PljuÄnik - Å¡tevilka 4. Letnik 2012 (.pdf) - BolniÅ¡nica Golnik
PljuÄnik - Å¡tevilka 4. Letnik 2012 (.pdf) - BolniÅ¡nica Golnik
PljuÄnik - Å¡tevilka 4. Letnik 2012 (.pdf) - BolniÅ¡nica Golnik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Zdravilni zvarki za<br />
majhne in velike<br />
Bela omela –<br />
Viscum album L.<br />
Z božično-novoletnimi dekoracijami si z belo omelo<br />
pričaramo posebno razpoloženje<br />
Katja Vrankar<br />
42<br />
Pljučnik | december <strong>2012</strong> | Zdravilni zvarki<br />
Krasitev domov z belo omelo je zelo stara navada. Ljudje so 21. decembra,<br />
ko je najkrajši dan, prosili za dobro letino in zdravje živine.<br />
V zadnjih nekaj desetletjih starodavni običaj postaja vedno bolj priljubljen.<br />
Jagode bele omele dozorijo decembra, uporabimo pa jih kot<br />
dekoracijo venčkom ali jih s pisanim trakom obesimo nad vrati. Bela<br />
omela velja za simbol miru in sprave.<br />
Stara ljudstva so videla, da druge rastline pozimi počivajo, omela pa je<br />
polna življenja. Njeno zelenje ohranja upanje na prihod pomladi, na<br />
novo življenje. V srednjem veku je ni bilo zeliščarske bukve, ki ne bi<br />
hvalila njenih silnih moči. Veljala je za simbol rodovitnosti in ljubezni.<br />
Bela omela je zelo zanimiva zdravilna rastlina, ki ne poganja iz zemlje,<br />
ampak se naseli na vejah dreves, tam požene korenine in drevesu<br />
krade hrano. Pravimo ji zajedavka, ker od gostitelja črpa vodo<br />
in anorganske snovi, ki jih s pomočjo fotosinteze sama predela v<br />
organske substance. Njeni najpogostejši gostitelji so jablane, hruške,<br />
slive, topoli, jelke, smreke, bori in lipe.<br />
Rastlino opazimo kot okrogel grmiček, veje so rogovilasto razvejane<br />
in njeni zimzeleni usnjasti listi krasijo drevesa tudi pozimi. Stebla<br />
imajo značilno zeleno rumeno barvo.<br />
Cvete marca in aprila, ko poženejo drobni, skoraj neopazni zelenkasti<br />
cvetovi, ki jih je po več skupaj v razpotju vejic. Cvetovi nekaterih<br />
vrst imajo nenavaden vonj po pomarančah, kar privablja muhe, da<br />
rastlino oprašijo. Od septembra do novembra zorijo jagodasti plodovi,<br />
ki so belkasto prosojni. Vsebujejo gumijasto, lepljivo sluz, v<br />
sredini katere je seme. Plodovi so dobrodošla hrana pticam, ki meso<br />
okoli semena pojedo, lepljivo seme pa s kljunom zdrgnejo ob veji ali<br />
Belkasto prosojni jagodasti plodovi zorijo od septembra do novembra in dozorijo<br />
decembra. Foto: K. Vrankar.<br />
ga pozobajo. Seme je trdo in neprebavljivo, zato se izloči z blatom in<br />
navadno ponovno prilepi na vejo.<br />
Zdravilnost<br />
Od oktobra do sredine decembra ter od marca do aprila nabiramo<br />
liste in vejice. Pospešuje presnovo in zvišuje dejavnost žlez v prebavilih.<br />
Odpravlja kronična zaprtja, ureja pomanjkljivo izločanje žolča<br />
in delovanje trebušne slinavke, kar posredno preprečuje nastanek<br />
sladkorne bolezni. Deluje diuretično, zato je dodatek v čajih pri iz-