in zadenejo vejo. Ob 

dotiku sončnih žarkov kristali izginejo in napolnijo tihi 

gozdiček s šelestenjem, ki zveni kot stopinje veverice, ko 

padajo na steljo suhega listja. To traja le trenutek, dokler 

ni sonce višje na nebu, nato pa je spet vse tiho. Ivje izgine. 

Ta fenomen pa bi lahko opisali z mehanističnimi 

termini. Ivje nastane, ko se temperatura spusti pod 

rosišče in voda na površinah kondenzira. Ker je 

temperatura pod lediščem, se voda kondenzira v 

kristale, ki se držijo vejic. Ker Zemlja rotira, pride 

pod Sonce. Sončno sevanje najprej ogreje temne vejice, 

zato se voda stopi; kristali izgubijo svojo točko 

povezanosti in padejo na tla. Udarec padajočega 

ledu ustvarja valovanje zvoka. Na kratko. Temperatura 

zraka je ogreta do te točke, da se led stopi, 

pada na steljo in izgine. 

Lahko pa bi ga opisali tako, da bi uporabili jezik 

prapodob naše kulture. Helios, kralj Sonca, se približuje; 

glasniki v rožnatih in svetlo modrih oblačilih 

najavljajo njegov prihod. Palčki in škrati, ki v 

temi, skupaj s kovinami in dragimi kamni, delujejo 

s silami kristalizacije v naravi, ne marajo direktnega 

pogleda na Sonce (raje slišijo, kaj jim imajo o njem 

poleti povedati rastoče korenine rastlin). Prav gotovo 

pa se ne pogovarjajo z nemimi silfami (duhovi 

elementa zraka), ki plešejo po sončnih žarkih. Zato 

se splazijo nazaj v zemljo in povzročajo šelestenje, 

ko poskušajo naglo zagrabiti svoje dragocene kristale, 

katerih večino jim odvzamejo rusalke (vodne 

vile), vodni duhovi, ki kristale spremenijo v vodo. 

Domišljijska razlaga je lahko v nasprotju z vodečim

š i r j e n j e 

znanstvenim vzorcem, toda učinkovito predstavi 

stanje, ki je lahko za celostno razumevanje boljše. 

Notranje slike lahko bolje sporočajo kot verbalna 

razprava. Vrtnar, ki se oklepa mehanističnega vzorca, 

lahko pade v skušnjavo, da vidi zemljo, rastline 

in živali kot stroje. Nič čudnega torej, da imamo 

kmetijstvo, ki temelji na mineralnih gnojilih, vnosu 

fosilnih goriv in finančnih kupčijah. Bio-dinamika 

za razumevanje življenjskih sistemov poudarja žive 

misli. Biodinamiki radi poosebljajo vplive rasti, kot 

bi to bila živa bitja, da tako poudarijo vitalnost življenjske 

sile. Lepo si je predstavljati, da je vaš vrt 

obdan z nevidnimi škrati in duhovnimi pomočniki 

– ni pomembno, ali je to res ali ne, samo da človek 

pri tem uživa. 

Mesto rastline 

mo s preparatom gnoja iz roga - na zemljo in s kremenovim 

preparatom - v zrak, v okolju. Zavedati 

se moramo, da moramo uravnotežiti oba pola – to 

pomeni, da poskušamo utrditi oboje, najprej eno in 

nato drugo, da tako zadržimo harmonično ravnotežje. 

Povzetek 

V tem poglavju smo razgrnili kategorije vzdolž 

kontinuuma sil rasti. Opazili smo že dvojno razlikovanje 

med iskanjem centra in periferije. To 

polarnost prepoznamo kot povezano s kalcijem 

in kremenom. Razvoj zorenja rastline nas pelje k 

spoznanju trojnega nivoja procesov in štirikratnega 

nivoja elementov. Rastline čutijo naravne ritme 

planetov in zodiaka. Kažemo tudi na to, da različne 

oblike življenja manifestirajo različne nivoje življenjskih 

sil in zavesti. 

Viri: 

Gerbert Groham, The Plant, Rudolf Steiner Press, 1974. 

Wolf Storl, Culture and Horticulture: A Phylosophy of Gardening, 1978. 

E. and L. Kolisko, Agriculture of Tomorrow, Acorn Press, 1978. 

Keith Banister and Andrew Campbell, Encyclopedia of Aquatic Life, Equinox, 1965. 

Glen Atkinson http://rimu.orcon.net.nz/garudabooks/index.html 

Brian Keats in Nick Thomas obravnavata delo Lawrenca Edwardsa. Njegova 

opažanja so objavljena v The Vortex of Life, Floris Press, Edinburgh 1993 

Se nadaljuje. 

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani: 

www.oregonbd.org/Class/class.htm 

Prej smo govorili o obliki rastline v povezavi s polarnostjo 

Zemlja-kalcij in Sonce- kremen. Življenjske 

sile (etrske sile) vstopajo pozimi, ko je malo 

življenja na površini, ki bi jim preprečilo vstop v 

zemljo. Ko nastopi pomlad, so te sile sproščene in 

se pridružijo rasti rastline. V nasprotju z živalmi 

rastlina nikoli ne ponotranji astralnosti. Astralne 

sile krožijo v okolju in pridejo do rastline preko 

insektov, črvov in drugih živali. Preveč etrskega 

lahko astralno odžene, zaradi česar so rastline preveč 

bohotne in mehke. Okolje se odzove tako, da 

pošlje nanje insekte, ki naj bi ponovno vzpostavili 

ravnotežje tako, da jih pojedo. Ali pa zaradi premalo 

etrskega rastlina preveč hitro dozori – pohiti s semenenjem. 

Toda astralno vedno deluje na rastlino 

od zunaj. Z obliko čaše poskuša cvetlica oblikovati 

organe. Pri tem pa izgubi vitalnost, otrdi, preneha 

z rastjo in se razprši v barve, vonj in eterični cvetni 

prah. Kasneje se skrije v drobceno, trdo seme, da 

bi lahko naslednjo sezono povzela vegetativno rast. 

Pri teh procesih, kot bomo videli kasneje, pomaga- 

strokovno pregledal Matjaž Turinek 

prevedla Marina Nuvak 

12

o b z o r i j 

13 

Ob 150-letnici rojstva 

Rudolf Steiner 

Biografska predstavitev za kmete 

Na vsakem teh področij obstaja obsežna literatura 

in pri vsakem od njih je bilo opravljeno pomembno 

delo. In če to še ne zadostuje, predstavil je tudi metodologijo 

za duhovni razvoj. Kot je napisal Stewart 

Easton: 

Hilmar Moore 

Če bi bil le filozof, ali teolog, ali učitelj, ali poznavalec 

Goetheja, ali ekspert na področju kmetovanja, ali arhitekt, 

ali poznavalec zdravilnih rastlin, ali dramaturg, ali 

nadarjen umetniški inovator, izumitelj evritmije, bi mu 

ta čas, ki ceni specializacije, na tem področju namenil 

posebno mesto. Toda Steiner je bil vse to. 

