DEREGULACIJA POKLICEV - HRM revija

Hickova učinkovitost, pri kateri gre, poenostavljeno povedano, za tehtanje stroškov in koristi
(Zajc 2009, 19–20). Po tem merilu se bomo za nek projekt odločili, če so njegove koristi večje
od stroškov, pri čemer so stroški tako zasebni kot tudi družbeni, enako velja za koristi (Cooter
in Ulen 2005, 47). Koristi, ki jih ima država oziroma celotna družba od regulacije poklicev, so
lahko v varnosti izdelkov oziroma storitev, ki jih reguliran poklic zagotavlja, v kakovosti izdelkov
ali storitev, v varovanju zdravja, v nadzoru države nad določeno dejavnostjo in podobno. Po
drugi strani so z regulacijo poklicev povezani tudi določeni stroški, kot so stroški izvajanja
sprejete zakonodaje skozi nadzor nad izvajanjem predpisov in sankcioniranjem kršiteljev, stroški
podeljevanja licenc, opravljanja preizkusov znanj, izvajanja obveznih izobraževanj in drugo. Na
ravni posameznih delovnih organizacij pa lahko regulacija poklicev pomeni tudi, da kandidat za
zaposlitev izpolnjuje vse zahteve za zaposlitev in je ustrezen z vidika organizacijskih vrednot, a
zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, postavljenih s strani države, do zaposlitve ne more priti.
Tudi to lahko, širše gledano, označimo kot negativno plat (strošek) regulacije poklicev. Obenem
pa se lahko na regulacijo določenega poklica trg odzove tako, da prek oblikovanja in izvajanja
ustreznih programov izobraževanja in usposabljanja pride na trgu dela do večje ponudbe ustrezno
(v primerjavi s prej bolje) usposobljene (kvalificirane) delovne sile. Velja seveda tudi obratno,
deregulacija nekega poklica lahko pomeni postopno zmanjšanje in nazadnje pomanjkanje ustrezno
usposobljenih delavcev. Enako kot pri regulaciji poklicev torej tudi za njihovo deregulacijo velja,
da prinaša tako stroške kot koristi. Koristi so, poleg odprave stroškov, ki smo jih pravkar omenili
(licence, izobraževanja, inšpekcijski nadzor in podobno), predvsem v večji mobilnosti delovne
sile, zaradi povečane konkurence (ker ima zaradi sprostitve formalnih pogojev dostop do poklica
večje število oseb) tudi pritisk na znižanje cen in/ali večja kakovost izdelkov ali storitev, ki jih
ti poklici zagotavljajo, kar vpliva na povečanje konkurenčnosti gospodarstva nasploh. Stroški
deregulacije pa so lahko različni oziroma se lahko pojavijo na zelo različnih področjih. Poleg
stroška oblikovanja in sprejema pravnih aktov, skozi katere se udejanji deregulacija poklicev, lahko
le-ta negativno vpliva na percepcijo poklicev oziroma lahko povzroči njihovo razvrednotenje
(sociološko-psihološki vidik). Tudi sicer je človeški kapital v organizacijah vedno pomembnejši,
zato ne preseneča, da organizacije vedno več časa in sredstev namenjajo skrbni izbiri kandidatov,
pri kateri se ne poudarja več toliko le ustrezna izobrazba, pač pa tudi z delom pridobljene izkušnje
ter skladnost posameznega kandidata z organizacijo, zlasti z vidika kadrovske strateške usmeritve.
Ti vidiki so upoštevani in obravnavani predvsem v šestem poglavju, v delu, kjer pri posameznem
poklicu razpravljamo o možnostih za njegovo deregulacijo.
S stroškovnega vidika gre pri pogojih, ki so usmerjeni v zagotavljanje kakovosti določenega izdelka
ali storitve, pravzaprav za zmanjševanje transakcijskih stroškov uporabnikov, ki so povezani z
zbiranjem informacij glede kakovosti storitev ali izdelkov. V zvezi s tem pa je treba poudariti, da
morajo biti stroški, ki jih povzroča asimetrija informacij, uravnoteženi s koristmi, ki jih prinaša
poklicna specializacija (Garoupa 2006, 4). Redukcija asimetrije informacij morda ne bo uspešna, če
je povezana z velikimi stroški regulacije. Pomembno je poudariti tudi to, da asimetrija informacij
ne velja nujno za vse uporabnike. Stalni uporabniki določenih storitev so, na primer, seznanjeni
s stanjem na trgu in so sposobni pridobiti ustrezne informacije, na podlagi katerih se odločajo
za nakup teh storitev. Avtor navaja, da je v zvezi z asimetrijo informacij treba upoštevati, da
se lahko glas o kakovosti določenega ponudnika (nosilca poklica) širi prek številnih socialnih
omrežij. Na splošno pa velja, da uporabniki storitev, ki jih nudijo regulirani poklici, niso dovolj
usposobljeni, da bi informacije, ki jih imajo na voljo, ustrezno razumeli in upoštevali, včasih gre
celo za racionalno ignoranco podatkov, ki so na voljo, ali za poenostavljene zaključke, ki niso
28