DEREGULACIJA POKLICEV - HRM revija

določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 18/08). Skladno s 1.
členom uredbe ta določa obrtne dejavnosti in obrti podobne dejavnosti ter tudi obrtne dejavnosti,
za katere je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. V 3. členu pa so določene obrtne
dejavnosti, za katere je potrebno obrtno dovoljenje. V RS je, izhajajoč iz Evidence reguliranih
poklicev oziroma dejavnosti v RS, na področju obrti reguliranih 64 poklicev oziroma dejavnosti
(natančni pregled je v Prilogi 4). Posebnost slovenskega sistema urejanja obrti je, da niso urejeni
posamezni poklici kot taki, ampak so urejene dejavnosti, znotraj katerih se opravljajo posamezni
poklici. V praksi to pomeni, da mora pogoje, kakor izhajajo iz spodnje tabele, izpolnjevati bodisi
nosilec dejavnosti bodisi mora nosilec dejavnosti, če teh pogojev ne izpolnjuje, imeti zaposleno
vsaj eno osebo, ki jih izpolnjuje.
Za pridobitev obrtnega dovoljenja je treba izpolnjevati predvidene pogoje, ki jih določa ObrZ. Ta
v 6. členu določa, da se pridobi pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna
ustrezna poklicna usposobljenost, ter dejavnosti domače in umetne obrti na podlagi obrtnega
dovoljenja in vpisa v obrtni register. Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za
opravljanje dejavnosti. To dovoljenje lahko pridobi samostojni podjetni posameznik, gospodarska
družba ali obrtna zadruga, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ObrZ (7. člen). Obrtnega dovoljenja
ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.
V 9. členu ObrZ so natančno določeni pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja (1. odstavek):
– srednja poklicna izobrazba ustrezne smeri ali
– srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri ali
– ustrezen mojstrski naziv ali
– ustrezna nacionalna poklicna kvalifikacija ali
– višja strokovna izobrazba ustrezne smeri ali
– visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri.
V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da lahko obrtno dovoljenje pridobi tudi oseba, ki je:
– šest zaporednih let opravljala dejavnost s seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba
ali poslovodni delavec podjetja ali
– tri zaporedna leta opravljala dejavnost s seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba
ali poslovodni delavec podjetja, če dokaže, da se je predhodno vsaj tri leta usposabljala za to
dejavnost, kar potrjuje nacionalno priznana listina ali kar pristojni strokovni organ šteje kot
izpolnitev zahtev, ali
– tri zaporedna leta opravljala dejavnost s seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba
ali poslovodni delavec podjetja, kadar dokaže, da je to dejavnost opravljala najmanj pet let kot
zaposlena oseba, ali
– pet zaporednih let opravljala dejavnost s seznama obrtne dejavnosti kot poslovodni delavec,
pri čemer je vsaj tri od petih let bila na strokovnih položajih z odgovornostjo za določene
sektorje podjetja in pri čemer dokaže, da je opravila vsaj triletno predhodno usposabljanje za
to dejavnost, kar potrjuje nacionalno priznana listina ali kar pristojni strokovni organ šteje
kot izpolnitev zahtev.
Oseba, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, je nosilec obrtne dejavnosti. V 10. členu zakon
določa, da lahko obrtno dovoljenje dobijo tudi samostojni podjetniki in druge pravne osebe, če
izpolnjujejo pogoj zaposlenosti take osebe.
82