In zdaj si boste mislili: 'Ampak jaz želim le vrtnariti. 

Povejte mi, kako naj to delam.' Potem pa izvemo, 

da je Steiner razvil poseben jezik, s katerim opisuje 

svoje ideje. Njegove ideje in tehnike, ki so iz njih 

nastale, temeljijo na njegovih duhovnih izkušnjah. 

Ko se človek sreča z vsem tem, si morda upravičeno 

reče: 'To je pa malo preveč!' 

V tem članku bom predstavil okvir za razumevanje 

biodinamike. Natančneje, poskušal bom prikazati 

vez, ki biodinamiko približa tistim praktikom, ki 

si za globlje razumevanje želijo pokukati za BD, ki 

pa iz različnih razlogov ne morejo posvetiti toliko 

časa, kot je potrebno, da bi podrobno raziskali Steinerjevo 

delo in delo ljudi, ki so mu sledili. Navedel 

bom tudi literaturo za nadaljnje branje. Prvi del 

članka postavi Steinerjevo delo in življenje v širši 

zgodovinski kontekst. 

Prav kmalu zatem, ko se človek sreča z biodinamiko, 

se sreča tudi z Rudolfom Steinerjem. V svojem 

življenju je bil zelo produktiven. Njegovo 

delo zajema 6000 predavanj, na ducate knjig, 

inovativni pristop k izobraževanju, umetnosti, 

medicini, delo z ljudmi s posebnimi potrebami. 

Človeku rojenemu proti koncu prejšnjega stoletja se 

morata zdeti čas in mesto Steinerjevega rojstva današnjemu 

času skoraj povsem tuja. Rodil se je leta 

1861. v Kraljevcu, v bivši Jugoslaviji, današnji neodvisni 

Hrvaški. Takrat je to področje spadalo pod 

Avstro-Ogrsko monarhijo. Njegov oče Johann je bil 

postajonačelnik na pravkar zgrajeni južni avstrijski 

železnici med Dunajem in Trstom. Njegova starša 

sta tako živela daleč od svojega rojstnega kraja v 

Avstriji. Njegova mama Frančiška je prej tam služila 

pri grofu Hoyosu, njegov oče pa je bil potomec 

dolge vrste gozdarjev pri družini Hoyos. Ko sta se 

želela poročiti, jima grof ni dal dovoljenja, zato sta 

zapustila službi svojih prednikov in si našla delo 

drugje. 

To kaže na ključno značilnost Steinerjevega otroštva. 

Po eni strani se je področje, kjer je odraščal, 

zelo malo razlikovalo od srednjega veka. Po drugi 

strani pa je bil izpostavljen nejmodernejšim vplivom. 

Kot pravi avtor knjige:

14 


Če naj bi se človek pripravljal na moderno življenje, takšno, 

v katerem je obdan z najnovejšimi dosežki svojega 

časa, in če bi moral za svojo trenutno inkarnacijo izbrati 

temu primerne življenjske pogoje, mislim, da bi se moral 

odločiti enako, kot se je odločil Rudolf Steiner za svojo inkarnacijo. 

Kajti bil je od začetka, od prvega trenutka svojega 

življenja na zemlji, obkrožen z najnovejšimi dosežki 

civilizacije, železnico in telegrafom. 

Pa vendar se je znašel tudi v hribih, med kmeti, katerih 

način življenja se je nespremenjen raztezal v pretekla 

stoletja. 

Te gore lahko globoko zaznamujejo dušo otroka . .. 

v daljavi je bilo videti štajersko hribovje, ki se je svetilo 

v veličastni sončni svetlobi in ki so jih pogosto 

prekrivale čudovite snežne zaplate ... eden najlepših 

prizorov v Avstriji. 

Kmetje so imeli še vedno sposobnost jasnovidnega 

zaznavanja narave, njihovo posvetno življenje je 

bilo intimno povezano s spremembami letnih časov, 

opravila pa vezana na tisto, kar je Steiner kasneje 

imenoval 'dihanje zemlje'. Tudi on je kot otrok imel 

izredno sposobnost jasnovidnosti, toda kmalu je spoznal, 

da o svojih izkušnjah ne more govoriti nikomur, 

saj bi se iz njega norčevali in njegove izjave vzeli za 

praznoverje. Kot piše Henry Barnes v novi biografiji: 

Odločilnega pomena je to, da je fant živel v dveh zaznavnih 

svetovih: v notranjem svetu nadčutnega zaznavanja 

in v zunanjem svetu vsakdana. V otroštvu 

je bila zanj narava, ki ga je obdajala in ki jo je ljubil, 

polna elementarnih bitij. Od zgodnjega otroštva je 

lahko sledil tudi nadaljnjemu potovanju umrlih. Svet 

nefizične percepcije je bil zanj bolj resničen kot tisti, 

ki mu je govoril preko telesnih čutov, in mislil je, da 

je tako tudi pri drugih. Kmalu je spoznal, da temu ni 

tako, kajti ko je govoril o svojih izkušnjah, tako kot 

jih je doživljal, je naletel na nezaupanje, zadrego in 

pogosto posmeh. Tako se je naučil molčati o svojih 

notranjih zaznavah. Ta 'molk' je bil značilen za življenje 

Rudolfa Steinerja vse do poznih let, ko je končno 

srečal vrstnike, ki so želeli z njim deliti to področje 

njegovih izkušenj. (Barnes, 25) 

Johann Steiner, ki je zavestno zapustil svojo domovino, 

je bil svobodomiseln človek, ki so ga zanimale 

sodobne ideje. V Evropi so se morali dobri učenci pri 

enajstih letih odločiti bodisi za znanstveno-tehnično 

pot šolanja, ki je vodila na znanstveni inštitut, ali za 

klasično humanistično smer, ki je vodila na univerzo. 

Johann je za svojega sina izbral znanstveno smer. 

Industrializirani narodi so se neizprosno pomikali od 

agrarnega k industrijskemu gospodarstvu in prebivalstvo 

je iz kmečkega življenja prehajalo v urbanega. 

Steinerjeva družina se je ob železnici pomikala bliže 

Dunaju, enemu glavnih kulturnih centrov sveta. Vsak 

premik je Steinerju omogočil boljše pogoje izobraževanja, 

bliže modernemu svetu. Leta 1879, ko je bil star 

18 let, se je družina Steiner preselila v bližino Dunaja, 

tako da je lahko obiskoval Tehnični inštitut, takrat eno 

najodličnejših znanstvenih univerz na svetu. Vendar 

je bilo zanj značilno to, da ta študij ni okupiral vsega 

njegovega časa, tako da je istočasno skoraj toliko 

predavanj kot na inštitutu obiskoval tudi na dunajski 

univerzi. 

