Download (14Mb)

G L A V A I
_________________________________________________________________________
razlika od Kant i Laplas, ^emberlen i Multon smetale deka Zemjata
vo prvobitnata sostojba bila ladna i nejzinata masa bila zna~itelno
pomala. Dimenziite na Zemjata se zgolemuvale postepeno za smetka na
neprekinatoto pa|awe na nejzinata povr{ina na meteoriti
("planetozimalite"). Vnatre{nata temperatura na Zemjata se
zgolemuvala kako rezultat na procesite na zgusnuvawe i prilepuvawe
na meteoritite: energijata na dvi`ewe preminuvala vo toplina.
Hipotezata na angliskiot astronom Xins bila pretstavena vo
1916 god. vo mnogu popularna forma. Spored nego, nekoga{ do Sonceto
se pribli`ila yvezda so golemi razmeri koja sozdala golema plima na
Sonceto (son~evata pra{ina). Kako posledica na toa, od Sonceto se
otkinal del od gasovitata materija vo vretenesta forma. Del od taa
materija se rasejala niz kosmi~kiot prostor, a od ostanatiot del
nastanale planetite.
Spored ovaa hipoteza na Xans od razli~nite delovi na vretenoto
se formirale oddelni planeti. Taka, od centralnite, podebeli delovi
nastanale golemite planeti (Jupiter i Saturn), a od krai{tata
Merkur, Venera, Zemja, Mars (od pobliskite delovi kon Sonceto), a
Uran i Neptun (od oddale~eniot del od Sonceto). Bidej}i vo po~etokot
planetite se dvi`ele po mnogu rastegnati orbiti, povremeno se
pribli`uvale ili se oddale~uvale od Sonceto. Koga se pribli`uvale,
Sonceto imalo golema plimska (gravitaciona) sila {to dovelo od
planetite da se otkine del od materijata, koja ve}e se nao|ala vo te~na
sostojba, a od koja se formirale satelitite na planetite.
Vo Son~eviot sistem koli~inata na dvi`eweto se nao|a vo
izrazita protivre~nost so zakonot na raspredelba na momentot na
koli~inata na dvi`eweto vo sistemot, koj e nastanat od edno telo.
Spored nebesnata mehanikavo planetite na Son~eviot sistem e
koncentriran 98 % od momentot na koli~inata na dvi`eweto na
sistemot, a Sonceto ima samo 2 % i pokraj toa {to na son~evata masa i
pripa|a 99.86 % od celata masa na sistemot. X. Xins go objasnuva ovoj
prekumeren moment na koli~estvo na dvi`eweto vo planetite so
dejstvoto na yvezdata, koja koga se pribli`ila kon Sonceto i otkinala
golema struja od gas, sozdala ogromen moment na koli~estvo na
dvi`ewe. Ova tolkuvawe na X. Xins podocna od Fesenkov bilo
otfrleno.
"Katastrofalnite hipotezi "osven svojata originalnost se
karakteriziraat i so mnogu dobra matemati~ka obrabotka. Osnoven
nedostatok na ovie hipotezi e malata verojatnost na sudruvawe na dve
yvezdi vo galaksijata. Spored nekoi presmetki taa mo`e da se slu~i
edna{ za 10 16 godini, {to uka`uva deka sudiraweto na yvezdi e
isklu~itelno retka pojava za da mo`e da se prifati kako realnost.
Hipotezata na O.J. [mit. Oto Juqevi~ [mit, poznat ruski
matemati~ar, geofizi~ar i polaren istra`uva~, so negovite
33