PljuÄnik - Å¡tevilka 4. Letnik 2012 (.pdf) - BolniÅ¡nica Golnik
PljuÄnik - Å¡tevilka 4. Letnik 2012 (.pdf) - BolniÅ¡nica Golnik
PljuÄnik - Å¡tevilka 4. Letnik 2012 (.pdf) - BolniÅ¡nica Golnik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Interakcije med<br />
zdravili<br />
Pomembnosti interakcij oziroma medsebojnega delovanja med<br />
različnimi zdravili se pri zdravljenju z zdravili vedno bolj zavedamo.<br />
JANEZ TONI, KATJA TROBEC<br />
20<br />
Pljučnik | december <strong>2012</strong> | kotiček klinične farmacije<br />
Navadno slišimo besede, kot so inhibitor in induktor. Ob besedi inhibitor<br />
pomislimo na zvišane plazemske koncentracije učinkovine<br />
in toksičnost, ob besedi induktor pa na znižane koncentracije in<br />
subterapevtski učinek. Zveni preprosto, vendar ali je res? Poznanih<br />
je več vrst interakcij med zdravili. Če želimo bolniku ponuditi optimalno<br />
prilagajanje terapije, moramo najprej prepoznati, da zdravila,<br />
ki jih prejema, vstopajo v interakcije. Nato moramo ugotoviti, na kakšen<br />
način do interakcij prihaja, oceniti njihovo klinično pomembnost<br />
ter nato odločiti, kako bomo ukrepali naprej.<br />
V osnovi ločimo interakcije na farmakodinamične in farmakokinetične.<br />
Farmakodinamične interakcije so odgovor organizma na delovanje<br />
različnih zdravil. Učinek zdravil je lahko aditiven in se kot<br />
želen pri zdravljenju določenih bolezni v praksi uporablja že dolgo<br />
časa (npr. dva antihipertenziva lahko bolj znižata krvni tlak kot en<br />
sam), lahko pa je tudi nasprotujoč in je za posameznika potencialno<br />
nevaren (npr. dolgotrajno jemanje nesteroidnih antirevmatikov lahko<br />
prepreči znižanje krvnega tlaka, ki ga želimo doseči z jemanjem<br />
antihipertenzivov).<br />
Pri farmakokinetičnih interakcijah eno zdravilo vpliva na absorpcijo,<br />
metabolizem ali izločanje drugega zdravila. O medsebojnem<br />
vplivu na absorpcijo smo že pisali v Pljučniku (<strong>4.</strong> številka v letu<br />
2011), kjer smo omenjali jemanje protituberkuloznih zdravil ali ciprofloksacina<br />
skupaj s kalcijevimi ali železovimi pripravki.<br />
Interpretacija medsebojnih učinkov zdravil je<br />
zahtevna<br />
Medsebojni vpliv zdravil je lahko posledica inhibicije ali indukcije,<br />
ki se lahko pojavi na ravni enega ali več metaboličnih encimov, najpogosteje<br />
izoencimov skupine citokroma P450 (npr. CYP 3A4, CYP<br />
1A2, CYP 2D9,…), ali inhibicije ali indukcije P-glikoproteina (Pgp).<br />
Funkcija izoencimov citokroma P450 je presnova zdravil v manj ali<br />
bolj aktivne presnovke. Induktor lahko pospeši nastajanje teh produktov,<br />
inhibitor pa zavre njihovo nastajanje. Indukcija potrebuje nekaj<br />
časa, da se izrazi, inhibicija pa nastopi takoj. Tudi tu je za interpretacijo<br />
pomembno podrobno poznavanje obeh zdravil. Primer indukcije<br />
prek citokromov je vpliv rifampicina na pospešeno presnovo varfarina<br />
– učinek varfarina je tako precej zmanjšan, potrebno je intenzivnejše<br />
spremljanje INR in prilagajanje odmerkov varfarina.<br />
P-glikoprotein v večini primerov skrbi za izločanje zdravil iz različnih<br />
celic. Interakcije na ravni Pgp so manj raziskane kot interakcije<br />
prek CYP450, zato je njihov vpliv težje napovedati. Indukcija Pgp<br />
povzroči hitrejše izločanje zdravila iz določenih celic (tako lahko<br />
pride do manjše absorpcije iz gastrointestinalnega trakta, hitrejšega<br />
izločanja zdravil v žolč ali urin), njegova inhibicija pa povzroči<br />
ravno obratne učinke (torej večjo absorpcijo in manjše izločanje<br />
zdravila). Za pravilno interpretacijo učinka je potrebno podrobno<br />
poznati obe zdravili, čas njunega jemanja, odmerke, indikacijo ...<br />
Primer indukcije Pgp je vpliv rifampicina na plazemske koncentracije<br />
verapamila – plazemske koncentracije zadnjega so v tem primeru<br />
samo 5 % pričakovanih vrednosti.<br />
Raziskave o interakcijah med zdravili so narejene samo med dvema<br />
zdraviloma, saj je tako lažje presoditi njun medsebojni vpliv. Situacija,<br />
ko bolnik jemlje samo dve zdravili, ki vstopata v medsebojne<br />
interakcije, je v praksi seveda izjemno redka. Navadno se srečujemo<br />
z medsebojnim vplivom več zdravil in je interpretacija učinkov interakcij<br />
zato precej težja. Pri bolnikih, kjer je pojav teh interakcij pogostejši<br />
ali pa so njihove posledice lahko bolj kritične (npr. bolniki,<br />
ki prejemajo kemoterapijo in protituberkulozna zdravila), imamo v<br />
Kliniki <strong>Golnik</strong> že sedaj vzpostavljeno sodelovanje kliničnega farmacevta,<br />
ki v omenjenih primerih opozori na možne učinke interakcij.
Change language