Če vse to povzamemo, lahko v Steinerjevem zgodnjem 

življenju opazimo številne zanimive paralele. Zrastel 

je v precej kmečkem okolju, toda železniška postaja 

in telegraf sta v njegovi zavesti držala najmodernejše 

ljudi in dogodke. Imel je bogato jasnovidno življenje, 

o katerem ni mogel govoriti z drugimi. Njegov um se 

je ubadal z najglobljimi filozofskimi vprašanji in v srednji 

šoli je prebiral filozofe, kot je Kant, medtem ko 

je bilo področje njegovega študija znanost in tehnologija. 

Do takrat, ko je vstopil v akademska leta, se je 

trudil najti način, kako premostiti globok prepad med 

svetovoma notranjega in zunanjega zaznavanja, med 

konceptualnim okvirjem znanosti, filozofije in doktrine 

religije. 

Prava sreča zanj je bila, da je v tem času, na svojem 

vsakodnevnem potovanju na Dunaj, srečal najnenavadnejšega 

človeka Felixa Kogutskega, ki je bil zeliščar z 

licenco in ki je lekarnam in botaničnemu oddelku medicinske 

univerze prodajal zdravilne rastline. Vemo, 

da je v tistem času večina zdravil temeljila na zeliščih. 

Steiner je tako končno našel nekoga, s komer je lahko 

govoril o svojih duhovnih izkušnjah, nekoga ki se je 

zdel 'duša iz davnine' in zadnji predstavnik 'instinktivne 

jasnovidnosti zgodnejšega obdobja'. Napisal je: 

Z njim je bilo o duhovnem svetu mogoče govoriti kot z nekom, 

ki ga je sam doživljal ... pokazal se je kot glasnik duhovne 

vsebine, ki se želi pokazati iz skritih svetov. Kadar si 

bil z njim, si lahko dobil globoka spoznanja o skrivnostih 

narave ... Glede na običajne koncepte 'učenja' bi moral reči, 

da se od tega človeka ne moreš ničesar 'naučiti'. Toda če si 

tudi sam mogel zaznavati duhovni svet, si lahko preko njega 

dobil globok vpogled v ta svet preko nekoga, ki je trdno stal 

v njem. Še več, temu možu je bila tuja kakršnakoli iluzija ali 

fantazija. (Moje življenje, 42-43)

o b z o r i j 

Felix Kogutski se mi zdi neke vrste 'svetnik zaščitnik' 

biodinamike. Njegov prihod v Steinerjevo življenje 

je vodilo v pomembno dogajanje, kot bi bil kažipot 

iz starodavne spiritualnosti h koreninam novega pogleda 

nanjo, prav tako kot je Felix sam prinašal svoje 

zdravilne rastline z dežele v eno svetovnih prestolnic. 

Že kot študent je postal Steiner urednik znanstvenih 

spisov J. W. Goetheja, enega največjih pesnikov 

na svetu, vse bolj poznanega tudi kot pionirja na 

področju organske znanosti. V njegovem delu je našel 

povezavo, na osnovi katere je lahko začel graditi 

svoj lastni pristop. Razumeti moramo, da Steiner ni 

bil zadovoljen s svojo jasnovidnostjo. Čutil je 'gorečo 

željo, ki je postala dominantna tema njegovih prvih 

tridesetih let' da bi mogel najti 'nevidni' duhovni svet 

znotraj 'videnega' fizičnega in da bi mogel tudi druge 

popeljati na to pot. V vsem svojem pisanju in govorih 

od leta 1900 je poskušal: 

Dojeti naravo tako, da bi si ustvaril predstavo glede duhovnega 

sveta, s katerim sem se soočal kot s samoumevno 

percepcijo. Rekel sem si, da je navsezadnje možno preko 

duše izkusiti duhovni svet le, če je tvoje razmišljanje doseglo 

takšno obliko, da lahko doseže realnost bitja, ki je v 

zaznavnem svetu narave. (Moje življenje, 24) 

Vse to nas vodi v nadaljnje razmišljanje o tem, katera 

je kulturna dimenzija biodinamike. Poskušal 

sem prikazati, da je bil svet, v katerem je živel Rudolf 

Steiner, precej drugačen od našega, toda v nekih 

pogledih tudi podoben. Ena od podobnosti je, da na 

starejše kulture vplivajo novejše. Mnogi bralci bodo 

priznali svoj strah pred računalnikom. Celo elektronska 

pošta jim je popolnoma tuja, še bolj pa oglaševanje 

na računalniku, raziskovanje po internetu, 

izdelava internetne strani ali celo najosnovnejše programiranje. 

Toda za vaše otroke so računalniki nekaj 

čisto drugega. Lotijo se jih, kot tudi drugih podobnih 

ezoteričnih stvari ,kot je programiranje vašega rekorderja, 

z enako lahkoto, s kakršno ste vi kot mladostnik 

delali z avtom, pritrdili kultivator ali kot danes 

naredite remont dizelskega traktorja. Ko to pišem, je 

na razpolago 90 000 delovnih mest za 'računalniške 

frike', na razpolago pa le 20 000 ljudi. Pa vendar je 

tukaj v Texasu, kjer živim, na stotine imigrantov iz 

Mehike, ki prihajajo sem proti jugu, ki imajo končano 

komaj kaj več kot osnovno šolo. To je le en primer, 

kako se srečujeta stara in nova kultura. Ena skupina 

uspeva, druga pa odpade in postane tehnološki 

višek. 

Na tem mestu ne moremo nadaljevati s filozofsko 

razlago Steinerjevega dela, toda mislim, da je najpomembneje, 

da spoznamo, kakšen poudarek je dajal 

povečevanju moči misli kot orodju duhovnega razvoja, 

kar je povsem nasprotno mnogim drugim 

pristopom duhovnega razvoja. Toda vsakdo, ki se 

nekaj časa resno ukvarja z biodinamiko, bo spoznal, 

da ta postavlja človeku nenavadne zahteve glede njegovega 

notranjega življenja. Preko kemije lahko na 

primer razumemo vlogo, ki jo ima dušik za rast rastline. 

Toda Steiner to redko omenja; namesto tega 

raje govori o dušikovem procesu. Ali lahko znova in 

znova vizualizirate razvoj rastline, dokler s statične 

slike rasti, kakršna je prisotna pri ortodoksni botaniki, 

z opazovanjem ne pridete v fazo, ko lahko vaša 

domišljija živo spremlja rast rastline od semena do 

stanja živega semena? In ko to delate, ali si lahko jasno 

predstavljate, kako pri tem razvoju deluje dušik? 

Ali lahko sledite dušiku na njegovi poti iz atmosfere 

v zemljo, v rastlino ter spet nazaj? Ali lahko isto naredite 

za kalij, kremen, žveplo ali kalcij? Za to fleksibilnost 

in krepitev naše duše je Steiner menil, da je 

potrebna za delo z biodinamiko. S tem ko je pokazal 

pot razvoja takih novih duševnih lastnosti, je dal velik 

prispevek človeštvu.


