Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
V O V E D<br />
_________________________________________________________________________<br />
Vo XVII vek mnogu poznati se istra`uvawata na danskiot<br />
prirodonau~nik Nikola Stenon (1638-1686) koj otkril oddelni<br />
principi i zakonitosti vo sedimentnite karpi. Toj utvrdil deka vo<br />
eden sedimenten paket nastanat vo redosled, sekoj sloj {to e pokrien<br />
od drug sloj, e postar od slojot {to lre`i nad nego. Na toj na~in, vrz<br />
osnova na principot na superpozicija na sedimentnite sloevi toj go<br />
vtemeluva principot na stratigrafijata. Ovoj princip toj go narekol<br />
princip na superpozicija. Osven toa, Stenon smeta deka prvobitnata<br />
horizontalna polo`ba na sloevite kako rezultat na delumno ispirawe<br />
(razmivawe), obru{uvawe ili od podzemni udari dovela do nakloneta<br />
duri i vertikalna plo`ba na sloevite. Negovite trudovi vo celost go<br />
razjasnile razvitokot na stratigrafijata, a negovata vulkanska<br />
teorija za formirawe na planinite traela pove}e od eden vek.<br />
Vo razvojot na prirodnite nauki golem pridones imaat trudovite<br />
na M. Lomonosov (1711-1765) kako {to se :"Zbor za ra|awe na metalite<br />
od treseweto na zemjata" i "Prvite osnovi na metalurgijata i<br />
rudarstvoto" (sl. 2 "Pervija osnivanija Metallurgii".., Enciklopedija<br />
T. 25, str. 378). Vo tie trudovi Lomonosov iznel deka zemjinata<br />
povr{ina podle`i na neprekinata izmena. Toj smeta deka va`en<br />
faktor vo tie izmeni e "toplinata {to dominira vo vnatre{nosta na<br />
Zemjata", i deka taa e pri~ina za zemjotresite, ili dolgotrajnite<br />
izdigawa i tonewa na zemjinata kora {to ~ovekot ne gi ~uvstvuva.<br />
Spored nego nastanuvaweto na vulkanite e isto taka posledica na<br />
vnatre{nata zemjina toplina, bidej}i vulkanite ne se ni{to drugo<br />
tuku ogni{ta od koi, niz oxaci (kanali), se isfrluva golemata zemjina<br />
toplina. Od druga strana Lomonosov go priznaval vlijanieto na<br />
nadvore{nite faktori - dejstvoto na veterot, vrne`ite, rekite,<br />
morskite branovi i dr., koi imale vlijanie vrz razvitokot na zemjinata<br />
kora. Spored nego dvi`ewata na zemjinata kora imaat razli~en<br />
karakter. Del od niv se kratkotrajni, brzi i doveduvaat do formirawe<br />
na planinite, a drugite pretstavuvaat bavni i nezabele`livi<br />
oscilacii na zemjinata kora koi go menuvaat ocrtuvaweto na moreto i<br />
su{ata. Ovie interesni i pravilni pogledi na Lomonosov za<br />
evolucijata na zemjinata kora kako rezultat na me|usebnoto dejstvo na<br />
vnatre{nite i nadvore{nite zemjini sili ne na{le vo sledbenici vo<br />
Rusija i ostanale sosema nepoznati vo Zapadna Evropa.<br />
Vidno mesto vo razvitokot na geologijata i prirodnite nauki<br />
zavzema i francuskiot prirodonau~nik @or` Bifon, koj vo svoeto<br />
delo "Teorija na Zemjata" uka`uva na potekloto na Zemjata od<br />
Sonceto, odnosno Zemjata e nastanata so otkinuvawe na del od Sonceto<br />
pod dejstvo na nekoja kometa koja udirala vo nego. Vo periodot me|u<br />
XVIII i XIX vek mnogu nau~nici vo svetot se zanimavale so izu~uvawe<br />
na prirodnite pojavi i geolo{kite procesi. Vo toa vreme se pojavuva<br />
9
Change language