Glasilo Vizita - št. 52 - Splošna bolnišnica Novo mesto

prejeli smo
Pojasnilo
V razmislek...
When I born, I black.
When I grow up, I black.
When I go in Sun, I black.
When I scared, I black.
When I sick, I black.
And when I die, I still black
And you white fellow:
When you born, you pink.
When you grow up, you white.
When you go in sun, you red.
When you cold, you blue.
When you scared, you yellow.
When you sick, you green.
And when you die, you gray.
And you calling me colored?
This poem was nominated by UN as
the best poem of 2008, Written by an
African Kid.
Ko se rodim - sem črn.
Ko odrastem - sem črn.
Ko grem na sonce - sem črn.
Ko sem prestrašen - sem črn.
Ko mi je slabo - sem črn.
In ko umrem, sem jaz še vedno črn.
In ti beli človek:
ko se rodiš - si rožnat,
ko odrasteš - si bel,
ko greš na sonce - si rdeč,
ko te zebe - si moder,
ko te je strah - si rumen,
ko ti je slabo - si zelen
in ko umreš - si siv.
In ti praviš, da sem jaz obarvan?
Ta pesnitev je bila s strani UN
nominirana kot najboljša pesnitev leta
2008. Napisal jo je afriški otrok.
V zadnji, 51. številki Vizite, smo v rubriki
Prejeli smo objavili članek avtorja
J. K. „V razmislek vsem zdravstvenim
delavcem,“ ki je bil pred tem objavljen
v enem slovenskih časopisov, nato pa
je kar nekaj časa krožil po elektronski
pošti slovenskih zdravstvenih ustanov.
V njem avtor opisuje svoje doživljanje
hospitalizacije in zdravljenja najprej
v enoti intenzivne nege, nato pa še
na oddelku ene slovenskih bolnišnic.
V razmislek nam ponuja kar nekaj
odprtih vprašanj, ob katerih se lahko
vsi zaposleni v zdravstvu resno zamislimo
in na katere lahko s čisto malo empatije
do pacientov vplivamo. Objavili
smo ga zato, da bi začeli razmišljati o
našem odnosu do pacientov in spremenili
tisto, kar se spremeniti da.
Prispevek se ne nanaša na enoto intenzivne
nege v naši bolnišnici.
Uredništvo
Vir: e-pošta neznanega avtorja
56