V Steinerjevem času je bila situacija podobna. Kmečko 

prebivalstvo, katerega del je bil, je v njegovem življenju 

dejansko izginilo ter postalo industrijski proletariat 

– delavski razred. Stara kultura je temeljila na 

naravi; nova na strojih in industrijskih procesih. Ko je 

spoznal, da so bili ti ljudje iztrgani iz stare kulture in 

postavljeni v novo življenje, je bil, ko je bil leta 1890 

naprošen, z veseljem pripravljen učiti na Delavski 

univerzi v Berlinu, ki jo je sponzorirala Socialistična 

delavska stranka. Tam je sedem let poučeval dva 

predmeta: govorništvo in zgodovino. 

Če dobro pomislite, boste vedeli, zakaj je poučeval 

prav ta dva predmeta. Poučeval je ljudi, katerih kultura 

se na nikakršen način ni povezovala s trenutno 

situacijo. Srednji sloj je imel trgovske in izobraževalne 

priložnosti in višji sloj je imel mnoge prednosti, 

ki jih uživa še danes, a delavci so bili oropani – brez 

prakse, izobrazbe in brez kulture, ki bi jim bila v 

oporo. Steiner jih je učil javnega govorjenja, da bi se 

naučili izražati, kar je zahtevalo od njih tudi učenje 

pravilnega in logičnega mišljenja. Brez te zmožnosti 

so bili delavci v popolni odvisnosti od propagandistov 

in direktorjev. 

Ker nas danes šole ne učijo jasno misliti ali govoriti, 

je tudi večina nas danes v enako neugodnem položaju! 

Zgodovino je učil zato, ker če ne vemo, od kod 

prihajamo, ne moremo vedeti, kam gremo in ne kdo 

smo. To sta dve absolutno osnovni potrebi: da se 

lahko vprašaš: 'Kdo sem?' in da se lahko izraziš do 

drugih. 

Steinerjeva služba na Delavski univerzi pa se je zaključila, 

ko so strankini veljaki spoznali, da je svoje 

ure zgodovine osnoval na svetosti človeške individualnosti 

in njegovi evoluciji, ne pa na vzgajanju razredne 

zavesti, in da je bilo učenje delavcev, da mislijo, 

v očitnem nasprotju z 'diktaturo proletariata', 

terminom, ki so ga tako radi uporabljali marksisti in 

ki pomeni, da nevedne delavce spodbudiš, da naredijo 

karkoli hočeš, ti pa (pomeni strankarski veljaki) 

imaš čvrsto kontrolo nad njimi. Njegova predavanja 

so bila zelo popularna in včasih je ob kakšnem posebnem 

dogodku govoril več tisoč ljudem. 

Do leta 1902, ko je dopolnil 42 let, je bilo življenje Rudolfa 

Steinerja uspešno – bil je urednik pomembnih 

izdaj Goethejevih in Nietzschejevih del, filozof, kritik 

in urednik prestižnega kulturne revije in spoznal je 

že mnoge pomembne osebnosti tistega časa. Toda 

čutil je, da mora molčati o svojem notranjem življenju, 

o svojih jasnovidnih sposobnostih, za katere je 

menil, da so njegovo življenjsko poslanstvo, da prispeva 

h kulturni prenovi, ki bo na nov način združila 

umetnost, znanost in religijo. Tistega leta je bil prvič 

povabljen, da govori o duhovnih stvareh. Zelo hitro 

so mnogi ljudje prepoznali njegove sposobnosti. Začel 

je izdajati knjige z duhovno vsebino, povabljen 

je bil, da predava po vsej Evropi in kmalu je postal 

voditelj duhovnega gibanja. Vse stvari, po katerih je 

poznan danes, so bile ustanovljene v naslednjih 23 

letih njegovega življenja. 

Za biodinamike praktike je dobro, da pogledajo nazaj 

v njegovo otroštvo in njegovo zgodnjo kariero, da 

tam najdejo motiv kulturne prenove. Prenova pogosto 

pomeni uničenje, kajne? Rastlina enoletnica na 

primer, začne umirati, ko se oblikuje seme. Mislim, 

da ni nič kaj za lase privlečeno, če na biodinamiko 

gledamo kot na prenovo starodavne kmečke kulture, 

na povezovanje najboljšega iz stare in iz nove zavesti. 

Ko je imel Rudolf Steiner proti koncu svojega življenja 

predavanja o kmetovanju, je pogled obrnil nazaj 

na kmete. Ko so mešali gnoj iz roga, je v razgovoru 

rekel:

o b z o r i j 

17 

Zrasel sem iz kmečke družine in s svojim duhom sem 

vedno ostal tam ... Sam sem posadil krompir, in čeravno 

nisem gojil konjev, sem pa vseeno pomagal pri 

vzreji prašičev. In na kmečkem dvorišču sem pomagal 

pri živini. Te stvari so bile dolgo časa zelo blizu 

mojemu življenju; zelo aktivno sem bil udeležen v 

njih. Zato sem jim vsekakor z ljubeznijo predan, kajti 

sam sem zrasel sredi tega okolja, zato imam zdaj v 

sebi dosti več kot le drobec 'mešanja gnoja'. 

Prosim vas torej, da v meni vidite malega kmeta, ki je 

doživel resnično ljubezen do poljedelstva; nekoga, ki 

se spominja svoje male kmetije, ki torej verjetno lahko 

razume, kaj je tisto, kar živi v kmečkem življenju, 

v kmetih in malih posestnikih našega podeželja. 

Kajti vedno sem verjel, da je tako imenovana kmečka 

neumnost ' božja oziroma duhovna modrost'. Vedno 

sem bil mnenja, da je tisto, kar kmetje mislijo o svojem 

delu, dosti bolj modro kot tisto, kar menijo znanstveniki 

... vedno sem z veseljem poslušal njihove besede, 

kajti zdele so se mi izjemno modre, medtem ko 

so se mi zdele znanstvene misli – v praktičnem delovanju, 

sila neumne. To je tisto, za kar si mi v Dornahu 

prizadevamo in kar bo našo znanost naredilo modro 

– modro ravno preko tako imenovane 'kmečke neumnosti'. 

Potrudili se bomo, da bomo nekaj te kmečke 

neumnosti vnesli v znanost, nakar bo ta neumnost 

postala – 'božja modrost'. 

V teh predavanjih je sijajen opis, kako so kmetje nekoč 

hodili po svojih poljih in zaznavali stanje na njih 

preko dušika. Kot da bi bil dušik povezava med kmetom 

in elementarnimi bitji zemlje, zraka, vode in toplote 

v prsti, rastlinah in živalih. Lahko se vprašamo, 

kako daleč od te starodavne zavesti smo danes. Kot 

je rekel Steiner: 

Ko sem bil mlad, sem želel napisati neke vrste 'kmečko 

filozofijo', kjer bi zapisal konceptualno življenje 

kmetov v vseh ozirih, ki se tičejo njihovega življenja. 

