DEREGULACIJA POKLICEV - HRM revija

azvrednotenje poklica in podobno) primerja s stroški regulacije (kot so, na primer, stroški licenc,
izpitov, usposabljanj in podobno, skromnejša ponudba in zato višje cene storitev, stroški države
za nadzor nad izvajanjem reguliranega poklica in podobno).
Deregulacijo lahko ovrednotimo kot uspešno le, če se konkurenca med ponudniki res poveča, ob
hkratnem zagotavljanju tako kakovosti storitve kot tudi varnosti uporabnika. S tega vidika mora
deregulacija poklica imeti cilje in logiko, ki te cilje povezuje z rezultati. Izhajajoč iz načela, da
zavoljo konkurenčnosti ne gre žrtvovati kakovosti storitve in varnosti uporabnika, v našem primeru
turista, je deregulacija poklicev v turizmu dovoljena le do točke, v kateri gre za odstranitev ovir,
ki teh dveh interesov ne varujejo. Prav tako je deregulacija vprašljiva, kadar ne prinese nobenih
pozitivnih učinkov. Poleg tega lahko v praksi deregulacija poklicev v turizmu dejansko poslabša
položaj slovenskih delavcev, ki bi želeli ta poklic opravljati drugje v EU. V primerih, ko želi oseba
iz države, kjer nek poklic ni reguliran, ta poklic opravljati v državi, kjer je ta poklic reguliran,
je dokazovanje pogojev za opravljanje tega poklica v gostujoči državi težje, kot če bi bil poklic
doma reguliran. Tako, na primer, turistični vodnik, ki želi ta poklic opravljati v Avstriji, svojo
usposobljenost za opravljanje poklica dokaže s slovensko licenco. Če ta poklic v Sloveniji ne bi bil
reguliran, pa bi moral zbrati vrsto različnih dokumentov in potrdil, preden bi lahko ta poklic tam
opravljal. 28 Vsekakor pa razlog za regulacijo tega poklica (kakor tudi vsakega drugega) nikakor
ne more temeljiti na tem argumentu, to je olajševanju dokazovanja izpolnjevanja pogojev za
opravljanje poklica v drugih državah EU.
Prvi korak pri deregulaciji poklicev v turizmu je torej v ugotovitvi, kateri od obstoječih pogojev
je nujen za zaščito javnega interesa (čemu služi, na primer, vpis v register, čemu služi certifikat,
čemu potrdilo o nekaznovanosti in podobno). Katerega od domačih pogojev bi lahko izpustili in
prepustili trgu, da opravi svoje? Kakšne so možne negativne posledice, če katerega od pogojev
izpustimo, in kakšne so možne pozitivne posledice, predvsem za konkurenco? Ali »črtanje«
katerega pogoja sploh prinese kakšne pozitivne učinke? Če utemeljitve z vidika javnega interesa ni,
potem je tak pogoj odveč, kar pa ne pomeni, da se bo dejanska deregulacija zgodila. Pomembno
je namreč ugotoviti tudi, kakšne učinke prinese »črtanje« kakšnega pogoja – tako negativne kot
pozitivne. Postavlja se tudi vprašanje, ali nek pogoj črtati tudi, kadar to ne prinese nobenega
pozitivnega učinka. Nenazadnje je pomembno tudi, ali obstajajo možne alternative obstoječim
pogojem, ki imajo isti (ali boljši) učinek, pa so manj omejujoče.
Če pravkar povedano upoštevamo pri reguliranih poklicih v turizmu v Sloveniji, velja izpostaviti
predvsem naslednje. Z vidika zmanjševanja števila reguliranih poklicev bi formalen (z vidika
pritiskov EU na Slovenijo), ne pa tudi vsebinski učinek imela sprememba regulacije, tako da bi
bila poklica jamski vodnik in vodnik po soteskah regulirana kot specializacija v okviru gorskega
vodnika. Pogoji, ki so že sedaj predpisani za gorskega vodnika, so z manjšimi prilagoditvami
ustrezni tudi za jamskega vodnika in vodnika po soteskah (zahteva po »alpinističnih izkušnjah«
bi se spremenila v zahtevo po izkušnjah v jamah oziroma izkušnjah na divjih vodah in podobno).
Tak sistem »združevanja več poklicev v enega« poznata Avstrija in Italija, sicer vsaka le za
28 S tega vidika je problem lahko tudi v različni regulaciji. V nekaterih državah lahko, na primer, za opravljanje nekega
poklica država predpisuje zavarovanje civilne odgovornosti, kar mora oseba, ki prihaja iz države, ki tega pogoja ne
pozna, naknadno urediti, če želi ta poklic tam opravljati. Tak primer je tudi poklic turistični vodnik v Italiji, saj nekatere
province v obrazcih za priznavanje poklicne kvalifikacije zahtevajo tudi navedbo podatka o zavarovanju civilne
odgovornosti.
66