Glasilo Vizita - št. 52 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Glasilo Vizita - št. 52 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Glasilo Vizita - št. 52 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
stroka - izobraževanje<br />
Zdenka Seničar<br />
Specializacije v zdravstveni<br />
negi<br />
Doc. dr. Brigita Skela Savič<br />
Visoka šola za zdravstveno<br />
nego Jesenice je v sodelovanju<br />
z MZ RS in Zbornico<br />
zdravstvene in babiške<br />
nege Slovenije 8. marca<br />
letos organizirala 4. posvet<br />
z mednarodno udeležbo<br />
„Moja kariera – Quo vadis:<br />
Specializacije v zdravstveni<br />
negi – partnerstvo med<br />
zdravstveno nego in medicino,”<br />
na katerem so domači<br />
in tuji strokovnjaki razpravljali<br />
o specializacijah in specialnih<br />
znanjih kot odzivu<br />
na potrebe pacientov ter o<br />
strokovnih in razvojnih prioritetah<br />
v zdravstveni negi.<br />
Uvodoma je doc. dr. Brigita Skela Savič,<br />
dekanja Visoke šole za zdravstveno nego<br />
Jesenice, opozorila na neurejeno podiplomsko<br />
izobraževanje medicinskih sester v<br />
Sloveniji in poudarila razvojna dejstva in<br />
trende na tem področju v razvitem svetu,<br />
kjer mednarodne študije OECD in profesionalna<br />
združenja opozarjajo na pomen<br />
podiplomskega znanja v ZN, ki ga je potrebno<br />
usmeriti v nove vloge medicinskih sester<br />
v zdravstvenem sistemu. „Zato so potrebni<br />
univerzitetni programi zdravstvene nege,<br />
tam, kjer jih ni, regulirana podiplomska<br />
znanja v obliki strokovnih magisterijev, ki<br />
diplomanta usposobijo za razvojno delo<br />
v kliničnem okolju, ali pa specializacije v<br />
zdravstveni negi, ki specialistu na nekem<br />
strokovnem področju ZN dajo strokovne<br />
kompetence za opravljanje del in nalog,<br />
ki niso v kompetencah diplomanta na prvi<br />
stopnji študija,” je še povedala.<br />
36<br />
Mednarodne študije in izkušnje razvitih<br />
držav dokazujejo, da visokostrokovni programi<br />
v zdravstveni negi več ne zadoščajo.<br />
V večini evropskih držav prevzemajo dela<br />
in naloge v zdravstveni negi diplomirane<br />
medicinske sestre z najmanj univerzitetno<br />
izobrazbo ali magisterijem iz ZN, ponekod<br />
pa s specializacijami, kar sta v svojih prispevkih<br />
prikazali dr. Fiona Murphy z Univerze<br />
Swansea, Shool of Human and Health<br />
Sciences iz Walesa in mag. Anneyce<br />
Knight z University of Greenwech, School<br />
of Health and Social Care.<br />
Radivoje Pribaković Brinovec z Instituta za<br />
varovanje zdravja RS je menil, da specializacije<br />
v ZN postajajo del vdakdana sodobne<br />
organiziranosti zdravstvenega varstva in<br />
zdravstvene dejavnosti v različnih zdravstvenih<br />
sistemih ter da specializacija v ZN<br />
ponuja odgovore na bolj celovite in koordinirane<br />
obravnave aktivne populacije, starejših<br />
in kroničnih bolnikov. S tem se je strinjala<br />
tudi Vanja Vilar iz UKC Ljubljana, ki je<br />
poudarila, da je s specializacijami potrebno<br />
slediti spremenjenim družbenim potrebam,<br />
potrebam pacientov in razvoju stroke.<br />
Tina Jamšek, vodja sektorja koordinacije<br />
sistema zdravstvenega varstva na MZ je<br />
opozorila, da bi bilo treba v primeru specializacij<br />
v ZN odpraviti pomanjkljivosti<br />
sedanje zakonodaje in določiti okvirne<br />
pogoje za odobritev specializacije, pogoje<br />
za mentorje in postopek opravljanja specialističnega<br />
izpita.<br />
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije<br />
ocenjuje, da ministrstvo problematiko<br />
kliničnih specializacij rešuje prepočasi.<br />
„Specializacije so pomembno in potrebno<br />
področje v ZN, ki pripomorejo k razvoju<br />
procesije, k boljši in varnejši zdravstveni<br />
oskrbi posameznikov, skupin in skupnosti in<br />
nadgradnji dodiplomskega izobraževanja,”<br />
je menila predsednica Darinka Klemenc,<br />
„vendar je treba takoj na začetku, čeprav ta<br />
trenutek specializacij v ZN še ni, potrebno<br />
doreči ovrednotenje v obstoječem sistemu<br />
kreditiranja v smislu vertikalnega razvoja<br />
akademizacije medicinskih sester in babic v<br />
sloveniji ter umestitev v plačni sistem.”<br />
Podpredsednik Zbornice‐Zveze in državni<br />
svetnik Peter Požun je povedal, da je tudi Slovenija<br />
z referenčnimi ambulantami na dobri<br />
poti, da naredi prve korake v smeri prenosa<br />
del in nalog med zdravniki in diplomiranimi<br />
medicinskimi sestrami na primarnem nivoju,<br />
projekt je predstavila ga. Irena Vidmar, in s<br />
tem omogoči večjo dostopnost, kakovost<br />
in varnost zdravstvene obravnave, da pa<br />
današnje znanje diplomiranih medicinskih<br />
sester ne zadošča, dodatna znanja si lahko<br />
pridobijo v podiplomskem programu.<br />
V razpravi na okrogli mizi so bili udeleženci<br />
mnenja, da bi bila uvedba specializacij v ZN<br />
najprej mogoča za področje anestezijske,<br />
diabetološke, gerontološke in onkološke<br />
zdravstvene nege.<br />
Vir:<br />
• ZIB bilten 2810<br />
• Zbornik predavanj Moja kariera‐Quo vadis‐Specializacije<br />
v zdravstveni negi, Visoka šola za zdravstveno nego<br />
Jesenice, MZ RS, Zbornica zdravstvene in babiške nege<br />
Slovenije, Ljubljana, 2011.
Change language