Glasilo Vizita - št.33_34 - Splošna bolnišnica Novo mesto

stroka – izobraževanje
V.A.C. Metoda za
zdravljenje ran
Klemen Kerin, dr.med.
Kaj sploh pomeni V.A.C.: Vacum assisted
clousre?
Že dve leti v SB Novo mesto na kirurškem
oddelku kot prvi v Sloveniji uporabljamo
V.A.C. A.T.S. za zdravljenje najbolj kompliciranih
ran z zelo vidnimi uspešnimi
zazdravitvami kroničnih ter akutnih ran.
Metoda temelji na ustvarjanju stalnega,
nadzorovanega podtlaka pri čemer prihaja
do odstranitve odvečne tekočine v rani,
zmanjševanja volumna rane (kontrakcija
rane), ter povečanju prekrvavitve v rani.
S tem se ustvarijo pogoji za nastanek
zdravih granulacij, zmanjša se tudi število
bakterij v rani. Za oskrbo so primerne
številne različne akutne in kronične rane,
kot kontraindikacija veljajo maligne rane,
enterične fistule, nezdravljeni osteomielitisi
ter direktna namestitev gobice na žilne
anastomoze.
Sistem sestavljajo aparat, ki ustvarja vakum,
kanister, v katerem se izločki zbirajo,
povezovalna cev, gobica ter set lepilnih
trakov s katerimi neprodušno zapremo
rano. Gobe menjavamo v različnih časovnih
intervalih od enkrat na dan do enkrat
na sedem dni, v odvisnosti od tipa rane.
Parametri delovanja aparata so podprti s
študijami, ki so in vivo merile nastajanje
granulacij. Metoda se uporablja za hospitalne
ter ambulantne oskrbe ran. Zmanjša
se število potrebnih prevezov ter čas celjenja
ran. Pri nas ambulantno zdravljenje ne
poteka, ker ni še sklenjen dogovor o tem,
kdo plačuje najem aparata.
V zadnjem letu in pol smo z vakumsko
metodo zdravili že okoli 70 pacientov in
opravili že več kot 300 menjav. Preveze
opravljamo zaradi logističnih razlogov
v septični operacijski dvorani, se pa lahko
zamenjava gobice napravi na vsakem
oddelku in ambulanti. Za večino menjav
zadostuje analgetik oz. lokalni anestetik,
pri večjih ranah pa je potrebna splošna
anestezija (spinalna, epiduralni katetri).
Bistveno, česar ne smemo pozabiti je, da
vakumska metoda ne nadomešča že prej
ustaljene terapije (nekrektomija, revaskularizacija,
prehrana, antibiotik), ampak
jo le nadgrajuje. Po naših izkušnjah z vakumsko
terapijo dosežemo hitro izčiščenje
ran, tvorbo granulacij, lahko vztrajamo
do kompletne epitelizacije rane, kar
pa v veliko primerih dosežemo hitreje z
že ustaljenimi metodami kot npr. sekundarni
šiv ali transplantat delne debeline
kože (Tiersch) in se tako izognemo dolgi
hospitalizaciji ter visokim stroškom. Sama
metoda je neboleča in jo pacienti zelo dobro
prenašajo, če izvzamemo dejstvo, da
jim je običajno dolgčas, ker se med zdravljenjem
ne počutijo bolne in so nekateri
prosto gibljivi.
Želeli bi, da bi metodo uporabljali tudi
drugi oddelki SB Novo mesto, pri čemer
bomo z nasveti in dejanji z veseljem sodelovali
kirurgi in sestre kirurškega oddelka.
•
51