Bila bi lahko čudovita. Pojavila bi se absolutna 

modrost, ovrgel bi izjavo grofa (grofa Keyserlincka, 

ki je gostil konferenco), da so kmetje neumni. Fina 

modrost bi se pojavila – filozofija, prisotna v stvaritvi 

besed samih. Človek se čudi, ko vidi, koliko kmet ve 

o tem, kar se dogaja v naravi. 

Danes pa 'kmečke filozofije' ne bi bilo več mogoče napisati. 

Vse to se je skoraj popolnoma izgubilo. Nič več 

ni tako, kot je bilo pred štiridesetimi ali petdesetimi 

leti. Vendar je bilo izredno pomembno; od kmetov si 

se lahko veliko več naučil kot na univerzi ... To je bila 

nekakšna kulturna filozofija. 

Pogosto se mi je to zdela neusmiljena kritika univerzitetnega 

znanja s strani nekoga, ki je šel skozi najboljše 

univerze sveta! Vendar cilj Rudolfa Steinerja 

nikoli ni bil, da bi se vrnili nazaj v zgodnejšo stopnjo 

razvoja. Vedno je skušal iz stare oblike razviti nekaj 

povsem novega. Ni razmišljal o vrnitvi v fevdalni 

sistem, iz katerega so kmetje izvirali, niti ni želel zanemariti 

uspehov agronomske znanosti ali znanstvene 

izobrazbe. Želel je, da bi se kmetje, znanstveniki 

in trgovski interesi na novo povezali in da bi kmetje 

oblikovali nove sposobnosti zavedanja. Morda najpomembneje, 

ni verjel, da bi lahko hrana, ki jo pridelujejo 

na vedno bolj osiromašeni zemlji, priskrbela 

notranjo hranilnost, potrebno za duhovno delovanje. 

Verjetno je bilo kmetijstvo, mnogo bolj kot katero 

koli drugo področje delovanja, na silo in dokončno 

odtrgano od kulture, iz katere je izhajalo. Je pa, po 

drugi strani, le ena od mnogih aktivnosti, od katerih 

je odvisno naše življenje, ki je svetlobna leta oddaljeno 

od kulturne matrice, iz katere izvira. Steinerjevo 

življenjsko delo je bilo, da postavi temelje povsem 

nove kulture. Vedno se mi je zdelo tragično, da je 

tako revolucionarno osebo zasenčila sama količina 

informacij, ki jih je podal! To je kot bi mlado rastlino 

gnojili tako, da bi jo prekrili s kompostom. V pravi 

količini bi jo kompost okrepil, prevelika količina pa 

jo lahko zaduši. 

Nekateri zelo učeni in predani posamezniki na svetu 

so skoraj celo stoletje poskušali razumeti, prakticirati 

in nadalje razvijali Steinerjev ogromni prispevek. 

Pa vendar je sporočilo njegovega prispevka zelo 

preprosto in ga lahko najdemo v Knjigi razodetja: 

'In glej, vse stvari predelam v nove.' to je bil namen 

Rudolfa Steinerja pri vsem, kar je naredil, posaditi 

seme, pripraviti osnovo za kulturno prenovo. Vedel 

je, verjetno bolje kot mi, da bo prenova, na katero je 

pozival, za katero se je tako obupno trudil, potrebovala 

čisto drugačno prehransko osnovo od tiste, ki jo 

lahko dosežemo skozi kemično kmetovanje. Za vse je 

potreben nov pristop: do znanosti, do našega notranjega 

razvoja,do našega odnosa do narave, do našega 

ravnanja z gnojili in kompostom, do izdelovanja 

preparatov, ki brez našega truda v naravi ne bi nikoli 

obstajali. In to je bil Rudolf Steiner: prerok prenove. 

prevedla Marina Nuvak

18 

PPr e dr s te a vdl j as 

m 

Kruhek, ljubi kruhek 

Zdravilen je naravno kvašen kruh! 

Elvira Devetak Zavodnik 

V starih časih so za pripravo kruha imeli ravno 

prav razvito intuicijo, celoten proces je bil prežet z 

ritualom, katerega globino pomena pa šele danes 

lahko razumemo. 

Testo so z rokami mesili v leseni posodi, kjer je testo 

naravno in počasi fermentiralo. Poznano je kot kvašeno 

testo, ki pa ni enako kvašenemu testu iz umetno 

izdelanega kvasa. Manjšo količino osnovnega 

testa so shranjevali za naslednjo peko. 

Skozi ves srednji vek se je ohranil kruh, narejen s 

kislim testom. V času francoske revolucije so odkrili 

kvas, ki so ga izdelovali v pivovarnah iz žit, iz 

katerih so pridelovali pivo. Tako je kvas nadomestil 

kislo testo. 

Kar danes imenujemo kruh, žal skoraj ni več hrana. 

Človeške potrebe so iz dneva v dan večje, prav tako 

so vedno večje potrebe po večjih količinah in različnih 

vrstah kruha. 

V antiki je kruh poleg hrane imel tudi verski 

pomen. Med tednom so uživali kvašen ječmenov 

ali ovseni kruh. Osnovna hrana sužnjev in 

gladiatorjev je bila kruhova juha. Nedelja pa je 

bila posvečena bogu, takrat so jedli nekvašen in 

neobdelan kruh. 

Začetek uporabe žit v prehrambene namene izvira 

iz perzijske civilizacije približno od 5.000 let p. n. š. 

Po anekdoti je duhovni učitelj stare Perzije Zaratustra 

iz plevela pirjevke s pomočjo duhovne genetike 

oplemenitil in izbral sedem žit. Semenom pirjevke 

je povečal težo in vsebnost škroba za 25-krat in tako 

rešil človeštvo lakote. 

V žitih je prisotna visoka vsebnost silicija, to nakazuje, 

kakšen je njihov odnos s svetlobo. Žita potrebujejo 

veliko sončen svetlobe, da zrastejo v zdrava 

in zdravilna žita. Glede nato, da so žita, npr. riž, 

koruza, proso, oves, rž in pšenica, dobesedno 'sončna 

hrana', naj bi bila osnovna hrana današnjega človeka. 

Kakšen kruh jemo? 

V mnogih državah srednje Evrope so pekli ržen 

kruh. Rženo moko so nadomestili s pšenično, ker je 

izdelava kruha, sladic in piškotov hitrejša. Dolgoročno 

skladiščenje pšenice vodi k hitremu staranju 

zrnja (nenasičenih maščob in beljakovin) zato žitno 

zrnje zmeljejo v belo moko. Z mletjem so pšenici 

odvzete vse snovi, ki hranijo človeka (vitamini, minerali 

in balastne snovi), v moki ostane le škrob. 

Testo iz bele moke je brez okusa, zato testu dodajajo 

razne kreme ali nadeve, da postane okusnejše. 

