You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
V O V E D<br />
_________________________________________________________________________<br />
hemiskite i mehani~ki naslagi. Toj vulkanite gi povrzuval so<br />
podzemni po`ari. Ova u~ewe e poznato kako neptunizam i kon krajot na<br />
XVIII vek blagodarenie na avtoritetot na Verner dobilo golema<br />
popularnost.<br />
[kotskiot nau~nik X. Hjuston (1726-1797) po mnogubrojnite<br />
istra`uvawa vo Anglija i [kotska ja izdava svojata kniga "Teorija na<br />
Zemjata" vo 1788 godina i za prv pat dava objasnuvawe za vlijanieto na<br />
prirodnite procesi na Zemjata. Toj gi razdelil karpite na magmatski i<br />
sedimentni (natalo`eni). Vo svojata pretstava za gradbata i<br />
razvitokot na planetata, toj smeta deka Zemjata se menuvala<br />
neprekinato pod dejstvoto na vnatre{nite i nadvore{nite sili.<br />
Glavna uloga toj im dodeluva na vnatre{nite sili (na vnatre{en<br />
zemjin ogan), koj gi zagreva i topi karpite vo dlabo~inite. Tie<br />
zagreani masi se {irat i izdigaat nagore. So tie dvi`ewa, `e{kite<br />
masi gi razvlekuvaat sloevite {to se odozgora, i ja menuvaat nivnata<br />
polo`ba od horizontalna vo nakloneta, odnosno se dislociraat. Taka<br />
se sozdavaat dislokaciskite procesi na zemjinata kora. Vo geologijata<br />
u~eweto na X. Hjuston e poznato kako plutonizam.<br />
Golema pozitivna uloga vo razvitokot na geologijata odigrala<br />
razrabotkata na paleontolo{kiot metod za opredeluvawe na<br />
relativnata starost na karpite koj se pojavil i e razraboten pri krajot<br />
na XVIII i vo XIX vek vo Anglija od nau~nikot V. Smit (1769-1839) i vo<br />
Francija - @. Kjuvie (1769-1832). V. Smit smeta deka skamenetite<br />
ostatoci od organizmite se pojdovni formi za sporeduvawe so sloevite<br />
na sedimentnite karpi i odreduvawe na nivnata relativna starost.<br />
Zatoa nego go smetaat za osnova~ na stratigafijata. @. Kjuvie gi<br />
smetal okamenetostite kako ostatoci od izumreni `ivotni, taka {to<br />
go postavil na~eloto na toga{ novata nauka-paleontologijata. Toj bil<br />
privrzanik na teorijata na katastrofizam, koja, kako {to e poznato,<br />
odigrala negativna uloga vo geologijata.<br />
Vo tekot na XIX vek se vodeni golemi diskusii i raspravi za<br />
razjasnuvawe na geolo{kite procesi pri {to poedini nau~nici, ~ie<br />
vlijanie vo ovoj vek dominiralo, smetale deka glavni uslovi vo<br />
izmenata na organskiot svet bile katastrofite so koi bila zafatena<br />
Zemjata. So tie katastrofi bil uni{ten dotoga{ postojniot organski<br />
svet, a pojavuvawe na noviot organski svet bilo delo na nekoj tvorecbog.<br />
Vo XIX vek ovaa teorija na katastrofi se povrzuvala so pojavite<br />
na aktiven vulkanizam, formiraweto na planini i drugi pojavi. Zatoa,<br />
vo razvitokot na geologijata ogromno zna~ewe imal evoluiraniot<br />
model, poznat kako aktuelizam.<br />
Aktuelizmot se bazira na principot: "Sega{nosta pretstavuva<br />
klu~ za razbirawe na minatoto", t.e. izu~uvaweto na fizi~kite,<br />
hemiskite i geolo{kite procesi, koi se odvivaat denes na zemjinata<br />
11
Change language