18.11.2014 Views

Download (14Mb)

Download (14Mb)

Download (14Mb)

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

G L A V A I<br />

_________________________________________________________________________<br />

postepeno nekoi od elementite koi u~estvuvale vo nuklearnite<br />

reakcii se istro{eni i procesite zastanuvaat. Toa uslovuva izvesno<br />

ladewe i namaluvawe na obemot na Sonceto, a so toa i do zgolemuvawe<br />

na okoluosnoto (rotacionoto) dvi`ewe. Zgolemenata brzina od svoja<br />

strana doveduva do naru{uvawe na stabilnosta na son~evata masa.<br />

Vakvite periodi spored Fesenkov se relativno pokratki (nekolku<br />

stotini iljadi godini) i toga{ se oddeluva del od masata na Sonceto vo<br />

kosmi~kiot prostor, od koja nastanuvaat planetite. Oddelnata masa so<br />

sebe odnesuva i del od rotaciskiot moment. Spored toa, Fesenkov<br />

smeta deka vo raniot stadium vo razvitokot na Sonceto se vrtelo okolu<br />

svojata oska so mnogu pogolema brzina.<br />

So namaluvaweto na volumenot na Sonceto i zgolemuvaweto na<br />

negovata brzina na rotacijata spored zakonite na termodinamikata<br />

doveduva do zgolemuvawe na temperaturata vo negovite centralni<br />

delovi, so {to povtorno se odvivaat nuklearni procesi so u~estvo na<br />

novi elementi. Procesite prodol`uvaat dodeka se iscrpat tie<br />

elementi, so {to doa|a do novo {irewe na Sonceto, a po iscrpuvaweto<br />

na elementite nastapuva povtorno namaluvawe na volumenot. Potoa se<br />

zgolemuva rotacionata okoluosna brzina, se naru{uva ramnote`ata na<br />

son~evata masa od koja se otkinuva del koja pretstavuva po~etok na<br />

formirawe na nova planeta.<br />

Spored V.G. Fesenkov, planetite od zemjiniot tip vo periodot na<br />

nivnoto formirawe imale sostav koj bil blizok do sostavot na site<br />

drugi planeti, no podocna pod dejstvo na son~evata toplina lesnite<br />

(gasoviti) elementi bile ispareni i se za~uvale samo jadrata na<br />

bitnite planeti, koi se sostaveni prete`no od te{ki elementi.<br />

3.3. PROTOPLANETNA HIPOTEZA NA KUPOR<br />

Vo ovaa hipoteza amerikanskiot astronom Kupor dozvoluva deka<br />

starosta na Sonceto i site planeti e skoro ista i iznesuva okolu<br />

5 miljardi godini. Toj se bazira na faktot deka me|u yvezdite glavno<br />

dominiraat dvojnite i pove}e yvezdi. Kupor misli deka postanokot na<br />

Son~eviot sistem e ednakov na genezata na yvezdite, taka {to od<br />

prvobitnata gasovo-pra{kasta maglina se zaroduvaat dve tela - edna<br />

ogromna protoyvezda so temperatura okolu 50 K i edno drugo pomalo so<br />

masa od 6-10 % od masata na protoyvezdata. Materijata od toa pomalo<br />

telo ne se kondenzira vo vid na yvezda, a se rasejuva i od nego se<br />

formiraat planetite i kometite. Osnovna pri~ina za toa rasejuvawe<br />

se gravitaciskite sili na golemata protoplaneta koi uslovuvaat<br />

gravitacijska nestabilnost. Op{tata masa na maloto telo se kr{i na<br />

mali protoplaneti. Prvobitnata masa na oddelnite protoplaneti<br />

bila mnogu pogolema od sega{nata, a nivniot sostav bil ist kako i na<br />

golemoto telo - Sonceto. Vo tekot na vreme, postepeno, so nagrevawe<br />

35

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!