Download (14Mb)

V O V E D
_________________________________________________________________________
mitovi. Taka, Pitagora (V-VI vek p.n.e.) prv uka`al deka Zemjata ima
forma na sfera, a Aristotel (IV vek p.n.e.) smetal deka taa ima forma
na topka. Pitagora (571-497 god. p.n.e.), koj posetil dosta zemji od
Bliskiot Istok (sosedni zemji so Grcija), iznel novi idei za Zemjata
koi se na mnogu povisoko nivo vo sporedba so staroegipetskite i
staroindiskite {koli. Negovite pogledi za ru{eweto i obnovuvaweto
na Zemjata uka`uvaat skoro na site sili koi sega dejstvuvaat vrz
izmenata na na{ata planeta. Spored nego, moriwata periodi~no go
poplavuvale kopnoto i ottrgnuvale del od nego. Pitagora ova go
potvrdil so faktot {to na{ol ostatoci od moriwata i rekite.
Zemjinata povr{ina bila postojano podlo`na na dejstvoto na voda od
moriwata i rekite, (od {kolki) od morski organizmi vo karpite na
kopnoto, koi ble mnogu daleku od morskiot breg. So ovaa aktivnost se
povrzuva pretvoraweto na nekoi poluostrovi vo ostrovi (na primer
ostrovot Sicilija), ili povrzuvawe na ostrovi so pesoklivi nanosi
(ostrv Faros so bregot na Egipet i dr.). Osnovnata ideja na Pitagora e
negovata pretstava za neprekinatite i postepeni izmeni na Zemjata.
Toj tvrdel: "Vo ovoj svet ni{to ne zaginuva, predmetite gi izmenuvaat
samo svoite formi. Toa {to se ra|a zna~i prosto, deka predmetot
zapo~nuva da bide ne{to drugo od toa {to bil pred toa; umira - zna~i
pretstanuva da bide istiot toj predmet. I pokraj toa {to na toj na~in
ni{to ne se zadr`uva dolgo vo eden ist vid, zbirot od seto toa e
konstanta".
Mnogu se bliski i pogledite na Ksenofan (VI-V vek p.n.e.) koj vrz
baza na otpe~atoci od ribi vo sloevi pokraj Sirakuza i na par~iwa od
skameneti morski organizmi vo karpite na ostrovot Malta do{ol do
zaklu~okot deka vo minatoto tie mesta se nao|ale na dnoto na moreto.
Karakteristi~no e deka vo toj ran period na formiraweto na
pogledite za razvitokot na Zemjata skoro site nau~nici ne bile
ednodu{ni vo misleweto za razvitokot. Taka se formirale dva
sprotivstaveni pogledi:
- edniot, poznat kako neptunizam (po imeto na bogot na moreto
Neptun), prvostepena i glavna uloga mu pridaval na razvitokot na
geolo{kite procesi povrzani so vodata;
- vtoriot, poznat kako plutonizam (po imeto na bogot na
podzemnoto carstvo Pluton), smata deka se {to postoi na Zemjata i
procesite na nejziniot razvitok se plod na "vnatre{niot zemjin ogan".
Izrazit privrzanik na neptunistite vo Stara Grcija bil Tales
od Milet (VII-VI vek p.n.e.). Toj smetal deka Zemjata i organskiot svet
nastanale kako rezultat na preobrazba na vodata. Najizrazit
pretstavnik na plutonizmot od ovoj period e Heraklit (VI-V vek p.n.e.).
Ovie pravci vo geologijata - neptunozam i plutonizam povtorno bile
5