Download (14Mb)

G L A V A I
_________________________________________________________________________
polarni {apki, potoa krupni pesoklivi i pra{esti buri koi traat so
meseci. Mars se razlikuva od Zemjata po toa {to: negoviot pre~nik e
6 769 km (na Zemjata 12 800). Negovata masa iznesuva samo 11 % od
Zemjinata masa, gustinata mu e 3.96 g/cm 3 , nema magnetsko pole,
denono}ieto trae 24.5 ~asa, a atmosferskiot pritisok mu e polovinata
od zemjiniot. Atmosferata e sostavena od 97 % jagleroden dioksid.
Ima dva satelita-mese~inite Fabos i Demos, kameniti silno izrieni
od krateri, ~ija geneza ne e izu~ena.
So kosmi~kite istra`uvawa izvr{eni od Zemjata vo poslednite
decenii e doka`ano deka vo niskite delovi na atmosferata postoi
malo koli~estvo na vodena parea, a vo polarnite oblasti mali
koli~estva ozon. Masata na atmosferata na Mars e okolu 1 % od onaa
na Zemjata i verojatno taa e pogolema vo severnata polutopka otkolku
vo ju`nata (vo severnata 0.008-0.009, a vo ju`nata polutopka e
0.003-0.004 g/cm 3 ). Srednata temperatura na Mars e -57 S, so mnogu
izraziti dnevni oscilacii: dewe +30 S, a no}e do -90 S.
So kosmi~kata stanica "Mariner 9" na povr{inata na Mars se
konstatirani ~etiri grupi trkalezni krateri so razli~na forma,
mnogu sli~ni na zemjinite vulkanski {titovi, no se razlikuvaat so
ogromni razmeri. Najgolem e Nix Olympica koj pretstavuva najgolema
kaldera vo Son~eviot sistem. Sudej}i spored manifestacijata na
vulkanskiot reljef na Mars se pretpostavuva deka toj e nastanat vo
poslednite desetici ili stotina milioni godini, taka {to na Mars do
neodamna postoele aktivni vulkani. Osven toa konstatirano e
prisustvo na riftova dolina koja se protega po dol`ina na 80-tiot
isto~en meridijan, koj vo {iro~ina dostignuva 100 km, a ima dlabo~ina
od nekolku kilometri. Osven toa konstatirani se i suvi dolini koi,
spored misleweto na amerikanskite geolozi, mo`e da se pretpostavi
deka bile vodoteci.
Jupiter pretstavuva najgolema planeta vo Son~eviot sistem i e
petta po red so oddale~enost od Sonceto, {to iznesuva 777.8 milioni
km. Rotacijata na Jupiter okolu Sonceto trae 11.862 godini, a se dvi`i
so sredna brzina po orbitata od 13.05 km/s. Rotacijata okolu svojata
oska trae ne{to pomalku od 12 ~asovi.
Vistinskiot ekvatorijalen pre~nik na Jupiter iznesuva
143 640 km, ili kolku 11.26 pre~nici na Zemjata. Ovaa planeta e
zna~itelno splosnata taka da pre~nikot na polovite e pokratok za
9 000 km. Povr{inata na Jupiter e pogolema od zemjinata za 122 pati, a
volumenot za 1.345 pati. Masata na Jupiter e 318.36 pati pogolema od
masata na Zemjata i iznesuva 19 10 29 g, dodeka srednata gustina mu e
1.31 g/cm 3 . Zabrzuvaweto na gravitacijata na povr{inata na Jupiter e
za 2.51 pati pogolema otkolku na Zemjata.
25