Pšenica ne vsebuje ene izmed esencialnih kislin to 

je lizina, zato dodajajo kruhu razne aditive (arome, 

beljakovine, barvila ... ), da je bogatejši in boljšega 

okusa. Pri mletju žita v kovinskih mlinih zaradi velike 

hitrosti mletja prihaja do visokega segrevanja, 

preko 1.000 °C, kar uničenje vitamine, ki so na toploto 

občutljivi, poleg tega so še v moki prisotne 

kovinske molekule. 

Kaj se dogaja v kvašenem testu? 

V kvašenem testu vedno nastaja alkohol in ogljikova 

kislina. Alkohol se sicer pri peki razgradi, 

vendar kruh ali peciva povzročajo, da se v črevesju 

razmnožujejo kvasi, ki težijo k alkoholnemu vrenju. 

To pa je za črevesje zelo slabo. V črevesju namreč 

potrebujemo mlečno kislino.

t a v l j a 

o v a m k n j i g e 

Kruh, ki smo ga pripravili iz droži, spodbuja v črevesju 

tvorbo te mlečne kisline. Iz alkohola pa v telesu 

ne moremo narediti nobene energije. Mlečna 

kislina pa se lahko v telesu preobraža v sladkorje, 

ki so nam na voljo za mišice in možgane. 

Če se po jedi počutimo napeti in nas muči sapa, je to 

predvsem zaradi tega, ker hrane nismo dobro prebavili, 

posebno ogljikovih hidratov, pa tudi zato, 

ker je v črevesju še vedno prisoten alkohol, ki je za 

črevesje in zdravje škodljiv. 

Neurejena prebava vodi v manifestacijo raznih 

alergij, kot so alergije na mleko, pšenico in simptome, 

kot so glavobol zaradi slabe prebave, kronična 

utrujenost, slabosti, bronhitis, sinusi, ekcem in številni 

klinični simptomi. 

Da bomo zaužito hrano dobro prebavili pravilno, 

med jedjo ne pijemo tekočine, ker na ta način razredčimo 

želodčne sokove in s tem upočasnimo prebavni 

proces. 

Če bomo pri peki kruha vztrajali z uporabo umetno 

narejenega kvasa, kot se to danes dogaja z 'belim 

kruhom', lahko v prihodnosti pričakujemo porast 

sladkorne bolezni, kar je že omenil dr. Otto Wolff. 

Njegova izjava se nanaša na proces alkoholne fermentacije 

kruha, ki ga dobimo v dnevni prodaji: 

navaden, polnozrnat ali kruh iz več vrst žit - ves 

kruh je pripravljen iz umetno pridelanega kvasa. 

Vir: FORUM TRES – Anno 13 N°87 – 200 

Giornale del Centro de Pesquisa da ciencia dedutiva Goetheanistico-Steineriana 

REJČEV KRUH 

ELMA 

Biodinamični nekvašen kruh iz krušne peči, 

primeren tudi za obolele s kandido. 

Naročila na telefon 031 775 091 ali 04 518 16 45 

ali e-pošta rejcmary@gmail.com 

oziroma vsako soboto v 

Mercator center Šiška Ljubljana. 

Postopek za pripravo naravno kvašenega kruha iz 

fermenta Sekowa (več o fermentu boste izvedeli v 

knjigi Kuhinja na osnovi žitaric v ritmu s tednom). 

Tako pripravljen kruh je polnega okusa in dobro 

prebavljiv. Pri pripravi dobrega kruha s formiranjem 

mlečne kisline so potrebne mlečne bakterije, 

ki ustvarjajo prostor, da se kvasovke, ki se z njimi 

hranijo, pravilno razkrojijo v ogljikove hidrate. 

Tako prihaja do upočasnjenega vzhajanja, ki ga 

povzroča 'osnovno testo' iz fermenta Sekowa. 

Z uporabo posebnega kvasa bomo: 

- Izboljšali kvaliteto kruha, ki bo bolj aromatičen 

in dlje časa svež ter ne bo tako hitro 

začel plesneti. 

- Tako izdelan kruh ali sladice ugodno vplivajo 

na prebavo. 

- Z mešanico najljubših žiti (pira, riž, ječmen, 

proso, rž, oves, kamut, koruza) lahko izdelamo 

različne vrste kruha. 

Kruh iz pšenične moke z 'drožmi' Sekowa 

Zvečer: 

400 g drobno mlete pšenične moke 

1 jušna žlica osnovnega testa 

Osnovno testo daj v posodo, ga raztopiš z malo 

vode, dodaj moko in toplo vodo ter zamesi mehko 

testo. Pokrij z vlažno krpo in folijo brez PVC ali pokrovom, 

pusti počivati čez noč na toplem. 

Zjutraj: 

300 g drobno mlete pšenice 

300 g pšenične moke tip 850 

1 čajna žlička soli 

Vse skupaj dobro zamesi s prej pripravljenim testom 

v mehko testo. Testo daj v posodo in pusti počivati 

2-3 ure pokrito kot prejšnji večer. Nato testo 

za trenutek obdelaj, oblikuj kruh in pusti vzhajati v 

pomazanem pekaču, vedno pokrito z vlažno krpo 

in folijo približno 2 uri. Pekač daj na sredino ter peci 

približno 50 minut pri 180 ˚C. 

Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave 

iz Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko 

jo naročite na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@ 

gmail.com. Pošljemo tudi po povzetju. 

Del članka je bil objavljen v reviji Soutripanje. 

19

PKr e dm s t ae v lt j aim 

Sirarstvo Sešlar 

Skladno s smernicami biodinamične živinoreje so 

krave pozimi in poleti v prosti reji. Poleti živina 

poleg paše dobi tudi seno, pozimi pa je hranjena 

pretežno s senom in domačimi pridelki, npr. piro. 

20 

Tik pred Izlakami, če se peljemo iz smeri Trojan, 

eden od hribov ponosno gosti domačijo Sešlar. 

Kmetija na strmem pobočju, kjer oranje ni 

možno, je Francu Sešlarju narekovala usmeritev 

v živinorejo. 

Odprtost, razgledanost in ozaveščenost je pripomogla, 

da je Franc Sešlar že leta 1999 pridobil ekocertifikat. 

Nadaljnje raziskovanje, razvoj, stik s filozofijo 

Rudolfa Steinerja in druženje s somišljeniki 

biodinamike pa jih je privedlo do tega, da imajo od 

leta 2006 tudi certifikat Demeter. Kot prvi v Sloveniji 

se lahko pohvalijo, da so ta certifikat prejeli za 

svoj poltrdi sir, ki je odličnega okusa. 

Na približno 19 ha velikem posestvu danes domujejo 

tri generacije. Življenje v sožitju z naravo, predanost 

delu na kmetiji in v sirarni je skupna vsem. 

Tudi trem vnukinjam Franca Sešlarja, katerih radosten 

smeh se sliši naokoli. 

