Pljučnik - številka 4. Letnik 2012 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

Unavatuna – ni sledu o cunamiju.
51
Opice niso napadalne, a hkrati tudi niso zadržane; v okolici templjev je treba
paziti na pokrivala, očala ipd.
gekoni, ker veš, da tisto noč ne boš imel že vnaprej izgubljenih bojev s
komarji. In če ne prej, te Budova solzica sredi Indijskega ocena zasvoji,
ko prispeš na cilj romarske poti, sveto goro štirih ver, budistične, hindujske,
krščanske in muslimanske, ko prehodiš več kot 5.000 stopnic
in se povzpneš na 2.243 metrov visok Adamov vrh.
Nasadi čaja: če ga ne bi nabirali, bi zrasli do višine 30 metrov.
Sledovi cunamija počasi izginjajo
Posebnega spoštovanja je deležna tudi Narava; opazovanje, kako morje
zabriše odtise stopinj malčkov, ki se razposajeno lovijo po plaži, ob
zavedanju, da je na tej isti obali pred osmimi leti s prav isto lahkoto
zbrisalo z obličja na tisoče družin in njihovih domov, te nikakor ne
pusti hladnega. Vendar je Narava hitro zabrisala sledove svojega divjanja;
palme so se ponovno razrasle in zdi se, kot da so tam že od
nekdaj, ob obalah so ponovno zrasli topli domovi, iz katerih se sliši
smeh otrok, in življenje je šlo dalje. Na zunaj vidna sprememba naj bi
bilo le drugačno vreme. Domačini pravijo, da se je spremenilo. Poletni
meseci naj ne bi bili idealen čas za obisk Šrilanke, saj je to čas monsunskega
obdobja na JZ delu otoka, ki je za turiste najbolj zanimiv, vendar
je letošnjega julija dežnik postal zgolj odvečen kos prtljage.
Slogan, ki ga je mogoče videti na skoraj vseh spominkih, ki jih na
plažah ponujajo vztrajni prodajalci kiča, otovorjeni z Ikeinimi vrečami,
ta isti slogan, ki te pospremi ob odhodu na letališču, ko zapuščaš
to čudovito deželo, se je izkazal za popolnega – Šrilanka je res »a
land like no other« in še mnogo več.
Pljučnik | december 2012 | razglednice