16.06.2013 Views

DEREGULACIJA POKLICEV - HRM revija

DEREGULACIJA POKLICEV - HRM revija

DEREGULACIJA POKLICEV - HRM revija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Danska in Italija imata nekoliko drugačen sistem regulacije poklicev iz te skupine. Na podlagi<br />

evropske evidence reguliranih poklicev Finska ne regulira nobenega poklica s tega področja.<br />

Danska regulira več različnih poklicev s tega področja. Če izhajamo iz poklicev oziroma dejavnosti,<br />

navedenih v prejšnjem odstavku, lahko primerjamo zgolj z regulacijo del pri namestitvi gradbenega<br />

odra. Za to se zahteva ustrezno znanje oziroma usposobljenost za to delo. Podobno tudi iz<br />

italijanske ureditve izhaja zgolj en poklic, in sicer monter naprav v zgradbah, za delo katerega<br />

se zahteva ustrezna izobrazba in delovne izkušnje. Tako skopa regulativa, ki izhaja iz evropske<br />

evidence reguliranih poklicev, ne pomeni nujno, da druge regulacije ni. Države regulirajo podobne<br />

poklice v okviru dejavnosti. To je, denimo, značilno tudi za Italijo, ki je pred leti opravila obsežnejšo<br />

deregulacijo poklicev, ki pa je bila zgolj delna, saj je regulativa prenesena na raven dejavnosti.<br />

Poklici, povezani s kotli, hladilnimi napravami, ogrevanjem, izolacijo, plinskimi napeljavami<br />

Poklice, povezane s kotli, hladilnimi napravami, ogrevanjem, izolacijo in plinskimi napeljavami,<br />

regulirajo vse izbrane države, razen Finske in Italije. Slednji sta regulacijo prenesli na raven<br />

dejavnosti, zato v evropski evidenci reguliranih poklicev teh poklicev ni zaslediti, kar pa ne<br />

pomeni, da niso regulirani. Razlog za regulacijo te skupine poklicev je običajno v zagotavljanju<br />

ustrezne varnosti, saj gre za poklice, ki zahtevajo določeno strokovno znanje in usposobljenost.<br />

Tako Slovenija regulira proizvodnjo radiatorjev in kotlov za centralno ogrevanje, proizvodnjo<br />

parnih kotlov, razen kotlov za ogrevanje, proizvodnjo peči in gorilnikov in proizvodnjo hladilnih<br />

ter prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva. Za vse se zahteva obrtno dovoljenje ter<br />

ustrezna izobrazba, pri čemer se za proizvodnjo hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za<br />

gospodinjstva, zahteva srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, za ostale pa srednja poklicna<br />

izobrazba ustrezne smeri. Podobno v Avstriji regulirajo tehnika za plin in sanitarnega tehnika,<br />

tehnika za inštalacije in stavbe, tehnika za ogrevanje, tehnika za prezračevanje, hladilnega in<br />

klimatskega tehnika, tehnika hladilnih naprav in poklice, ki izvajajo toplotno, hladilno, zvočno<br />

in požarno izolacijo. Pri vsakem posameznem poklicu je – podobno kot pri ostalih – določen<br />

pogoj kombinacije ustrezne izobrazbe, (mojstrskega) izpita in delovnih izkušenj. Nemčija regulira<br />

inštalaterja in izdelovanje hladilnih in grelnih naprav, inštalaterja in izdelovanje plinskih naprav,<br />

izdelovanje hladilnih naprav in toplotno, hladilno in zvočno izolacijo. Za posamezen poklic se<br />

zahteva ustrezna izobrazba in mojstrski izpit.<br />

Danska regulira tri poklice, ki jih lahko uvrstimo v to podpodročje obrti, in sicer so to upravljavec<br />

kotla, monter plinskih, vodovodnih in sanitarnih napeljav in tehnični strokovnjak za nadzor kotlov<br />

in ogrevalnih sistemov. Za upravljavca kotla predpisuje ustrezno izobrazbo ali usposabljanje,<br />

medtem ko pri monterju plinskih, vodovodnih in sanitarnih napeljav določa natančnejše pogoje,<br />

kot so opravljen določen izpit oziroma certifikat, polnoletnost, nezadolženost do države in<br />

podobno. Podobno natančne pogoje določa tudi pri tehničnem strokovnjaku za nadzor kotlov in<br />

ogrevalnih sistemov, pri čemer je obvezno tako usposobljanje kot tudi izpit.<br />

Poklici, povezani z obdelavo kovine, pločevine in drugih podobnih materialov<br />

Skupino poklicev, povezanih z obdelavo kovine, pločevine in drugih podobnih materialov,<br />

regulirajo poleg Slovenije še Avstrija, Nemčija in Italija. V Sloveniji je to dejavnost litja železa,<br />

jekla, lahkih kovin in drugih neželeznih kovin, prekrivanja kovin s kovino in druge površinske<br />

in toplotne obdelave kovin. Za vse se zahteva obrtno dovoljenje, za prekrivanje kovin s kovino<br />

87

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!