Pljučnik - številka 4. Letnik 2012 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

Prelaz Gongmaru, 5200 m, Ladak, Indija. Foto: os. arhiv.
Indije do flamenka, vključno z Afriko in Bližnjim vzhodom, torej
za ogromno različnih folklor in ritmov in ne samo za ples s
trebuhom. Res je sicer, da vsa naša energija prihaja iz trebuha. Orientalski
ples ima prednost pred drugimi plesi – ima namreč zelo
malo predpisanih korakov in nima težkih ter zapletenih figur; gre
bolj za kontinuirano gibanje (seveda z nekaj osnovnimi zakonitostmi)
različnih mišičnih skupin in organov, pa tudi za valovanje
in tresenje, zato je razmeroma lahek. Nima omejitev, zato ga lahko
plešejo mlade, stare, suhe in okrogle, pravzaprav vsaka. Orientalski
ples, tako kot vse ostale vrste plesa, ljudje radi gledajo; morda ni
čisto vsakdanji, a je v zadnjih letih postal silno popularen. Imamo
veliko plesnih skupin, tudi bolj ozko usmerjenih, na primer samo
v indijske plese, organiziramo festivale, predstave, izobraževanja,
bazarje ... Meni se zdi to čudovit hobi.
Ukvarjaš se tudi z ajurvedo? Je to kakor koli
povezano z orientalskimi plesi ali gre za povsem
ločeno zanimanje?
Ajurveda je moja druga strast, ki jo negujem še nekoliko dlje od
orientalskega plesa. Izvajam ajurvedske masaže in svetujem, imam
kar nekaj prakse, izobraževala sem se na ajurvedskih klinikah v
Indiji in doma. Pravzaprav ajurvedo živim ter upoštevam in preizkušam
njena načela, ki nesporno delujejo, bodisi pri prehrani,
čustvovanju, zavestnem doživljanju vsega, kar se mi dogaja, pri
spremljanju narave, pri prilagajanju mojega življenja temu, kar se
dogaja okrog mene in v naravi … Pri tem ne gre le za starodavno
medicino, način zdravljenja ali pomlajevanja oziroma ohranjevanja
mladostnosti, temveč za celosten nabor načel in spoznanj, ki
ti pomagajo pri vsem, kar v življenju počneš, kar me je v osnovi
tudi pritegnilo. Z upoštevanjem osnovnih načel si lahko izbereš
najprimernejše delo zase, tudi najprimernejšo obliko rekreacije, ki
je morda celo primernejša od tiste, s katero se ukvarjaš trenutno,
lahko si izbereš pravilno prehrano, ki je ključnega pomena, pa tudi
dnevni ritem, rutino … z vsem skupaj pa ohranjaš ravnovesje, ki je
v življenju najpomembnejše.
Še zadnje vprašanje: kam vandraš morda še letos
ali drugo leto?
Letos nikamor, ker sem ravno prišla v novo službo in oboje pač
ne gre (smeh). Zelo rada potujem in zadnja leta sem si dala duška.
Najraje in predvsem po arabskih deželah, ker me je njihova kultura
pritegnila in me še vedno zelo vleče, a so trenutne razmere rahlo
nemogoče – na Bližnjem vzhodu in v Egiptu je štala, Libija, kjer
sem bila še v času Gadafija in je bilo super, se počasi odpira, in
tako naprej. Sem nemirnega duha in se moram premikati. Težko
sem dolgo na enem mestu. Naslednja želena destinacija je vzhodna
Turčija, nekdanja severna Mezopotamija, zibelka civilizacije. Sin
bi rad, da ga peljem v New York, jaz bi šla rajši v puščavo. Več kot
to zaenkrat ne vem, kar je malo nenavadno, saj sem v preteklih
desetih letih na vprašanje o tem, kam grem, vedno znala takoj odgovoriti.
Morda to pomeni, da je čas, da se malo umirim … Sicer
pa grem rada z nahrbtnikom, med ljudi in na treking, bila sem tudi
v Himalaji in to kar precej visoko, čeprav po lepih domačih hribih
ne hodim veliko (smeh).
13
Pljučnik | december 2012 | intervju