Na kmetiji Sešlar je trenutno 15 glav lisaste pasme 

krav. Živine ne dokupujejo (skladno z biodinamičnimi 

usmeritvami) in s tem preprečujejo okužbe, 

čredo pa izboljšujejo z osemenjevanjem z domačimi 

biki, zadnje leto pa tudi z uvoženimi. 

Zemlje ne gnojijo, pač pa jo, kot vsi biodinamiki, 

oživljajo z biodinamičnimi preparati. Preparate 

pripravljajo skupaj z drugimi člani društva Ajda, 

nekatere pa izdelujejo tudi sami. Mešanje in škropljenje 

so si olajšali z doma izdelano pripravo in 

škropilnico. 

Smernice biodinamičnega pridelovanja zahtevajo 

minimalno tri škropljenja letno (s pripravki kremen 

iz roga, gnoj iz roga in preparat po Marii Thun). 

Tudi gnojevko vozijo na travnike kot gnojilo. Za izboljšavo 

procesov vrenja v gnojevki že sedem let 

uporabljajo 'ploharjev' energetski preparat, ki je v 

biodinamiki dovoljen. Gnojevka nima neprijetnega 

vonja, uživajo jo lahko tudi živali, muh je manj, trava 

pa se ne požge, tudi če je 30 °C.

j e o v a m 

Na kmetiji Sešlar redno opravljajo analizo zemlje. 

Za izboljšanje uporabljajo naravna mineralna gnojila. 

Tako kot pri vseh biodinamikih je tudi na kmetiji 

Sešlar Setveni koledar Marie Thun dnevno in obvezno 

branje. Vanj Franc Sešlar dnevno zapisuje tudi 

to, na katerem pašniku se je živina tisti dan pasla. 

Leta 2009 so v družini Sešlar sprejeli odločitev, da 

se bolj posvetijo sirarstvu. Vse, kar so že delali na 

biodinamičen način, so izboljšali še z raziskovanjem, 

kako biodinamika pripomore k boljši kakovosti 

in hranilni vrednosti mlečnih izdelkov. 

Pri izdelavi mlečnih izdelkov upoštevajo tudi nasvet 

Marie Thun, zapisan v setvenem koledarju: 

'Pri predelavi mleka priporočamo, da se pri izdelovanju 

masla in sirov, če je le mogoče, izogibamo 

dnevom, ki so v koledarju izpuščeni ---. Mleko, namolženo 

ob dnevih toplota – plod, ima največ maščobe. 

To velja tudi za dneve, ko obstaja verjetnost 

neviht. Dnevi, ko je Luna blizu Zemlje, so za predelavo 

mleka skoraj vedno neustrezni in tudi jogurt 

ne uspe dobro. Kulture, ki jih ob takih dnevih pripravljamo, 

rade razpadejo: zato priporočamo, da 

dan pred tem nastavimo dvojne količine. 

Mleku najbolj prijajo dnevi svetlobe in toplote, 

medtem ko so vodni dnevi za list neprimerni.' 

Predelava mleka pri Sešlarjevih ne preseže 36 °C, 

kar pomeni, da se tako ohrani kar največ hranljivih 

snovi. Poleg tega lahko napišemo, da se v mleku 

pašnih živali delež koristnih nenasičenih maščob 

zelo poveča, zmanjša pa se delež nasičenih maščob. 

Mleko, prirejeno na paši, in mlečni izdelki iz njega 

imajo tudi pomembno večji delež vitaminov E, A, D 

in beta karotenov ter vitaminov B-kompleks. Živali 

na paši so bolj zdrave, in to njihovo odpornost in 

trdoživost z uživanjem njihovega mleka in mlečnih 

izdelkov prenašamo tudi nase. 

Na Kmetiji Sešlar lahko dobite 

- MLEKO po 0.80 EUR 

- POLTRDI SIR po 10,00 EUR 

- SIRARSKO SKUTO po 3,60 EUR 

- SIROTKO pa vam ponujajo brezplačno, če le prinesete posodo, 

v katero vam jo nalijejo. 

Po predhodnem naročilu oz. vnaprejšnjem dogovoru pa 

vam pripravijo tudi mladi sir. 

Pokličite jih na tel. 03 567 35 30 ali 041 373 795 . 

21

22 

DDo g ao j agn j ea 

j 

Delavnica obrezovanja 

Obrezovanje sadnega drevja, oljk 

in vinske trte zahteva natančno 

opazovanje 

Breda Medvešček 

Naši mojstri so nam prikazali obrezovanje hrušk, 

jablan, kakijev, oljk, vinske trte, aktinidij, fig, marelic, 

sliv in češenj. Pri obrezovanju posamezne vrste 

so poudarili posebnosti in razliko v rezu pri vsaki 

od njih. 

Februarja imamo v Društvu Ajda Goriška 

vsakoletno delavnico obrezovanja sadnega drevja. 

Letošnja delavnica pa ni bila običajna, saj smo na 

njej videli prikaze rezi skoraj vseh vrst sadja, ki 

uspevajo na Primorskem. Delavnico so vodili naši 

člani: Greta Sorta, univ. dipl. inž. agr., Martin 

Gregorc, Marjan Mozetič in Jordan Jakin. Poligon 

za našo delavnico je bilo posestvo Franke Ozbič 

z oljčnikom, sadovnjakom in manjšo brajdo 

ter latnik z aktinidijo ob sosednjem posestvu. 

Seveda ni ostalo le pri prikazu, ampak smo se 

v obrezovanju preizkusili tudi drugi udeleženci 

dogodka. 

Greta Sorta je strokovnim nasvetom pri vseh vrstah 

obrezovanja dodala tudi glvano načelo tega opravila, 

ki pravi, da si je treba pri obrezovanju vzeti 

čas za natančno opazovanje vsakega drevesa posebej 

in dobro premisliti vsak poseg, kajti posledice 

pravilnega ali napačnega obrezovanja se bodo pri 

pridelku pokazale že naslednje leto. 

Vsi so poudarjali velik pomen 'odpiranja krošnje' 

s pravilnim redčenjem in razpiranjem vej, da do 

sadežev prodre dovolj sončne svetlobe in toplote. 

Za slušatelje je bila zelo aktualna rez aktinidije, ki 

je dokaj posebna. Veliko zanimanja pa tudi nemalo 

čudenja je poželo obrezovanje fig, saj smo o tem 

doslej zelo malo slišali, kajti figovo drevo je vedno 

veljala za sadno drevo, ki se ga ne obrezuje – razen 

morda takrat, ko ga je bilo potrebno pomladiti ali

a n j e 

23 

Volilni občni zbor 

v Ajdi Goriška 

Breda Medvešček 

V začetku marca smo v Društvu Ajda Goriška 

imeli volilni občni zbor, na katerem so bili izbrani 

novi člani organov društva. 

odstraniti odmrle veje. Tudi rez kakija je pritegnil 

veliko opazovalcev. Pri obrezovanju hrušk, jabolk 

in sliv je kar deževalo predlogov in prebliskov, in 

čeprav vsi niso bili najbolj sprejemljivi, so vsekakor 

veliko pripomogli k sproščenemu vzdušju delavnice 

in večji ustvarjalnosti udeležencev. V oljčniku 

smo se morali zadovoljiti s prikazom obrezovanja 

le na enem drevesu, kajti čas za rez oljk še ni bil pravšnji 

– kar za cel mesec prezgodnji smo bili. Oljčne 

veje z obrezanega drevesa pa so nam kljub temu že 

prišle prav. Odnesli smo jih domov in potrgali liste 

ter jih posušili, nato pa zmleli v mlinčkih za kavo. 

Zmleti lističi so uporabni za čaj, odlični pa so tudi 

kot dodatek oz. začimba za obogatitev jedi, predvsem 

primorska mineštra je z začimbo iz oljčnih lističev 

in z žlico biodinamično pridelanega oljčnega 

olja še bolj slastna in prijetno mediteransko barvita. 

Vsi udeleženci smo bili mnenja, da na tak način izvedene 

delavnice obrezovanja sadnega drevja doslej 

še ni bilo. Če bodo vremenski pogoji ugodni, 

je veliko možnosti, da bo pridelek na Frankinem 

posestvu obilen in okusen. 

Dolgoletna predsednica in glavna gonilna sila 

društva Franka Ozbič, univ. dipl. inž. agr., je po 

trinajstih letih neumornega dela in več predsedniških 

mandatih predala svojo funkcijo novoizvoljeni 

predsednici Greti Sorta, univ. dipl. inž. agr. Ozbičeva 

ostaja v izvršnem odboru društva kot častna članica 

in hkrati strokovna svetovalka za biodinamiko 

Društva Ajda Goriška. V tem mandatu je novost 

tudi to, da so bili v izvršni odbor izvoljeni vsi vodje 

delovnih centrov posameznih območij. S tem naj 

bi še izboljšali koordinacijo dela med posameznimi 

centri ter centri in vodstvom društva. 

Na priložnostni slovesnosti so se člani društva prisrčno 

zahvalili priljubljeni dosedanji predsednici 

za dolgoletno delo, sama pa je izrazila zadovoljstvo 

nad dejstvom, da se v zadnjem času v društvo 

vključuje vse več mladih.

d o g a j a n j e 

Društvo Ajda Sostro 

Sobota, 14. maj ob 7.30 uri 

STROKOVNA EKSKURZIJA na Rrifnik nad Šentjurjem 

k biodinamičnemu kmetu in vinarju Aciju Urbajsu, z 

blagovno znamko DEMETER. Na povratni poti pa obisk 

ekološke SIRARNE SEŠLER v Podlipovico pri Izlakah, ki 

ima tudi blagovno znamko DEMETER. 

Cena 30 €. Odhod izpred Zadružnega doma Zadvor. 

Dodatne informacije: 041 364 897 

Četrtek, 18. maj ob 20. uri 

Predavanje predsednice Ajde Gorenjska , Mihaele Zalokar. 

Tema predavanja: VEDNO VEČJI POMEN SAMOOSKRBE 

z domačega vrta in polja. 

Zadružni dom Zadvor. Dodatne informacije: 041 364 897 

Sreda, 15. junij ob 20. uri 

Predavanje mr.ph. Jožeta Kukmana. 

Tema : ZELIŠČA, PRIPRAVA IN UPORABA 

Dodatne informacije: 041 364 897 

Društvo Ajda Štajerska 

Sobota, 30. april od 9. do 12. ure 

TEČAJ IZ OSNOV POLJEDELJSTVA 

V dogovoru s profesor Edvinom Tomažičem smo 

pripravili predlog 24-urnega tečaja, ki bo potekal v osmih 

predavanjih po tri šolske ure po naslednjih sklopih: 

1. sklop: Tlotvorni-pedogenetski dejavniki ( relief, živi svet ) 

2. sklop: Tla-sestava tal 

3. sklop: Fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal ( tekstura, 

struktura, Ph reakcija ) 

4. sklop: Klasifikacija tal ( talni horizonti, pedološki profil ali 

presek tal ) 

5. sklop: Vplivi okolja ( svetloba, toplota, voda, zrak ) 

6. sklop: Nega tal ( osnovna, dopolnilna in v času rasti ) 

7. sklop: Seme in oskrba posevkov ter varstvo rastlin 

8. sklop: Pleveli in kolobarjenje 

Izvedli bomo tudi nekaj praktičnih vaj, ki se bodo nanašale 

na predlagane sklope. 

S tečajem bomo pričeli že v aprilu, nadaljevali pa bi v 

drugi polovici oktobra in končali v naslednji zimi. Plačilo 

za posamezno predavanje je 3 € za člane društev in 5 € za 

ostale. Predavanja bodo v Aninem domu v Preboldu ob 

sobotah od 9. do 12. ure po mesečnem razporedu. 

Društvo Ajda Gorenjska 

Sobota, 7. maj od 16. do 18. ure 

Praktično izobraževanje 

Izkopavanje biodinamičnih pripravkov, čiščenje, sušenje 

ter njihovo shranjevanje. Nabiranje in vloga baldrijana v 

biodinamiki. Navodila za zatiranje plevelov in glivičnih 

bolezni, okopavanje rastlin. Navodilo za izdelavo gnojevke 

iz kopriv. Navodila za mešanje baldrijana za žita. Izmenjava 

sadik. 

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 

Sobota, 5. junij od 17. do 19. ure 


Priprava in zakopavanje rogov s kremenom. Navodila za 

košnjo in spravilo trave 

Izdelava kravjeka po Mariji Thun. Navodila za mešanje gnoja 

iz roga proti suši. 

Domačija Vočne 

Torek, 21. junij od 17. do 19. ure 


Odkopavanje in zakopavanje koprive. Prosimo, dopoldne 

naberite koprivo in jo prinesite s seboj. 


Sobota, 2. julij od 17. do 19. ure 


Žetev, klasična in sodobna. Navodila za setev ajde in repe. 

Spravilo pridelkov -- vlaganje in konzerviranje sadja ter 

zelenjave. Navodila za mešanje kremen iz roga za žita. 


Društvo Ajda Domžale 

Četrtek, 12. maj 

Predavanje: Pojmovanje in razvoj Rodovitnosti tal v 

biodinamičnem kmetijstvu 

Dr. Turinek Matjaž 

Četrtek, 9. junij 

Predavanje: Razsvetlenje in sodobni čas 

Dr. Fištravec Andrej 

Prijave pošljite samo v pisni ali elektronski obliki do 30. aprila na 

naslov Ajda Štajerska, Soseska 13, 3312 Prebold ali na mail: 

ajda.stajerska@gmail.com 

24

Revija Svitanje - Pomlad 2011

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?